770353 7 34020 Izžrebani potniki Najbolj krvavi za izlet naročnikov so petki Stran 5 Stran 20 Št. 88 / Leto 60 / Celje, 22. november 2005 / Cena 150 SIT □ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim NA JUH DELAVSKI PROTEST 9770353734020 Obeta se največji delavski protest Upamo, da bodo politiki razumeli, ko bodo videli ljudi, pravijo v sindikatih - Enotna davčna stopnja bi spravila na kolena živilsko industrijo na Celjskem Pred sobotnimi delavskimi demonstracijami v Ljubljani, ki bodo po napovedih sindikalistov doslej največje v novejši zgodovini slovenske države, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič razloge zanje predstavil tudi v Celju. Ob tej priložnosti je komentiral tudi javno opredelitev predsednika države Janeza Drnovška za uvedbo enotne davčne stopnje in njegovo izjavo označil za napako. »Izjave predsednika Drnovška, da so demonstracije nepotrebne, češ da socialni dialog poteka, »niso na mesto. Obžalujem, da se je opredelil brez pogovora z nami in ni počakal na naše argu- mente, ki mu jih bomo predstavili na za sredo dogovorjenem sestanku,« je poudaril Dušan Semolič. Dodal je, da se je vlada že opredelila za enotno davčno stopnjo, ki bo porušila temelje socialne države. »Slovenija ne potrebuje takšnega eksperimenta, ki so ga uvedli le v Romuniji, Ukrajini, Rusiji, na Slovaškem in v Estoniji. Zgleduje naj se rajši po Evropski uniji, kjer velja proporcionalni sistem in bogatejši plačujejo tudi višje davke,« je dejal Semolič in opozoril, da bo reforma prizadela zelo veliko ljudi, največje breme pa bodo nosili delavci. In kaj se bo zgodilo, če politiki ne bodo hoteli slišati ali razumeti sporočila delavskih demonstracij? »Upam, da imajo dovolj modrosti, v nasprotnem bomo pač uporabili še druge možnosti, tudi referendum,« pravi Semolič. Mlekarna bi propadla Uvedba enotne davčne stopnje bi imela tudi v celjski regiji katastrofalne posledice za živilsko-predeloval-no industrijo, pa tudi za gostinstvo in turizem, opozarja sekretar območne organizacije ZSSS Celje Srečko Čater. Mlekarna Celeia bi ob napovedanem zmanjševanju cen, ki bi bilo potrebno zaradi ohranjanja konkurenčnosti z evropskimi proizva- jalci, izgubila 940 milijonov tolarjev. »To bi pomenilo njen propad in povzročilo popolno odvisnost od uvoženih izdelkov, ki so mnogokrat sumljive kakovosti in nedoločenega porekla.« je prepričan Čater. Kot je dejal, direktorji družb živilsko-predeloval-ne industrije enotno ocenjujejo, da bi povečanje davka na dodano vrednost v zelo kratkem času privedlo do propada večine podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in proizvodnjo hrane. Posledice bi bile katastrofalne tudi za kmete. »Po prvih ocenah strokovnjakov agrarne stroke bi uvedba enotne davčne stopnje zmanjšala dohodek v živilsko-prede- Po napovedih ZSSS se bo demonstracij poleg njih udeležilo še 13 največjih sindikalnih organizacij, kar pomeni 90 odstotkov sindikalnega članstva. Udeležbo napovedujeta tudi organizacija študentov in dijakov, v Ljubljano pa bodo slovenske sindikaliste prišle podpret tudi številne sindikalne delegacije iz Evrope. lovalni industriji za 220 milijonov evrov. To pa pomeni izgubo 22.600 delovnih mest, ogroženih bi bilo 64 tisoč kmečkih gospodarstev,« še opozarja Srečko Čater. JANJA INTIHAR Hočejo podrobnejši poročili Svet Savinjske regije se je v četrtek sestal na že četrtem sestanku in to na Sladki Gori (občina Šmarje pri Jelšah). Udeležilo se ga je 27 županov in drugih visokih predstavnikov občin. Med drugim so obravnavali poročili o realizaciji projektov, sofinanciranih iz neposrednih regionalnih spodbud v lanskem in predlanskem letu. O obeh je poročal direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje Boris Klančnik, pri čemer člani sveta Savinjske regije z njima niso bili zadovoljni. Tako želijo med drugim natančno izvedeti, koliko sredstev je bilo odobrenih in porabljenih za vsak posamezni projekt. Prav tako zahtevajo podrobnejše poročilo o financiranju gradnje, lastništvu in upravljanju RITS (Razvojnega, inovacijskega, in tehnološkega središča Savinjske regije). Posebno točko so namenili pripravi regionalnega razvoj- nega programa za obdobje 2007-2013 ter sprejeli sklep o soglasju vseh občin, da bodo pripravili enotnega! Njegov izvajalec bo RRA Celje ter koordinator priprave regionalni razvojni svet. Dogovorili so se tudi, da bo agencija pripravila nov terminski plan, ki bo priloga k pogodbi o sofinanciranju omenjenega programa. Glede oblikovanja regionalnega razvojnega sveta so odločili, da bo sestavljen iz 13 predstavnikov županov, 13 predstavnikov gospodarstva ter šestih iz negospodarstva. Svet Savinjske regije je pooblastil svojega predsednika mag. Branka Kidriča (župana Rogaške Slatine) ter podpredsednike sveta, naj pripravijo predlog članov regionalnega razvojnega sveta, pri tem pa upoštevajo teritorialno in panožno pokritost. Predlog morajo pripraviti do naslednje seje sveta Savinjske regije, ki bo konec januarja v Velenju. BRANE JERANKO Trgovinam šteti (nedeljski) dnevi www.noviteilnik.coni Novela zakona o trgovini, ki jo je prejšnji teden sprejela vlada, vendarle upošteva referendumsko voljo volivcev. Ob nedeljah in dela prostih praznikih bo mogoče nakupovati le še v trgovinah na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah, in sicer manjših od 200 kvadratnih metrov. Druge trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki bodo lahko odprte do deset nedelj v letu. V kategoriji trgovin, ki bodo od 1. januarja 2006 smele biti odprte le deset nedelj v letu, veliki trgovski centri ne bodo predstavljah celote. V njih bodo toliko nedelj na leto lahko odprte le prodajalne z nujnimi življenjskimi potrebščinami, druge pa bodo morale ostati zaprte. Takšen predlog vlade je presenetil tako delodajalce kot sindikate. V sindikatu delavcev trgovine so z njim, kot je povedal sekretar Ladislav Kaluža, zadovoljni, po mnenju delodajalcev pa je predlog neživljenjski in nekateri že napovedujejo, da bo imel negativne posledice. Tudi v odpuščanju. V združenju za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da bi odpiralni čas prodajaln moral biti izključno poslovna odločitev trgovca, delovni čas zaposlenih v trgovinah pa bi moral biti opredeljen v delovnopravni zakonodaji oziroma v kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine. V nekaterih večjih trgovskih družbah zato že napovedujejo presojo ustavnosti novele. Četrta seja sveta Savinjske regije je bila na Sladki Gori. Udeležilo se je je 27 županov in drugih predstavnikov občin. Razvojni izzivi knežjega mesta Fakulteta za logistiko pripravlja v četrtek v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Celje in s celjsko opatijo okroglo mizo Razvojni izzivi knežjega mesta. Poudarek razprave bo zlasti na nastajanju nove univerze in slovenske škofije s sedežem v Celju. Na Fakulteti za logistiko so se, kot je na novinarski konferenci včeraj povedal dekan Martin Lipičnik, odloČili za to, ker so ob ustanavljanju prve celjske fakultete obljubili tudi živahne obštudij-ske dejavnosti. Organiziranje podobnih razprav naj bi bilo prispevek fakultete k rasti uma in duha okolja, v katerem fakulteta deluje. Zato so k uvodnim razpravam ob županu Bojanu Šrotu povabili tudi ugledne profesorje, gospodarstvenike in razumnike iz Slovenije in še zlasti s celjskega območja. Ob ministru Juretu Zupanu naj bi sodelovali še sedanji in nekdanji rektor mariborske univerze Ivan Rozman in Ludvik Toplak ter tudi Peter Jambrek, minister Ivan Žagar, pomožni škof Anton Stres, Boris Klančnik, Boško Šrot, Iztok Seničar, Branko Goropev-šek in opat Marjan Jezernik. Ob kratkih iztočnicah vabljenih uvodničarjev pričakujejo zlasti živahno razpravo o obeh temah okrogle mize, katere zaključki naj bi bili temeljni pripomoček za izdelavo strateških smernic razvoja Celja na obeh področjih. Okroglo mizo bodo sklenili z odprtjem razstave likovnih del slikarjev Horvatov - očeta Jakija in sina Gorana, ki je letošnji nomini-ranec za Prešernovo nagrado. Okrogla miza bo v prostorih Fakultete za logistiko v četrtek ob 18. uri. BS RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SVETI "i! lr! jÉ ŠTAJERSKI VAL Celje dobiva škofijo Odločitev Vatikana o ustanovitvi novih slovenskih škofij še pred koncem leta Celje bo, je zdaj že mogoče zapisati, dobilo sedež ene od treh novih slovenskih škofij. Škofija, ki bo segala od celotne Savinjske, preko Šaleške doline do območja Celja, na severu do Slovenskih Konjic, zajela Kozjansko do meje s Hrvaško in segla v Posavje in Zasavje, bo s 350 tisoč prebivalci postala tretja največja slovenska škofija. Celjski opat Marjan Jezernik je včeraj povedal, da je o takšni odločitvi Vatikana zdaj že mogoče govoriti z gotovostjo. Vseeno pa še čakajo na formalno potrdi- tev, po kateri se bodo pravzaprav šele začele resne priprave na ustanovitev škofije. »Celje je bilo v preteklosti že sedež škofije, in sicer v poznorimskih časih, v prvih letih krščanstva, vse tja do 6. stoletja, zato škofija ne bo ustanovljena na novo, temveč bo obnovljena,« je povedal Jezernik. Pomen škofije pa ne bo le na duhovnem, temveč tudi na družbenem področju. Pomen škofijskega sedeža v Celju je večplasten. »Najprej gre za duhovno, pastoralno življenje, toda vsaka škofija je vpeta v družbeno življenje in mesto s škofijskim sedežem ima poseben status v družbi. In zato se mi zdi, da bo z nastankom škofije Celje dobilo poseben položaj v naši državi,« je povedal opat Marjan Jezernik. Čeprav še vedno nekoliko zadržano in previdno čakajo na dokončno odločitev Vatikana, se na ustanavljanje škofije v Celju že skrbno pripravljajo. »Kadrovali bomo predvsem na območju škofije, pri čemer bo za potrebe škofije zaposlenih bistveno več laikov kot duhovnikov,« je povedal opat Jezernik. Razmišljajo že tudi o prostorskih potrebah nove škofije, vendar se bodo konkretnejše dejavnosti za pridobitev ustreznih prostorov začele šele potem, ko bo odločitev dokončna. Prostore bi lahko našli v stavbi Mohorjeve družbe in še kje, tudi kakšna novogradnja ni izključena. »Treba je počakati na odločitev, nato pa bo treba še nekaj časa, da uredimo vsa prostorska in kadrovska vprašanja, vključno z izbiro škofa. Ustanavljanje škofije je zelo dolg postopek, cerkev pa dela korake zelo premišljeno,« je povedal Jezernik. BRST Stopimo na sončno stran življenja Tretji teden v novembru je v znamenju številnih dobrodelnih prireditev, ki jih pripravlja Slovenska Kari-tas. Geslo letošnjega tedna je Stopimo na sončno stran življenja, z zbranimi materialnimi dobrinami in denarjem pa bodo pomagali reševati stiske in probleme mnogih družin ter posameznikov od invalidov, otrok, socialno ogroženih do starejših. Lani so v podobni akciji pomagali osem tisoč slovenskim družinam in posameznikom. V Sloveniji na področju dobrodelnosti deluje okoli štiri tisoč prostovoljcev. Osrednja prireditev bo v sredo v Čelju in na Slomškovi Ponikvi. Dopoldne se bo približno dva tisoč prostovoljcev udeležilo zahvalne maše, ki jo bo ob soma-ševanju mnogih duhovnikov vodil mariborski škof in predsednik Slovenske Kari-tas dr. Franc Kramberger. Popoldne ob 16. uri si bodo prostovoljci po tradiciji ogledali generalko za večerni jubilejni, 15. dobrodelni koncert Klic dobrote. Ta se bo začel ob 19.45 v hali Golovec, na njem pa bo nastopilo več kot 250 posameznikov in skupin, med njimi New Swing Quartet, Ivan Hudnik, Gašperji, Alenka Godec, Irena Vrčkovnik, Juhubanda, ansambel Franca Miheliča, Ed- vin Fliser, Mito Trefalt v vlogi Košnikovega ata, pevski zbor Gloria, Vesele Štajerke, Trinitas, Perpetum jazzile. Čuki, Anita Kralj, Mariborski oktet, Mlada srca. Plesni val iz Celja, Majda Petan, Marjan Zgonc, klub harmonikarjev Stopar iz Mengša, otroški in mešani cerkveni pevski zbor iz Podna-nosa, otroški mladinski zbor Sonce. Koncert bosta vodila Jure Sešek in Bernarda Žarn. Župnijska Karitas v Novi Cerkvi z voditeljico Katico Pešak bo v nedeljo, 27. novembra, pripravila jubilejni, 10. dobrodelni koncert. Zbrani denar bodo namenili reševanju zdravstvenih in socialnih problemov otrok, invalidov in starejših. Koncert bo ob 15. uri v dvorani gasilskega doma v Novi Cerkvi, nastopili pa bodo harmonikarski orkester KUD Vojnik, vokalna skupina sestre Jakop z Dobrne, ansambel Hlapci s Stranic, Miha Hlis iz Paneč pri Rimskih Toplicah, harmonikarski trio iz Nove Cerkve, ansambla Slatinek in Puhurci iz Vitanja, duet KATI iz Celja in ansambel Zreška pomlad iz Zreč. Pred in med koncertom ter v dneh do konca tedna Karitas pa bodo zbirali prostovolj- Z lanske prireditve Klic dobrote v Celju ne prispevke za pomoč družinam in ljudem v stiski. Generalni tajnik Slovenske Karitas Lojze Štefan: »Veseli smo, da je klic dobrote dosegel srca ljudi, ki se vsako leto množično odzovejo naši akciji. Slovenska Karitas se bo potem s škofijskimi v Mariboru, Ljubljani in Kopru dogovorila, kako bodo zbrana sredstva najbolj pametno in koristno porabljena. Šte- vilka računa za prispevek Po moč družinam je 02140 0015556761 in s posebno po ložnico sklic 0000003011038 Vsakega prispevka bodo veseli. In teh je veliko. Ta teden naj mine v misli, da bodimo solidarni z ljudmi v stiski in pomagajmo tudi takrat, ko tega tedna ni, dobrodelnost pa nemoteno deluje.« TONE VRABL Foto:AŠ Kaj čaka podeželane? Zaradi spremenjene evropske politike podeželja v programskem obdobju 2007-2013 bo v Celju v četrtek, 24. novembra, delavnica o njenih novostih in pričakovanjih. Politika bo namreč spremenjena tako po vsebinski kot izvedbeni plati. Kljub temu, da strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja za to obdobje še niso sprejete, da ni potrjena delitev Slovenije na ko-hezijske regije ter finančna perspektiva skupnosti še ni sprejeta, pa so znani bodoči okvirji ter nakazane spremembe. Tako bo kmetijska politika razvoja podeželja potekala preko enega samega evropskega sklada ter bo razdeljena na štiri glavne osi, med katerimi je pomembna novost uvedba osi Leader. Največ sprememb je pri izravnalnih plačilih za območja s težjimi razmerami za kmetijstvo, kjer naj bi prišlo do redefinicije kriterijev upravičenosti, v sistem izravnalnih plačil pa naj bi bile vključene tudi kmetije z območij Natura 2000. V osi povečanja kakovosti življenja na podeželju se med upravičene dejavnosti uvtš-ča tudi nekmetijske gospodarske dejavnosti, pri čemer za spodbujanje turizma in razvoja mikro podjetij ni nujno, da so s kmetijskega področja. Omenjene novosti in pričakovanja bo na četrtkovi delavnici predstavila Mojca Krivec, specialistka za razvoj podeželja v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Predavanje, ki bo ob 10. uri v predavalnici zavoda na Trno-veljski cesti 2, pripravljajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje ter Programski odbor razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Namenjeno je kmetovalcem in drugemu podeželskemu prebivalstvu. BRANE JERANKO SMUČARSKI KLUB , jgSk GOZDN1K ŽALEC SEJEM SMUČARSKE OPREME v dvorani UPI Žalec petek, 25.11. od 15. do 18. ure sobota, 26.11. od 9, do 18. ure nedelja, 27.11. od 9. do 16. ure iHmtednik n Sotelia za zahtevne goste Marca prihodnje leto bodo v Termah Olimia odprli nov hotel - Letos rekordno število nočitev V Termah Olimia bodo v začetku marca prihodnje leto odprli nov wellness hotel Sotelia s 145 sobami, v katerem bo poleg kongresnega centra še vsa ostala ponudba, ki sodi v hotel s štirimi zvezdicami. Direktor Zdravko Počivalšek pravi, da gradnja poteka po načrtu in pod nadzorom evropskega kohezijskega sklada, ki je naložbo, vredno 2,8 milijarde tolarjev, podprl s 620 milijoni tolarjev nepovratnih sredstev. Odločitev o gradnji hotela, zaradi katerega bodo na novo odprli približno štirideset delovnih mest, je bila pravilna, pravi Zdravko Počivalšek. Povprečna zasedenost njihovega edinega hotela je letos 80-odstotna, gosti pa vse bolj povprašujejo po sobah višjega standarda. Čeprav zaradi deževnega poletja niso imeli toliko kopalcev kot prejšnja leta in so jih v termalnem parku Aqua-luna našteli celo za 14 odstotkov manj kot lani, so v Termah Olimia zelo zadovoljni z letošnjim poslovanjem. »Pokazalo se je, da ljudje naše zdravilišče obiskujejo tudi zaradi druge ponudbe, ne samo zaradi bazenov,« ocenjuje Počivalšek. V desetih mesecih so zabeležili več kot 256 tisoč nočitev, kar je za osem odstotkov več kot v enakem času lani in največ v dosedanji zgodovini podjetja. Razveseljivo je, pravi Počivalšek, da se je povečalo število domačih gostov, pri čemer je bila pri tujcih rast 24-odstotna. Največji skok, kar 62-odstot-ni, so zabeležili pri Italijanih. Zaradi dobrega obiska imajo letos v Termah Olimia tudi dobre poslovne rezultate. Do konca oktobra so ustvarili skoraj dve milijardi tolarjev prihodkov iz poslovanja, kar je za 17 odstotkov več kot v lanskih desetih mesecih, dobiček, ki znaša 260 milijonov tolarjev, pa je višji kar za 27 odstotkov. Z dobrim poslovanjem se lahko pohvalijo tudi v Termah Tu-helj, ki jih pospešeno obnavljajo od lani. Doslej so v tem hrvaškem zdravilišču že obnovili hotel s 46 posteljami in restavracijo v Dvorcu Mi-hanovič, največja pridobitev pa je Vodni planet, ki je stal 3,5 milijona evrov. Letos bodo v Tuhlju, ki naj bi postal vo- dilni wellness in rekreacijski center na Hrvaškem, zgradili še nov notranji bazen, uredili dve manjši seminarski dvorani in športne prostore, novo podobo pa bo dobila tudi restavracija, ki lahko sprejme do šeststo ljudi. V Termah Olimia pravijo, da za prihodnje leto ne načrtujejo kakšnih večjih naložb. »Pred nami je obdobje manjših korakov. Posvetili se bomo predvsem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, da bomo vse dosedanje pridobitve znah izkoristiti,« napoveduje Zdravko Počivalšek. Vendar hkrati priznava, da se še vedno spogledujejo z novimi pridobitvami. Kaj več od tega, da »gledajo na jug in sever«, še ne želi razkriti. JANJA INTIHAR Veliki načrti za trboveljsko tovarno Celjski lastniki posodabljajo Tovarno pohištva Trbovlje - Velik uspeh na pohištvenem sejmu Tovarna pohištva Trbovlje bo ta teden svoj sedež prenesla v Celje, kjer si bo v Gregorčičevi ulici poleg pisarn za deset zaposlenih v kratkem uredila še manjše razstavne prostore. Selitev ni presenečenje, saj je novi lastnik tovarne, družba Vaj, iz Celja. Družbo je ustanovil Celjan Vladimir Vajde-tič, ki je bil že pred nakupom nekaj časa direktor tovarne. Trboveljska lokacija bo odslej podružnica oziroma poslovna enota, v kateri bodo ohranili dosedanjo dejavnost, to je proizvodnjo pisarniškega in drugega pohištva. S selitvijo v Celje bo tovarna pohištva, ki trenutno zaposluje 67 ljudi, pridobila primerne prostore, obenem pa bodo ublažili tudi prostorsko stisko v Trbovljah, kjer skorajda ni nobene možnosti širitve. Kot je povedal komercialni direktor Tolja Orač, zato že nekaj časa razmišljajo tudi o novi lokaciji za proizvodnjo. Občina Trbovlje in Rudnik Trbovlje-Hrastnik sta jim že ponudila približno osem tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče. S prihodom Vajdetiča so v trboveljski tovarni že lani izpeljali nekaj tehnološko in ekološko pomembnih investicij, nadaljujejo pa tudi letos. Med najpomembnejšimi leg držav bivše Jugoslavije, Nemčije in Velike Britanije, kamor prodajajo že zdaj, še Rusija, Irska in Kanada. Druga nagrada za posebne oblikovalske in tržno zanimive dosežke, ki so jo za nov program pisarniškega pohištva Nex dobili na nedavnem pohištvenem sejmu, kaže, da so na dobri poti. »V sodelovanju z arhitekturnim birojem Demšar Arhitekti smo zasnovali pisarniški pohištveni program, ki je namenjen vrhunskemu me-nedžmentu. V začetku prihodnjega leta bomo na trg poslali še pisarniško pohištvo za izvršni menedžment, v pripravi pa imamo tudi šest programov za srednji in višji srednji cenovni razred,« napoveduje Orač. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Himm »Menjava« Mercatorja in Dela Neizrazit trend trgovanja se je nadaljeval tudi v petek, zadnji dan v tednu. Borzni posredniki so sklenili za 536 milijonov tolarjev poslov. Indeks SBI 20 se je povzpel za dve desetinki odstotka na 4.610 indeksnih točk, indeks investicijskih družb pa ostaja domala nespremenjen pri 4.139 indeksnih točkah. V borzni kotaciji so se po dveh dneh padanja podražile delnice Petrola, ki so se povzpele za slab odstotek, za njih pa je bilo treba v petek v povprečju odšteti 68.570 tolarjev. Še bolje se je godilo delnicam Istrabenza, ki so se podražile za 1,3 odstotka, in delnicam Aerodroma Ljubljana, ki so dražje za 1,9 odstotka. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 14.11. in 18.11.2005 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT % spr. CICG Cinkarna Celje 23.100.00 476,00 -0.43 CETG Cetis 26.000.00 28,00 0,00 CHZG Comet Zreče 2.101.80 0,55 -4,46 GRVG Gorenje 5.599.78 24.153.00 1,68 PILR Pivovarna Laško 7.315,06 7.847,00 0,04 JTKS Juteks 25.397,50 1.456,00 0.63 ET0G Etol 48.000,00 298.00 0.18 Med delnicami borzne kotacije se nobeden izmed vrednostnih papirjev ni bistveno pocenil, znotraj pol odstotka pa so cenejše delnice Pivovarne Laško, Save, Krke, Luke Koper in Mercatorja. Z delnicami slednjega je bil sklenjen tudi sveženj, vreden več kot 5 milijard tolarjev. Enak sveženj pa je bil sklenjen tudi z delnicam Dela, le da sta sodelujoči borzni hiši zamenjali mesto kupca in prodajalca. Indeks SBI20 Zadnji tečaj 4.610,22 4.138.86 123.14 %spr. . 0,90 - -0,52 . 0.02 Na prostem trgu so se za 2,3 odstotka podražile redne delnice KD holdinga in za 2,2 odstotka tudi delnice Infond holdinga 1. Med investicijskimi družbami ni prišlo do večjih sprememb, še največ za 0,6 odstotka so se podražile delnice Zvon ena, na drugi strani pa so za 0,4 odstotka cenejše delnice Infonda in Krone Senior. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. JAVNE NAPRAVE Vedno z vami za čisto ' in prijazno okolje I ODVOZ M RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV intervencijska naročila ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven redneqa delovneqa i . asa na tel. št. 031 394 091 | ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ 1 Kapis ustanavlja razvojno skupino Tolja Orač naložbami je organizacijska prenova družbe, ki zajema optimizacijo delovnih mest, oblikovanje nove celostne podobe in komunikacijske strategije ter razvoj nove blagovne znamke visoke kakovosti. »Narediti želimo sodobno tovarno z boljšimi delovnimi razmerami in z bolj kakovostno ponudbo na vseh področjih, da bomo konkurenčni tudi na razvitih trgih zahodne Evrope,« pravi Tolja Orač. Podjetje ustvari zdaj okrog 2,5 milijona evrov letnega prometa, od tega petino na tujih trgih. Delež izvoza bi radi čim prej povečali, njihovi ciljni trgi pa so po- Kapis iz Petrovč je pred kratkim v tovarni kablov v Tomislavgradu v Bosni in Hercegovini, ki jo je kupil leta 2001, postavil novo linijo za ekstrudiranje PVC-materia-la. Naložba je vredna pol milijona evrov, z njo pa so se zmogljivosti granulata iz plastike, ki ga potrebujejo pri izdelovanju kablov, povečale za 350 ton mesečno. Z novo linijo se Kapisove naložbe v proizvodnjo v Bosni in Hercegovini še niso končale. V skladu z nakupno pogodbo, po kateri morajo do marca 2006 končati obljubljeni cikel vlaganj, bodo kupili še najsobnejšo linijo za fino vlečenje bakrenih kablov. Vrednost te naložbe, ki bo proizvodnjo kablov povečala na 1.500 ton mesečno, je 270.000 evrov. Lastnik in generalni direktor Kapisa Iztok Piki je z dosedanjo rastjo tovarne v Tomislavgradu, ki vsa štiri leta posluje pozitivno, zelo zadovoljen. Moti pa ga nerazumna carinska politika BiH. Država namreč dovoljuje brezcarinski uvoz kablov, ki so največkrat nestandardni in dvomljive kakovosti, med- tem ko je za u katerih Kapis izdeluje kakovostne in certificirane kable, treba plačevati visoke carine. Čeprav je zaradi tega konkurenčnost podjetja slabša, v Kapisu ne bodo odnehali. Prav nasprotno, odločili so se, da bodo proizvod- njo še razširili. V sodelovanju s slovenskimi in z bosanskimi strokovnjaki nameravajo v kratkem ustanoviti razvojno skupino, s pomočjo katere bi pripravili nove projekte, ki bi v tovarno vpeljali višjo stopnjo predelave. JI www.novitednik.com KOPALNIŠKO POHIŠTVO PO MERI TEODOR BRANCE s.p. «M Arclln 33, 3211 ŠKOFJA VAS Tel., Fax: 03 57 72 054 GSM: 041 621 577 E-mail: info@magles.sî LDÀMAS Nagrajenca oddaje 17.11.2005 ANICA KOŠUTA, Brazova 15, Šmartno v Rožni dolini DUŠA ČERNE, Brankova ulica 1, Ljubljana Prejmeta kapo Casino in majico NT&RC Gremo v Prlekijo! Za brezplačni izlet v Prlekijo, ki bo v organizaciji Tuša 26. novembra, smo prejeli skoraj 3.000 kuponov naših zvestih naročnikov. Izžrebanci bodo lahko s seboj na izlet vzeli še nekoga, s katerim želijo preživeti lep jesenski dan v vinski kleti Ormož, v oljarni Jeruzalem in zidanici Malek. Med potjo bo poskrbljeno za glasbo in prijetno razpoloženje, sicer pa bodo vsi izžrebanci prejeli dopis Tuša, na osnovi katerega bodo potrdili svojo udeležbo na izletu. Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak četrtek ob 14.15 na Radiu Celje Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! Seznam izžrebancev 1. Ludvik ARNŠEK, Studence 58a, 3310 Žalec 2. Anton BOBEK, Dekmanca 26 a, 3256 Bistrica ob Sotli 3. Miran CELINŠEK, Brstovnica 4, 3272 Rimske Toplice 4. Friderik ČOKLC, Grobelce 38, 3264 Sveti Štefan 5. Ivo ČEDE, Petrovče 219, 3301 Petrovče 6. Silva ČERNOŠA , Smrekarjeva 2, 3000 Celje 7. Marjan DREŠČEK, Cesta Miloša Zidanška 20, 3230 Šentjur 8. Štefan DRAME, Podgaj 1 a, 3232 Ponikva 9. Metka FERLIČ, Tevče n.h., 3270 Laško 10. Jožica GOSNIK, Trnoveljska 35, 3000 Celje 11. Jože GOLEŽ, Dramlje 27, 3222 Dramlje 12. Filip JURKOŠEK, Ogeče 9, 3272 Rimske Toplice 13. Marija KRUMPAK, Petrovče 120, 3301 Petrovče 14. Martin KNEZ, Žigon 4, 3270 Laško 15. Heda KRAJNC, Pohorska 4, 3000 Celje 16. Jožefa KEGU, Lutrje 6, 3232 Ponikva 17. Jože KRIŽNIK, Otemna 13 b, 3201 Šmartno v Rožni dolini 18. Rihard KOPUŠAR, Savinjska 88, 3310 Žalec 19. Marija KUNA J, Hrastje 30, 32256 Bistrica ob Sotli 20. Jakob MAJGER , Pristava 14 a, 3212 Vojnik 21. Anton MEDVED, Košnica 42, 3000 Celje 22. Antonija NOVAČAN, Trnoveljska cesta 97, 3000 Celje 23. Alenka OJSTRŠEK, Marija Gradec 66, 3270 Laško 24. Anton PINTER, Na Lipico 4, 3230 Šentjur 25. Jožefa PLANKO, Svetina 9, 3220 Štore 26. Jože PLAZNIK, Pot na jez 23, 1433 Radeče 27. Jožica PLAHUTA, Jezerce 17, 3224 Dobje 28. Amalija PUŠNIK, Klane 37 a , 3204 Dobrna V uredništva je prispelo skoraj 3.000 kuponov naših naročnikov. Tiste, ki niso bili izžrebani, naj potolažimo, da bo decembra še en izlet Foto: GK 29. Marko PAVČNIK, Sp. Rečica 120, 3270 Laško 30. Zinka POTOČAN, Vinogradna 3, 3214 Zreče 31. Avgusta REBERŠAK, Zagrad 99, 3000 Celje 32. Fanika SPOLENAK, Petrovče 266, 3301 Petrovče 33. Ivanka SAJEVIC, Novi dom 6, 1430 Hrastnik 34. Bolfenk ŠNAJDER, Trubarjevo naselje 10, 3272 Rimske Toplice 35. Anica ŠERTL, Latkova vas 234, 3312 Prebold 36. Cecilija ŠTANTE, Podgorje pod Čerinom 24, 3213 Frankolovo 37. Ivan VOLAVŠEK, Valvazorjeva 23, 3000 Celje 38. Karli VODIŠEK, Valentiničeva 20, 3280 Laško 39. Franc VRHOVNIK, Slatina 2, 3327 Šmartno ob Paki 40. Marija ZIDANŠEK, Hotunje 34 a, 3232 Ponikva 41. Ivan ŽOHAR, Sv. Lovrenc 50, 3312 Prebold 42. Anton ŽMAHER, Primož 49, 3230 Šentjur 43. Ivan ŽALIK, Ključarja Kožuha 4, 3000 Celje V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! KONDOMI ST. 1 V SVETU (pera1 Koncert CECA s spremljevalnim orkestrom CELJE DVORANA ZLATOROG sobota, 26. november 05 ob 21 h Pohitite, 2agotovite si cenejše vstopnice v predprodaji po ceni 3.900.- SIT, na dan koncerta pa po ceni 4.900.- SIT. CELJE: AB-PLANETTUŠ, hotel ŠTORMAN, blagajna bazena GOLOVEC menjalnica EKOPOOL,TIC, IZLETNIK, diskoteka DOWN TOWN,TITO dub, LAŠKO:TIC, VELENJE: music center DEDI-SPAR, MLADINSKI SERVIS, VTV, ŠENTJUR: hotel ŽONTA, ŽALEC: MLADINSKI SERVIS POSLUŠAJTE raiiicelje IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI VSAK DAN OB 930 IN OB 1730. ČAKAJO VAS VSTOPNICE ZA KONCERT IN ZGOŠČENKE. Zato pozivamo, da se tudi Celjani v soboto, 26. novembra. pridružite sindikatom v boju proti razgrajevanju delavskih pravic, vse dokler vlada ne ponudi sprejemljive a SMO NA PRAGU NAJVEČJE RAZGRADNJE DELAVSKIH PRAVIC? Bili smo optimisti. Končno imamo strategijo razvoja, smo meni- i li. Pa se je zalomilo že pri prvem večjem vprašanju - o enotni i davčni stopnji. Vsi ne moremo biti bogati. Toda vemo, da si lahko privoščimo življenje brez strahu pred pomanjkanjem. Slovenija ni banana država, kjer bo politična smetana delila državljane na bogate in tiste, ki garajo zanje. Reforme v sedanji obliki pa vodijo f ........v to. Dnevi do luči V Mestni občini Celje so že stekle priprave na praznični december, ki bo tudi letos nosil ime Pravljično Celje. Priprave so se s prvimi uličnimi okrasitvami že začele, pri čemer tudi program že dobiva celovito podobo, ki bo Celje v decembru spremenila v pravljično mesto. Priredil tve se bodo letos začele 27. novembra, na prvo adventno nedeljo, ko bo v mestu zagorela praznična razsvetljava« 3. decembra bodo odprli Pravljično drsališče pred Mestnim ' kinom Metropol, kjer bodo ves december pripravljali za-nimive dogodke, prvega z miklavževanjem že 5. decern- ' bra. V Stanetovi ulici bo 12. decembra zaživel Pravljični" sejem, 17. decembra pa bo na Glavnem trgu odprla svoja vrata Pravljična dežela, ki bo mlade nadobudneže razveseljevala vse do 31. decembra, ko bo tam opoldne zdaj že1 tradicionalno otroško silvestrovanje. BS Nov blok v Štorah V občini Štore se pripravljajo na gradnjo drugega manjšega bloka v naselju Draga, kjer so letos zgradili blok s šestimi stanovanji. Tako bo občina v tem tednu objavila javni razpis za prodajo zemljišča. Cena kvadratnega metra znaša 33 evrov. V občinski upravi želijo, da bi investitor po možnosti začel graditi drugi blok še v tem letu ter ga dokončal konec prihodnjega leta. Gradbeno dovoljenje za drugi blok, ki bo povsem enak prvemu, občina namreč že ima. V letos zgrajenem bloku, katerega investitor je bila stanovanjska ustanova delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, so neprofitna stanovanja za delavce pri zasebnikih. BJ Bolje preprečiti kot zdraviti S strani ministrstva za zdravje in urada za droge je bila že večkrat izražena pobuda k ustanavljanju lokalnih akcijskih skupin (LAS) po posameznih občinah, ki bi sodelovale in se povezovale na regijski in tudi državni ravni v okviru preprečevanja zasvojenosti. K ustanovitvi območne LAS sta pristopili tudi občini Laško in Radeče, ki sta si za cilj delovanja skupine zadali preprečevanje zasvojenosti v kakršni koli obliki, predvsem v smislu poučevanja otrok, mladine, staršev in drugih, ki se zavedajo vse bolj perečega problema zasvojenosti. V LAS bodo tako sodelovali predstavniki obeh občin, policijske postaje, centra za socialno delo, območnega združenja Rdečega križa, šol, vrtcev, zdravstvenih do- mov, Šmocla in prevzgojnega doma. Program LAS se bo financiral iz proračunov občine Laško in Radeče (sredstva se lahko pridobijo tudi iz drugih javnih sredstev, sponzor-skih prispevkov in donacij ter drugih virov), in sicer bo 75 odstotkov sredstev prispevala Občina Laško in ostalo četrtino Občina Radeče. Začetna sredstva za delovanje.območne LAS so bila predla- gana v višini 650 tisoč tolarjev (mimogrede, enomesečno metadonsko zdravljenje stane okoli 400 tisočakov, zato je preventiva še kako pomembna), kar pomeni, da naj bi občina Laško v proračunu za prihodnje leto v ta namen zagotovila 487.500 tolarjev. BA www.novitediiikecoiit Uspel dobrodelni ples Asfalt v Lahovni Na svojem 9. dobrodelnem plesu so člani Rotary Cluba Celje v celjskem Narodnem domu v soboto zvečer razdelili za več kot 2,6 milijona tolarjev daril. Društvu za cerebralno paralizo Slovenije - Centru Sonček Celje je predsednik kluba Bogdan Fludernik izročil milijon tolarjev. Center Sonček bo denar porabil za urejanje druge bivalne enote za svoje varovance v Štorah, v kateri bo šest stanovanj s kopalnicami. Klub je od Keg-ljaškega kluba Miroteks odkupil malo rabljeno kombinirano vozilo, ga dal obnoviti in ga podaril članom društva Škratovo lutkovno potujoče gledališče Celje v ustanavljanju. Po običaju je na dobrodelnem plesu predsednik kluba razdelil tudi tri štipendije. Eno leto bo po 35 tisoč tolarjev na mesec prejemala Maja Kalafatič, študentka plesa v Salzburgu. Nada Savič, dijakinja srednje strojne šole iz Štor in mladinska svetovna prvakinja v kegljanju, terjanja Brleč, dijakinja 3. letnika gimnazije Od leve proti desni: Edi Stepišnik. prihodnji predsednik Rotary Cluba Celje, Jože Poválej, vodja Centra Sonček Celje, Janja Brleč, evropska prvakinja v igranju citer. Maja Kalafatič, študentka plesa, in Bogdan Fludernik, aktualni predsednik Rotary Cluba Celje. (Foto: Arhiv RC Celje) in evropska prvakinja v igranju citer, pa bosta naslednje leto dni prejemali po 30 tisoč tolarjev mesečne štipendije. Na dobrodelnem plesu se je za lani in letos dodeljeno štipendijo s plesom zahvalila Maja Kalafatič, lanski štipendist Jaka Kopač pa je to storil z glasbenim nastopom. Kot je v celjskem klubu rota-rijcev že v navadi, so tudi tokratne stroške izvedbe plesa člani kluba krili iz lastnih žepov, denar za darila in štipendije pa so zagotovili s pomočjo donatorjev ter s prispevkom po šest tisoč tolarjev na vsakega člana in vsakega njegovega gosta na plesu. AB Na cesti Celje-Laško že dlje časa nastajajo kar precejšnji zastoji, saj tik pred Košnico delavci CM Celje gradijo podporne konstrukcije in je zato na delu cestišča promet urejen enosmerno s semaforjem. Gre za pomembno naložbo Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki je začela prvo fazo ureditve poti za pešce in kolesarje ob glavni cesti Celje-Laško, pri Košnici. Kolesarsko stezo in pločnik bodo v celoti uredili na 1700-metrskem odseku. Zaradi razširitve proti pobočju je treba izvesti podporne konstrukcije. Vrednost del znaša dobrih 136 milijonov tolarjev, v celoti pa jih financira Ministrstvo za promet RS, Direkcija RS za ceste. Pogodbeni rok za dokončanje del je pet mesecev. BRST V soboto so v Lahovni pri Celju slavnostno odprli obnovljeno cesto, ki to zgornjehu-dinjsko vas povezuje s sosednjo krajevno skupnostjo Ostrožno. Cesta, dolga kilometer in 350 metrov, je bila doslej makadamska. Prizadevanja krajanov Lahovne in mestne četrti Hudinja, da so jo nekoliko razširili in oblekli v asfalt, so trajala dobrih devet let. Dela je izvajal celjski VOC, občinski proračun pa so stala skoraj 26 milijonov tolarjev. Krajani ob odprtju, ki so ga začinili še s pravo veselico, niso skrivali zadovoljstva. Cesto je slavnostno odprl celjski podžupan Marko Zidanšek, medtem ko jo je blagoslovil župnik Srečko Hren iz cerkve sv. Duha. Po cesti v Šmartnem v Rožni dolini je to že druga daljša krajevna asfaltirana cesta, kaj kmalu naj bi odprli še tretjo, v Runtole. BRST Kmalu pločnik v Košnico Cesto sta slavnostno odprla podžupan Marko Zidanšek in predsednik Mestne četrti Hudinja Jože Mešl. INGRAD gradbeno podjetje, d.d.,Celje V STEČAJU objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO SAMSKEGA DOMA V ŠTORAH I. Predmet prodaje: Nepremičnina - pare. št. 1339/2 vpisana v vi. št. 827 k.o. Teharje zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju, ki v naravi predstavlja Samski dom v Štorah, Kovinarska 20,3220 Štore. Nepremičnina je podrobno ocenjena v cenitvenem poročilu z dne 16.10. 2005, ki gaje izdelal izvedenec in cenilec Drago Žlajpah. Premoženje bo prodano na javni dražbi, ki bo v petek, 2. decembra 2005, ob 15. uri v sobi št. 106/1 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. II. Pogoji javne dražbe: Premoženje - Samski dom v Štorah se prodaja kot celota po načelu »videno-kupljeno« za izklicno ceno 74,548.800,00 SIT (štiriinsedemdeset milijonov petsto oseminštirideset tisoč osemsto in 00/100) Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki predložijo dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153. členu ZPPSL. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 06000 - 0955275893 pri Banka Celje z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom ali položnico. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku treh delovnih dni po končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plača varščino pa ne draži, se varščina ne vme, ampak zapade v korist stečajne mase. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali podati izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin, zato se le-te zaračunajo dodatno. Druge dajatve, stroške sestave kupoprodajne pogodbe in druge stroške, povezane s prenosom lastništva mora plačati kupec. Kupljene stvari bodo kupcu izročene v last in posest po plačilu celotne kupnine. Pregled cenitvenega poročila oziroma ogled premoženja, ki se prodaja, je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Zvonimirjem Hudejem, tel. 03 / 541 75 05 ali GSM 041 / 705-697. III. Pravila javne dražbe: 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek 2,500.000,00 SIT. 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, doklerni podana višja ponudba. 6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 8. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). Skupinska slika letošnjih dobitnikov priznanj za lepo in urejeno okolje v občini Prebold Preboldski urejeni kraji V petek so v preboldski dvorani pripravili zaključno prireditev občinske akcije Naš kraj lep in urejen. Na njej so podelili 24 priznanj za lepo urejeno okolje, priznanja pa sta izročila predsednica ocenjevalne komisije Vilma Jeromel in župan Vinko Debelak. Za najlepše urejeno hišo z vrtom in kmetijo so priznanja podelili po posameznih zaselkih. Za najlepšo vas je komisija tokrat proglasila zaselek v Preboldu Na terasi, najlepši je blok na Graščinski cesti 8, med gasilskimi domovi je slavil dom PGD Matke, med gostišči Avtopralnica in bistro Majda iz Dolenje vasi. Najlepše urejena trgovina je Veronika iz Sv. Lovrenca, Jerica Merzelj Gojznikar iz Kaplje vasi ima najbolj urejeno podjetje, priznanje je prejel še Kamp Dolina iz Dolenje vasi, posebno priznanje pa Lidija in Darko Marčen iz Matk. DN Razstava v Domu II. slovenskega tabora je pritegnila kar nekaj pogledov. Pol milijona za invalide Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki združuje invalide vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo razstavo ročnih del svojih članov in humanitarni koncert. Kot je na odprtju povedal predsednik MDI Janez Meglič, je razstava posvečena 35-let-nici delovanja društva in 3. decembru, mednarodnemu dnevu invalidov. Na razstavi je 24 članov društva prikazalo razna ročna dela. Zbranim sta govorila tudi podžupan Občine Žalec Marjan Turičnik in predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak, ki je razstavo tudi odprl. Za popestritev dogodka je poskrbel harmonikar Bojan Brodej. Poslušalci dobrodelnega koncerta so napolnili dvora- no do zadnj ega kotička in poslušali kar devet priznanih ansamblov, skupin in solistov. V uvodu je poslušalce in nastopajoče pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ob koncu koncerta pa se je vsem zahvalil predsednik Meglič. Na dobrodelnem koncertu so zbrali 520 tisoč tolarjev, ki jih bodo namenili za socialni program MDI. TT Najlepši v Žalcu V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so v petek razglasili najlepše urejene objekte v občini. Žalska zveza turističnih društev in TD Žalec sta v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna pripravila četrto ocenjevanje, člani komisije pa so si prijavljene objekte dvakrat ogledali in jih ocenili po enotnih kriterijih. Med hišami sta slavila Zdenka in Ivo Teržan iz Podloga, najlepše urejeno kmetijo imajo pri Ušenovih v Zgornjih Grušovljah, najlepše pa je urejeno središče Ponikve pri cerkvi. Med obnovljenimi objekti so člani komisije največ točk prisodili Danilu Goriupu iz Žalca, med šolami je slavila Podružnična osnovna šola Tr-je, med poslovnimi objekti pa podjetje Matjaž iz Petrovč. Žalski župan Lojze Posedel je poudaril, da občani svoje okolice ne urejajo le zaradi tekmovanja, temveč zato ker želijo živeti v lepem okolju. Kakor je omenil župan Posedel, Žalčani ponovno razmišljajo o tekmovanju Entente Florale. Prireditev so v polni žalski dvorani popestrili Jure Sesek in Okrogli muzikanti. US, foto: TT Letošnji dobitniki priznanj in plakete KS Vrbje Vrbenčani praznovali V Vrbju so s slavnostno sejo sveta KS in z veliko gasilsko vajo sklenili enotedensko praznovanje krajevnega praznika. O opravljenem delu in načrtih je govoril predsednik sveta KS Dušan Pungartnik. Po njegovih besedah od lanskega do letošnjega praznika na komunalnem področju niso veliko postorili, saj je zaradi naložb v minulih letih KS Vrbje med najbolj ure- jenimi. Začeli so le z zamenjavo kritine na domu krajanov. Za svoje potrebe so poleg sredstev občinskega proračuna pridobili tudi kar precej evropskega denarja, in sicer za ekološko in turistično obogatitev ribnika Vrbje. O delu gasilskega, turističnega, kulturnega in upokojenskega društva so poročali njihovi predsedniki, na seji pa so podelili tudi priznanja za delo. Priznanja so prejeli Pa- vlina Glušič, Matilda Breznik, Karolina Ferme, Romana Jur-har, Irena Aram in Anton Čretnik, plaketo pa Nada Šertl. V kulturnem programu je nastopil kvartet Grmada, za lepo obloženo mizo pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena občine Žalec. TT www.radiocelje.com S cestarji potrpeti do spomladi V Šentjurju na sedmih gradbiščih za več kot pol milijarde tolarjev vredna dela Če rečemo, da je Šentjur v teh dneh eno samo gradbišče, prav gotovo veliko ne pretiravamo. A je bilo med ljudmi vsaj na začetku precej negodovanja. Več kot pol milijarde tolarjev vredne cestne investicije, odprte na vseh možnih frontah, so za teden ali dva povsem ohromile šentjurske prometnice. Nekatera dela so se že končala, nekaterih so se navadili, predvsem pa so se občani sprijaznili, da je tik pred zoro noč najtemnejša. In tako so ljudje za pot od Gorice pri Slivnici do Primoža, na primer, potrebovali toliko časa - če ne več - kot od Šentjurja do Ljubljane. Najprej se ustavi na Čatrovem hribu, kjer se bo v teh dneh končala izgradnja pločnika in avtobusne postaje v vrednosti 35 milijonov tolarjev. Ko se prebijete do vrha in na drugo stran, vas pred mostom ustavi semafor. Čez pontonski most je promet na planinsko cesto urejen enosmerno. Star, resnično dotrajan most bo svojega naslednika dobil za 93 milijonov tolarjev. Nič bolje se vam ne godi, če pripeljete iz planinske smeri. Nov most v Vodicah gradijo ob izmeničnem prometnem režimu. Naložba je vredna slabih 62 milijonov tolarjev. Nekaj milijonov tolarjev dražji bo most v Stari žagi. Pot čez Čmolico in Novo vas je posebna zgodba. Človeku se zdi, da se vleče skoraj kot leta trajajoča opozarjanja krajanov na nemogoče prometne razmere. Ob precejšnjem prometnem zamašku se tu gradi krvavo potreben pločnik, težak okroglih 230 milijonov tolarjev, od katerih bo 68 občinskih. Kdaj bo obljubljena obvoznica ves koz- Crnalica je eno najgostejših naselij z izjemno gostim tranzitnim prometom. Zdaj ho dobila vsaj pločnik. Kljub obsežnosti gradbenih del ne bo nastala avtocestna deteljica. voznikom prihranilo marsikatero kletvii janski tranzitni promet speljala mimo tega strnjenega stanovanjskega naselja; pa je trenutno bolj pobožna želja kot resno vprašanje. Časi pa se jasnijo tudi na Se-lah, kjer je gradbišče na enem najbolj prometnih in nepreglednih šentjurskih križišč dobilo prav neslutene razsežnosti. Tako kot zgodbe o odškodninskih zapletih, ki uradnih javnih zaključkov še vedno nimajo. Slabih 150 milijonov tolarjev vredno krožišče naj bi bilo tako kot večina ostalih investicij končano spomladi prihodnje leto. Ob tem velja omeniti še most Trnovec proti Primožu, ki je vreden malo več kot 60 milijonov. Podžupan Jože Artnak je o natančnejših datumih zaključkov posameznih del povedal, da so ti podrobneje opredeljeni v pogodbah med izvajalcem CM Celje in Direkcijo RS za ceste, vsekakor pa postavljeni v prvi del prihodnjega leta. Pri tem znaša skupna vrednost vseh omenjenih investicij na državnih cestah v tem letu približno 550 milijonov tolarjev. Trenutno so v polnem teku tudi dela v industrijski coni pri žagi Bohor. Ob urejanju infrastrukture pod cesto so za nekaj dni zaprli tudi podvoz proti Hru-ševcu oziroma Jakobu. To je bil tudi glavni vzrok popolne ga prometnega kaosa. Projekt industrijske cona je vreden več kot 300 milijonov tolarjev, od tega so jih 210 uspeli dobiti i: naslova nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov. Po Artnakovih besedah se bodo aktivnosti prihodnje leto nadaljevale s podobnim tempom. Uredili naj bi letos iz proračuna izpadlo cesto med Dramljami in Žičko kartuzi-jo in že dolgo načrtovan most in krožišče v Gorici pri Slivnici. Končno naj bi vrsta prišla tudi na cesti Sevnica-Plani-na in Loke-Ledinščica. Po predlogu proračuna naj bi se r šentjurske ceste steklo več kot 830 milijonov tolarjev, od tega naj bi jih občina primaknila 117. SAŠKA TERŽAN Šmarski državni rekord V občini Šmarje pri Jelšah beležijo izjemen porast števila družinskih pomočnikov, zaradi česar so morali v pravkar sprejetem rebalansu občinskega proračuna sredstva zanje podvojiti. Šmarčani so namreč po številu družinskih pomočnikov v državi v samem vrhu. Družinski pomočniki so po zakonu o socialnem varstvu ožji družinski člani invalidov (s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviro) ter so redno zaposleni za opravljanje vseh njihovih življenjskih potreb. Država je lani poleti naložila to obveznost občinam, ki morajo pomočnikom po odločbah centra za socialno delo mesečno plačevati po 88 tisoč neto plače. Občine morajo to pokrivati iz občinskega proračuna. V občini Šmarje pri Jelšah, ki je po številu družinskih pomočnikov v samem slovenskem vrhu, je trenutno zaposlenih že 10 družinskih pomočnikov. Po podatkih centra za socialno delo sta v sosednji, primerljivi občini Rogaška Slatina zaposlena zgolj dva, v drugih manjših pa fi- nancirajo po enega. Razloge za izjemno visoko število v Šmarju pri Jelšah ne poznajo ne v občinski upravi niti v centru za socialno delo, zato so s problematiko med drugim seznanili ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča. Za proračun šmarske, gospodarsko šibke občine namreč predstavlja to dejstvo hudo obremenitev, ki bo v prihodnje še višja, saj obravnavajo v centru za socialno delo nič manj kot pet novih vlog. To bi gospodarsko šibko občino prihodnje leto stalo že 24 milijonov tolarjev. Za letos je v osnovnem proračunu Šmarje planiralo za družinske pomočnike najprej 6,8 milijonov tolarjev, po rebalansu pa so morali znesek povišati na 13,1 milijona tolarjev. Zaradi omenjenih finančnih obremenitev, za katere država ne prispeva nobenega dodatnega denarja, je nekaj občin vložilo tožbo na ustavnem sodišču (na pobudo Združenja občin Slovenije), ki je dalo prav občinam. Pri tem že pričakujejo spremembo zakonodaje. BRANE JERANKO Slatinski načrti Občinski svet Rogaške Slatine je sprejel na zadnji seji osnutek občinskega proračuna za leto 2006, ki naj bi bil od letošnjega višji za 11 odstotkov. Skupni prihodki in odhodki v prihodnjem letu naj bi tako znašali 1,6 milijarde tolarjev. Kot je izračunala občinska uprava, je po osnutku 43 odstotkov proračuna namenjenega za različne naložbe, kar je v desetih letih od ustanovitve slatinske občine največ. Med desetimi večjimi investicijami namerava občina sofinancirati obnovo šole za učence s posebnimi potrebami, urediti širšo okolico območja župnijske cerkve, opraviti rekonstrukcijo objekta za 14 neprofitnih stanovanj ter graditi cesto v Žibernik po novi trasi. Med predvidenimi naložbami v letu 2006 so še gradnja šolske kotlovnice v Ratanski vasi, kolesarske steze, pločnika med Tekačevim in mestom, razstavnega paviljona za zbirko kaktej ter saniranje šolske strehe v Svetem Florija-nu. Pri tem ni upoštevana naložba v nov dom za starejše občane, kjer je glavni investitor družba Comett domovi. Občina tam ne sodeluje s proračunskim denarjem. Film o neurju in obnovi Župan občine Kozje Andrej Kocman je na zadnji seji občinskega sveta presenetil svetnike s filmom o prikazu stanja v občini po letošnjem neurju s točo in kasnejši obnovi ter odpravi posledic. Dobrih petnajst minut trajajoči film sta posnela domačina Marko Sok in Gašper Grobelšek, ki se tudi sicer ukvarjata s snemanjem filmov. Posnameta vse, kar se v občini dogaja, saj pravita, da nikoli ne vesta, kdaj jima bodo posnetki prišli prav. Tako sta pripravila zanimiv dokumentarni film, preko katerega ljudje na najbolj učinkovit način spoznajo, kakšne so bile posledice in kako uspešno so jih odpravili. Župan Andrej Kocman, ki se je z ekipo delavcev takoj po neurju lotil dela, je povedal: »Za odpravo posledic smo porabili deset milijonov tolaijev iz občinskega proračuna, država pa nam je prispevala 25 milijonov. V naslednjih dneh bomo od ministrstva za okolje in prostor dobili še dodatnih 14 milijonov. Naredili smo veliko, saj smo odpravili ta-korekoč vse posledice, razen sanacije mostu v Ortnici in nekaj manjših plazov. Na naše veselje se je začelo premikati tudi pri urejevanju poškodovanih vodotokov, česar se je lotila agencija za okolje. Z opravljenim delom smo zadovoljni, upamo pa, da nas kaj podobnega ne bo spet doletelo.« TONE VRABL Drevored v osrčju Kozjanskega parka Novi direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt, ki bo delovno mesto prevzel 1. januarja, je svojim sedanjim in bodočim sodelavcem ter mnogim gostom predstavil zanimiv drevored gorskega javorja. Drevored v gozdnem predelu Sušice je krajinski element, ki ločuje cesto in potok, gozd in travnik ter loko in njivo. Upokojeni gozdar Ivan Jazbec je leta 1985 načrtoval gradnjo gozdne ceste. Isto leto je bilo tudi semensko leto s popolnim obro- dom gorskega javorja, kar je omogočilo, da je na ban-kini ceste vzklilo ogromno število javorjevih dreves. Leta 1989 je bila cesta ob nastopu novega revirnega gozdarja Milana Baha temeljito obnovljena, pri čemer sta se gozdarja odločila, da bosta mlada drevesa na robu ceste ohranila. Tako lahko danes občudujemo 20-letni drevored v dolžini dobrega kilometra z več kot 500 drevesi. Drevored bodo primerno označili, tako da ga bodo lahko prišli po- gledat tisti, ki jih zanima še povsem naravno osrčje Kozjanskega parka, ki je od središča Podsrede ž upravo parka oddaljeno približno štiri kilometre. Župan Podčetrtka Peter Mišja in Kozjega Andrej Kocman, ki sta bila ob lovcih, krajanih in zaposlenih v Kozjanskem parku navzoča pri predstavitvi, sta podpisala listino o nenehni skrbi za drevored, kar bo storil tudi župan Bistrice ob Sotli Jože Pregrad. Ivo Trošt, velik ljubitelj narave, je v nagovoru povedal, da je v gozdovih Kozjanskega parka še veliko izjemnih naravnih zanimivosti, ki jih bo treba vključili v enovit program. Predvsem gre za tesnejše in neposrednejše sodelovanje z ljudmi, ki tam živijo in skrbijo za" svoja zemljišča vse od njiv, travnikov in sadovnjakov do gozda. Drevored gorskega javorja naj bi simbolično povezal občane treh občin, saj poteka tako rekoč skoraj po občinski meji. TONE VRABL Kultura med turizmom in religijo Ljubitelji kulture v mozir-ski občini in tudi širše so se v petek zbrali na dveh okroglih mizah. Na Rečici ob Savinji so kulturni ustvarjalci in turistični ponudniki razpravljali o vlogi kulture v turizmu, v Mozirju pa je izhodišča za razpravo o kulturi in religiji pripravil docent Jožef Muhovič. Slednji je že dolga leta mentor likovnikom, ki se vsako leto zbirajo na septembrskem ekstemporu Mozirski gaj, po petkovi okrogli mizi, ki jo je vodila Anamarija Stibilj Šajn, pa so razstavo nastalih del v mozirski galeriji tudi uradno odprli. Letos se je v Mozirju družilo 15 likovnikov, ki so ustvarili zanimiva dela, vredna ogleda. Kritičarka Anamarija Stibilj Šajn že dlje časa sodeluje s Kulturnim društvom Jurij, ki ga vodi Jure Repenšek. Razstavo je odprl mozirski pravili v Kulturnem druš- pogovora v mozirski gale- župan Ivan Suhoveršnik, tvu Jurij, ki je bilo tudi or- riji. kulturni program pa so pri- ganizator ekstempora ter US Zadovoljna komisija EU Minuli teden so si gradbišče Šaleške čistilne naprave v Šoštanju ogledali člani komisije Evropske unije, ki nadzoruje potek takšnih gradenj. Naložba bo namreč stala 2,3 milijarde tolarjev, k čemur bo EU prispevala skoraj milijardo. Člani komisije so ob ogledu delovišča izrazili precejšnje zadovoljstvo. Po prepričanju predstavnikov Komunalnega podjetja Velenje, ki vodi celoten projekt, bodo dela končana avgusta prihodnje leto. Čistilno napravo bo uporabljalo 40 tisoč prebivalcev Šaleške doline, to so skoraj vsa gospodinjstva v velenjski in šoštanjski občini. Po zagotavljanju izvajalcev naj bi čistilna naprava začela poskusno delovati že spomladi naslednje leto. US Plesi v krogu »Ne delo, birokracija Z delavnice Plesi v krogu te ustavi« Da se novim podjetnikom ne bi ustavilo zaradi neobveščenosti V Osnovni šoli Polzeli so pripravili plesno delavnico Plesi v krogu. Namenjena je bila internemu izobraževanju učiteljev in vzgojiteljev, prilagojena pa predvsem učencem nižje stopnje. Delavnico je vodil Jordi Briton, učitelj plesa v krogu iz Španije. Odličen pedagog sodeluje na raznih mednarodnih plesnih festiva- je naše telo tempelj, plesi pa so meditacija, prepletena s čudovito glasbo, ki se izraža v plesnih vzorcih s svojo simboliko in pretokom energije. Plesi nas sproščajo in nam pomagajo, da pozabimo na dnevni stres in smo bolj prisotni v sedanjem trenutku. Plesi v krogu so preprosti in lahki, primerni za vse starosti, partner pa ni potreben. Podobna de- Gospodarska in socialna politika je vse bolj usmerjena v trend samozaposlo-vanja. A veliko možnosti na tem področju ostane neizkoriščenih, ker posamezniki ali podjetja enostavno niso dovolj informirani. Zato so v Razvojni agenciji (RA) Kozjansko v sodelovanju s centrom za informiranje in poklicno svetovanje pripravili različne programe usposabljanja ter pomoči za podjetnike in tiste, ki bi želeli to postati. V RA Kozjansko lahko podjetniki dobijo vse informacije, ki so vezane na ustanavljanje ali širitev posla, pridobivanje različnih virov in prijavljanje na razpise. »Pomagamo jim skozi birokratske zahteve in postopke za pridobitev statusa samostojnega podjetnika, družbe z omejeno odgovornostjo in ostalih oblik registracije,« je povedal Jure Raztočnik iz RAK. »Pomagamo tudi pri iskanju različnih povezav in partnerstev, tudi mednarodnih, spodbujamo grozdenje in pomagamo iskati primerne lokacije za postavitev poslovnih ali industrijskih objektov. Z izgradnjo industrijske cone junija prihodnje leto se bodo na tem območju pokazale tudi nove možnosti.« Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) izdaja tudi Moj spletni priročnik, informativni bilten za mala in srednja podjetja, ki tedensko prinaša informacije o novostih, razpisih, zakonskih predpisih, izobraževanjih na različnih področjih - od kadrovskih do najbolj perečih finančnih. Trenutno je v njihovi bazi 35 podjetnikov, pri čemer se s spletnim priročnikom zanimanje širi. Nanj se je mogoče naročiti osebno na RA, Jure Raztočnik preko spletne strani www.ra-kozjansko.si ali po telefonu 03/747-13-04. Sicer pa so podporne storitve za podjetnike, ki jih izvajata RAK in JAPTI, predstavili tudi na posebni zloženki. ST www,novjtednik.com Trije najzaslužnejši za drevored gorskega javorja v Sušici - z leve: Ivo Trošt, Ivan Jazbec in Milan Bah Dom ljubezni in pravljic Na Ranču Kaja in Grom se veselijo nagrade za inovacije in za prihodnje leto napovedujejo še bolj živahno dogajanje Med prijatelji Le dober streljaj od štajerske avtoceste, v vojniš-kem Razgorju, v bližini šentjurskega Cerovca, praktično na tromeji celjske, šentjurske in vojniške občine, je v miru in samoti planote sredi gozdov, svoje novo domovanje našel Ranč Kaja in Grom. Tja sta ga lansko jesen preselila Darja in Andrej Žnidaršič, pionirja drugačnega turizma v Sloveniji, začetnika šol jezdenja za otroke in odrasle, ki pa je več kot šola. Je preizkus in uk sožitja ljudi in živali, ljubezni do narave in pravljic, ki jih tam naokoli spredajo živali, ljudje in škrati. Že 15 let se Darja in Andrej ukvarjata s šolo jezdenja, kot ga razumeta sama in ki temelji na prijateljstvu med človekom in konjem, na medsebojnem razumevanju in humanosti do veličastne, zveste in hvaležne živali - konja. Lanska zima ju je ob selitvi prehitela, tudi to leto je kar nekam švignilo mimo. Vsak dan se ozirata v nebo in prosita za še malo lepega vremena. »Toliko še morava postoriti, da pripraviva ranč na prihodnje leto, ko bodo na njem spet stekle vse dejavnosti, ko bo tu zavladal otroški živ-žav, ko bomo spet poskušali otroke in odrasle naučiti, kako se jezdi, da je to užitek za jezdeca in konja...« pripoveduje Darja, ki kot vselej kar kipi od energije in novih zamisli, nOvih pravljic, ki jih tke življenje na ranču. »Čeprav nama zmanjkuje denarja in bi še kako prav prišla kakšna teta iz Amerike, sva odločena, da s prihodnjim letom spet začnemo delati s polno paro,« doda sicer redkobesedni Andrej. Darja medtem zasanjano pogleda v hišnega palčka Bršljanka, ki sta ga dobila drugje in ga, okam-nelega, da ne bi izdal svojih skrivnosti hudobnim ljudem, pritrdila na verando novega doma. »Toliko pravljic ve in pravi dokaz je, da videz ni pomemben. Le poglejte, kako grd je, pa ima zlato srce ... in spodaj v sosedovem ba-jerju leno poležava škrat Po-vodnjak. Če skrbno pogledate, vidite, kako vesel je čiste vode, vidite njegove z algami obrasle noge in mehurčke zraka, ki jih z zadovoljnimi vzdihi spušča na površje ...« razkriva Darja le del pravljic, ki jih skrivajo na ranču. Prijatelji Iz bližnjega obora se z globokim hrzanjem oglasi Enter, hišni bojevnik. Kot da kliče gospodarja, naj ga vendar prideta malo počohljat. Kaj hitro za njim zahrza beli Štal-moster Jadran, sicer »zadolžen za stike z javnostmi« na hišni spletni strani. »Deset prijateljev in četrt imamo,« pove Darja in pojasni, da je tista četrtinka pritlikavi konjiček Vinči, z vsemi lastnost- NT* mi in karakterjem pravega konja, le »zapakiran« v miniaturno »embalažo«. Svoj obor ima in deli si ga z dvema kozama, zajcem in kurami. »Re-vice, tako dolgo so že zaprte v ogradi, tako se mi smilijo, ker ne morejo na sprehod. Le kaj je s to kurjo gripo ...« zamrmra Darja. K mizi se s težavo privleče Pan. »Poškodovano nogo ima, najbrž ga je ugriznila lisica ... pridi, bova previla rano...« ga ogovarja Andrej. Kosmatinec, še najbolj je podoben škotskemu ovčarju, se te dni silno smili sam sebi, na ranč pa je prišel iz bližnjega zavetišča Zonzani. Andrej mu skrbno razčeše dlako in oskrbi rano. Od daleč ju opazuje črni muc Dolfo Tom. Na klic, prebujena iz spanja v svojem oboru, prihiti še udomačena kuna Timoteja Zmi-ga Zmaj. Izsili si pot v gospodarjevo naročje in ga hvaležno »preljubčka«. »Zdajle Čaka na svojo >mamo< - veterinarja Roka Krajnika iz zavetišča Zonzani, ki ji je, mali kepici, za katero so mislili, da je mačji mladiček in potem podlasica, rešil življenje. Steriliziral jo je, jo lepo vzgojil in udomačil. Ždaj živi pri nas. Bolj ubogljiva je od psa. Tudi med dnevnimi sprehodi po gozdu. Odzove se na vsak klic ... in skrajno živahna, a tudi neznosno car-kljiva je,« opisuje Andrej. Nadbanditi Ko je Ranč Kaja in Grom deloval v prejšnjem okolju, je skozi različne poldnevne, dnevne in tridnevne programe šlo okoli 2 tisoč otrok letno. »Pa tudi več, čeprav paziva, da v ekipo ne pride več kot 11,12 otrok naenkrat. Na programe se odzivajo šole, vrtci, ljubitelji narave in konj ... Pripraviva jim predavanje o konjih, ki so glavne zvezde našega ranča, poskrbiva, da se s konji pocarkljajo, da jih oskrbijo, da se splete tista čvrsta, a nevidna vez med človekom in živaljo. In potem, seveda, tudi jezdijo, pri čemer zelo pomagajo palčki,« pove Darja. Med lastnikoma in obiskovalci ranča se je v letih dela spletla čvrsta pajčevina prijateljstva. »Kar 70 odstotkov vseh je povratnikov, podobno kot v zaporih,« šegavo pove Andrej. In glas o ranču in doživetjih se širi od ust do ust. V vseh teh letih se je izoblikovala posebna skupina bližjih prijateljev. Nadban-ditov. Otrok, ki so skozi programe in življenje na ranču naredili prav poseben preboj. »Veste, med vsemi otroki, ki prihajajo, je največ tistih, ki radi jezdijo. Le redkim med njimi pa uspe še tisto več. Spoprijateljiti se s konjem, ga postaviti med prijatelje kot enakovredno bitje, postati popoln zaljubljenec v te plemenite živali. To so naši Nadbanditi, najboljši prijatelji ranča, naju in živali. Brezmejno jim zaupava, saj veva, kako težko je osvojiti status Nadbandita,« pove Darja. Danes je Nadbanditov kakšnih osem. Lahko pridejo, ko se jim zahoče. Lahko so na ranču, dokler se jim hoče. Brezplačno. Priskočijo na pomoč, ko sta Andrej in Darja odsotna. Sposobni so speljati celo »kozji porod« in poskrbeti, da v bližnji vasi najdejo stekleničko, dudo, pomol-sti znajo kozo, ki je, uboži-ca, dobila mastitis, in z njenim mlekom nahraniti mladičke ... Nadbanditi pač. Zaščitni znak ranča. Prijatelji. Zaljubljenci v konje, živali in življenje z naravo. Veliko moraš biti, da si Nadbandit. In kar nekaj užaljenih noskov otrok znanih osebnosti se je močno povesilo, ker niso mogli postati Nadbanditi. Ker jim je zmanjkalo tisto nekaj neoprijemljivega, nerazložljivega, neopredeljenega. A pomembnega. In vsem jasnega. Valentin Konji so prijazne, ustrežljive živali. Polni so mišic in radi imajo, če jih kdo jezdi. »Toda, treba je znati jezditi,« je strog Andrej. »Že najmanjši gib jezdeca, sprememba ravnovesja, je za konja ukaz, ki ga želi izpolniti. In ker kmalu spozna, ali jezdec sploh ve, za kaj gre, mu, prijaznež, hoče pomagati. Z reakcijami svojega mogočnega telesa sam popravlja jezdečeve napake. Kaj hitro pride zato do bolezni, okvar pri teh ustrežljivih bitjih...« pravi Andrej. V tem se skriva ključ za rojstvo Valentina, umetnega, ie-senega konjiča na vzmeteh, pripomočka, ki olajša učenje ježe, posledično pa kasneje prihrani pravim, velikim konjem marsikakšno bolečino ali poškodbo. Valentin je, preprosto opisano, lesen sodček na štirih močnih vzmeteh. Nanj sta s tečaji pritrjena vrat in glava konja. Še najbolj spominja na elektronske avtomate bikov za divji, umetni rodeo. Toda, Valentin veliko zna. Predvsem uči jezdeca ravnovesja. Že najmanjši jezde- čev gib v levo ali desno, iz tako želenega in za pravo, dobro ježo potrebnega ravnovesja, nakaže z glavo. In tako jezdecu nazorno pokaže, kakšen ukaz bi v takšni drži dal pravemu, živemu konju. Pravtako pokaže, kako zabolijo konja v usta vdete žvale, če napačno ravnaš z uzdami. Kaj se zgodi, če uzde preveč zategneš, če premočno nakažeš želeno gibanje konja v levo ah desno, če ga želiš prepričati v skok... »Valentin, ime je dobil po tem, da izraža ljubezen in spoštovanje do živih konj, zna veliko. Je tudi imeniten terapevtski pripomoček, saj je znano, da konje vse več upo-rabljajo tudi za zdravljenje prizadetih ali motenih otrok. Osnove dobijo na Valentinu, v kasnejšem stiku z živim konjem razvijejo druge oblike odnosa - stik, sprostitev, ki jo povzroča gibanje, dotik konja kot živega bitja ...« nazorno opisuje Valentinove vrline Darja. Z Valentinom sta dobila zlato priznanje na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu, Sloveniji je priboril eno od petih zlatih medalj na nedavnem sejmu inovacij v Nurenbergu. Požel je ogromno pohval, izjemno zanimanje strokovnjakov. Postal je patent. Bo postal tudi izdelek? »Zanimanja je veliko in na to sem ponosen. Utegne se zgoditi, da bova zaradi trenutne finančne stiske patent zanj tudi prodala. Prav bi prišel v šolah jahanja, v terapevtskih centrih in še kje. Nastajajo pa že tudi nove inovacije, povezane z učenjem jezdenja,« pove Andrej. Iz pravljice se počasi VTa-čam v kruti svet resničnosti. Med potjo pomaham Roku, ki sredi gozda sprehaja svojo Timotejo Zmiga Zmaj, še pogled na obor s konji in spet sem v dolini, na asfaltu, ob avtocesti, med tovarnami... Daleč od pravljic. BRANKO STAMEJČIČ Darja na Valentinu Datum posnetka in natančen čas pri sliki bralca nista zabeležena. Je pa iz dopisa razvidno, da je nastala Posnetek istih dimnikov 5. novembra 2005 okoli 12. ure. Raven proizvodnje je nespremenjena, a je izgled v zadnjih dneh oktobra v jutranjih urah. močno drugačen. Ilz dimnikov se kadi Kaj je v dimu, ki prihaja iz dimnikov Cinkarne Celje? Naš bralec Samo Krajne iz Vrbnega je v uredništvo poslal zanimivo pismo, opremljeno s fotografijami. Takole piše: »Zbudil sem se v prekrasno jasno jutro, prvič po mnogih dneh brez megle. Na nebu niti oblačka. Na poti proti Celju sem se veselil lepega dne in novega delovnega tedna, ko me je na Teharjah pričakal obupen prizor. Iz vseh cinkarniš-kih dimnikov se je valil grozen gost dim, smer proti Bukovžlaku pa je bila praktično nevidna zaradi dima. Na Kidričevi sem zajel sapo, ugasnil ventilacijo v avtu in se zapodil proti mestu, da se ne bi preveč »najedel« gostega dima. Grozno. Cel dan imam pred očmi ta prizor. Rad bi vedel, kaj je to, kar spuščajo v zrak? Zanesljivo ni navad- na nedolžna para! Kdo je odgovoren za to, kar se dogaja? Kaj pravijo ljudje, ki morajo dihati ta strup? Kaj pravijo zaposleni? Jim je vseeno ...? Pojavlja se mi nešteto vprašanj...« Iz dimnikov se kar naprej kadi Za pojasnila in komentar fotografije smo zaprosili Ni-kolajo Podgoršek Selič, članico uprave Cinkarne Celje in tehnično direktorico. »Oblaki iz cinkarniških dimnikov imajo v osnovi tri glavne izvore: proizvodnja titanovega dioksida, hladilni stolpi in proizvodnja žveplo-ve kisline. V vseh primerih poteka proizvodnja 24 ur na dan in 365 dni v letu. Večina postopkov, ki tvorijo proizvodno li- nijo, je kontinuirnih (stalnih), nekaj pa šaržnih (občasnih). Proizvodnja titanovega dioksida ima več dimniških izvorov. Prvi se pojavi pri raz-klopu rude v žveplovi kislini. Reakcijo nekajkrat na dan sprožimo z uvajanjem pare. Proces, podoben kot v kuhinjskem loncu, povzroči, da se iz dimnika za krajši čas zakadi. Ker v loncu ni samo voda, ampak tudi kislina, vodimo nastale pline skozi čistilno napravo. Princip njenega delovanja je zelo preprost. Gre za spiranje dimnih plinov z ogromno količino odpadne vode (1.200 m'/h). Ker imajo dimni plini temperaturo okoli 200 stopinj C, pri stiku s čistilno vodo oddajo toliko toplote, da se voda delno upari in na dim- Razstava adventnih aranžmajev Celjska cvetličarna Mačića je v nedeljo poskrbela za svojevrstno presenečenje. Na Trgu Celjskih knezov so namreč postavili izjemno lepo razstavo adventnih, božičnih in novoletnih aranžmajev. Pobudo za takšno razstavo so dale cvetličarke same. Petim se je pri izvedbi pridružila še šefica Barbara Agrež in trg se je okopal v blišču barv in zasijal od imenitnih idej. Čeprav je bila razstava skromno napovedana, pa je prepričala veliko Celjanov, ki so si zvedavo in z velikim zanimanjem ogledali res lepe aranžmaje. Za dodatno popestritev so poskrbeli Še z glasbo, vročim čajem in kuhanim vinom ter s prijaznim čarovnikom Janijem Jo-šovcem, pod katerega prsti so nastajale iz balonov različne živalice in šopki cvetja. Res imenitna poteza te cvetličarne, ki je popestrila nedeljsko popoldne in prepričljivo pokazala, kaj vse znajo njihove cvetličarke. Vsi razstavljeni aranžmaji so zdaj v cvetličarni, kjer čakajo na kupce. BRST niku se pojavi intenziven bel oblak. Zaporedje zapletenih tehnoloških postopkov nas nato pripelje do mokre filtracijske pogače. Sicer bela pogača, a morda še najbolj primerljiva z doma poznano usedlino kave, vsebuje polovico titanovega dioksida, majhen delež žveplove kisline, preostala slaba polovica pa je voda. To vodo je žal možno odstraniti samo s sušenjem. Pri sušenju perila imamo izbiro: koriščenje sonca in vetra ali električna energija v sušilnem stroju. Pri titanovem dioksidu sonce in veter nista dovolj za sušenje, vplivata pa na vizualni izgled dimnikov. Zakaj? Sonce, visoke temperature, nizka zračna vlaga in veter poskrbijo, da se sproščena vodna para v ozračju hitro porazgubi. Visoka jutranja vlaga, deževni in megleni dnevi z nizkim zračnim pritiskom in nizko temperaturo pa sproščeno vodno paro dobesedno tiščijo k tlom. In kaj je z majhnim deležem žveplove kisline? Sproš- čena vodna para skupaj s kislino prehaja v tristopenjsko čistilno napravo. Učinkovitost odstranjevanja kisline je izjemno dobra, saj dosegamo sedemkrat nižje vrednosti, kot je povprečje evropskih proizvajalcev titanovega dioksida. Po prvem sušenju in kalcinaciji pridobljen titanov dioksid za uporabnike še nima prave vrednosti. Treba ga je še dodatno oplemenititi z različnimi dodatki. V ta namen moramo prah ponovno omočiti in po obdelavi zopet sušiti. Tokrat je delež vode, ki jo je treba izgnati v obliki vodne pare okoli 40 odstotkov, ni pa več drugih primesi. Iz sproščene vodne pare je treba na filtrih odstraniti le delce titanovega dioksida. Dobro odstranjevanje teh delcev ni le interes okolja, ampak tudi denarja, saj tako izgubljeni produkt proizvajalcu predstavlja znatno finančno izgubo. Na več proizvodnih Unijah v Cinkarni nastaja toplota, ki jo odvajamo z vodo. Zaradi nizke energetske ravni te to- Stari trg 33, 3320 Velenje, tel.: 898 36 30, 898 36 32 plote iz vode ne moremo uporabiti nazaj v procesu, zato vodo v krogotoku hladimo na hladilnih stolpih. To poenostavljeno pomeni, da vodo razpršujemo preko satja in jo hladimo tako kot čaj, če ga prelivamo iz lončka v lonček. Pri obeh procesih se odvečna energija odvaja preko sproščene vodne pare. Pri vseh omenjenih primerih ima nastala vodna para atmosferski tlak in je z energetskega vidika njena vrednost nična. Drugače rečeno, druge možnosti kot izhajanje v zrak ni. Se pa z drugačnim primerom srečamo pri proizvodnji žveplove kisline. Hi nastaja para s tlakom 24 barov kot stranski proizvod in se načelno koristi za proizvodnjo titanovega dioksida. Žal popolno ujemanje obeh proizvodenj ni možno, poleg tega pa se v zadnjem času zaradi izvedenih optimizacij pri porabi energije pojavljajo tudi viški pare. Ti se sproščajo preko varnostnega ventila v okolje, kar spremlja tudi žvižgajoč hrup. Da bi hrup ublažili, smo namestili duši-lec zvoka. Dušenje še vedno ne omogoča želenega zmanjšanja hrupa, poleg tega pa je z našega vidika dolgoročno takšna rešitev tudi ekonomsko nesprejemljiva. Zato sta v teku dva projekta. Prvi bo blažil konične porabe z akumulacijo pare (končan predvidoma konec leta 2006), drugi pa ponuja izrabo viškov pare za proizvodnjo električne energije- Za konec pa si oglejte obe sliki, bralčevo in našo. Opazujte, primerjajte, vprašajte! Sodba je še vedno prepuščena vam.« BS VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNICA ■ Montaža in prodaia avtoplaščev in platišč različnih proivajalcev AKCIJSKE CENE ALI OBROČNO ODPLAČEVANJE Jure Veligošek s.p., 3302 Griže 123 c, tel. 03 571 68 20,041 656 041 Prasket Gorenja utihnil! Vsaj dva sumljiva tuja trenerja sta se znašla na naši sceni v tej sezoni. Če je košarkarski Pino Gr-dović dolgo v tem športu in je imel oteževalno okoliščino, da je ekipo pozno sestavil, pa opravičil za rokometnega ni. Seveda, gre za Lar-sa Walterja. Pri Flensburgu je treniral mladince, Gorenje pa vodi v ligi prvakov. Poslovne vezi Po derbiju - še posebej, ko je izgubljen na tak način (27:39) - se marsikaj sliši. Walter je zaradi sorodstvenih povezav uspel pripeljati v Rdečo dvorano športno znamko Hummel. Njegov brat naj bi bil povezan s podjetjem Gorenje, za delo v tujini. Še pred porazom s Celjem Pivovarno Laško so v Velenju razmišljali, kaj naj storijo zdaj s tem mačkom v žaklju. A težko se ga bodo znebili. On o odstopu niti slučajno ne razmišlja. Želi, da vsi skupaj verjamejo v moč, ki naj bi jo imeli. A na žalost - igralci mu ne zaupajo več. Prvi obračun osmine finala lige prvakov med Koldingom in Celjem Pivovarno Laško bosta sodila Avstrijca Gerhard Reisinger in Christian Kaschiitz, povratnega v Zlatorogu pa Grka Nikolaos Korres in Sotiris Migaš. V Velenje bosta potovala Danca Martin Gjeding in Mads Hansen, v Monpelliere pa Švicarja Stephen Vitzthum in Francis Choquard. M ujke omogočil zmago Njegove olajševalne okoliščine na derbiju s Celjani so poškodbe Luke Dobelška in Soviča pred tekmo in Kavaša kmalu na njenem začetku. In pa izjemna igra Požunovih »rokoborcev v šprintu«. Sicer pa Gorenje ne daje od sebe niti 80 odstotkov zmogljivosti, medtem ko so bili prejšnji strategi na velenjski klopi znani po tem, da so »ose« znali približati optimalnim zmožnostim. Zdaj prasketa Gorenja ni več. Utihnilo je že na tekmah s Termom, Trimom in Gold clubom, ko so Velenjčani morali priznati premoč tekmecem. Kakovost zasedbe pa ni vprašljiva! Spet fantastični Kokšarov Ali veste, v čem je bilo Gorenje boljše od Celja v soboto? V asistencah (11-10). Po odlični obrambi 5-1 so namreč pivovarji leteli proti Dušanu Podpečanu; v protinapadih asistenc ni bilo, Gorenju pa jih je nekaj uspelo proti postavljeni obrambi. Celjani Marku Oštirju v prijemu Gajič-Natek ni bilo lahko. (Alex 88, kosarkarokomet, 7145) so imeli 12 minut igralca manj (Gorenje 4), prav v tistih trenutkih pa so bili sila neusmiljeni in polnili mrežo s takšno vnemo, kot ga gre za naslov evropskega prvaka. Očitno so jih vzpodbodle velenjske predsezonske najave, ki so resnično bodle v oči zaradi predrznosti: Gorenje, državni prvak 2006. Dragan Gajič je perfektno zamenjal Matjaža Brumna (poškodovano koleno naj bi mu preprečilo nastop v osmini finala LP), saj je zadel pri vseh sedmih poskusih, priigral sedemmetrovko in pridobil žogo. Bog jim daj zdravja, še posebej pa Kokšarovu, si mislijo celjski navi- jači, ko opazujejo Rusa. Njegov strel je bil 12-13, pridobil je 4 žoge. Na drugi strani je Gorazd Škof v 1. polčasu zaustavil Vedrana Zrniča (met 0-4), ki pa je v nadaljevanju od osmih metov zgrešil le enega: »Celjanom čestitke. Pokazali so rokomet na vrhunski ravni. Mi smo trenutno nekaj razredov nižje. Ne zaradi v kega poraza, temveč zaradi zmedenosti, ko ne zmoremo sestaviti dveh stvari. V obrambo se ne vračamo, v napadu nam žoga pada iz rok k nasprotnikom. Odgovornost moramo prevzeti igralci iz prve postave!« DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Brez konkurence! PANORAMA „V«J ii KOŠARKA Jadranska liga - moški 8. krog: Pivovarna Laško-Cibona 76:86 (15:21,38:38,64:61); Ichaki 17, Vrečko 13, Strnad, Klarič, McMillan 11, Jevdžič 6, Koštomaj 4, Kune 2, Finžgar 1. Vrstni red: Crvena zvezda 14, Partizan, Hemo-farm, Železnik, Široki, Cibona 13, Slovan 12, Zadar, Olimpija, Vojvodina, Zagreb 11, Bosna, Pivovarna Laško, Helios 10. Jadranska liga - ženske 8. krog: Merkur-Croatia69:75 (19:27, 37:42, 56:60); Kubátová 17, Erkič 15, Laskova 12, Radulovič, Libicova 10, Jur-še 3, Čonkova 2; Klein - Šumanovac 18, Dodič, Luckett 14. Vrstni red: Gos-pič 14, Šibenik 13, Croatia 12, Kimico, Merkur, Budučnost 11, Vojvodina 10, Jedinstvo 9, Željezničar 8, Herceg Novi 6. 1. SL - moški 6. krog: Kraškizidar-AlposKemoplast 87:94 (22:18,41:46,67:67);Mučič21, Močnik 20; Ribežl 25, Ručigaj 17, Novak 15, Maček 13, Čebular 12, Hunt 7, Palčnik 5, Elektra - Rogla90:80 (30:18,43:41,71:56) ; Čmer 25, Mali, Nuhanovič 17, Ivanovič 13, Vidovič9, Nedeljkovič 7, Bojič2; Anič 18, Meško 16, J. Brolih 13, Hohler 9, Jova-novič 8, P. Brolih, Sivka 7, Dobrin 2. Vrstni red: Pivovarna Laško 13, Slovan 12, Elektra 11, Helios, Alpos Kemoplast 10, Postojnska jama 9, Koper, Rogla 8, Kraški zidar. Loka kava, Zagorje 7, Krka 6. 1. B SL - moški 6. krog: Litija - Celjski KK77:61 (28:18, 49:29,62:48); D. Pušič 29, G. Pušič, Tri-funovič 13; Tilinger 25, Sotošek, Ambrož 9, Zinrajh 6, Šarlah, Temnik 3, Zdovc, Petrovič, Brkljačič 2, Hopsi - Portorož 118:50 (39:15,64:34,91:35); Goršek 22, Turnšek 17, Godler 16, Podvr-šnik 12, Goropevšek 11, Rizman 10, Pun-gartnik, Tajnik 9, Arčan 8, Vodovnik, Vaši 2; Vujovič 21, Golob 12, Banex - Cerknica 80:74 (16:19, 33:31, 56:49); Remus 26, Keblič 19, Ribič, Goleš 10, Vipotnik 6, Kočar 5, Djakovič 3, Gačnik 1; Kobe 19, Ja. Mišič 16. Vrstni red: Nova Gorica 14, Triglav, Hopsi 13, Rudar, Bežigrad 12, Hrastnik, Litija, Olimpija mladi 10, Radenska, Banex, Kolpa, Cerknica, Celjski KK 9, Portorož 8. ROKOMET 1. SL - moški 10. krog: Gorenje-CeljePwovarnaLaško 27:39 (11:22); llič 9, Zrnič 7, Bedekovič, Sirk, Kavaš, Oštir, Šimon 2, J. Dobelšek 1; Kokšarov 12, Gajič 7, Natek 6, Har-bok, Kozomara 5, Zorman 2, Mlakar, Koz-lina 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 20, Gold club, Trimo 13, Gorenje 12, Rudar 11, Koper, Prevent, Ormož 10, Ribnica, Slovan 6, Termo 5, Krka 4. ODBOJKA Interliga 2. krog: Šoštanj Topolšica - Varaždin 3:0(19,19,19). VATERPOLO 1. SL 7. krog: Posejdon - Slovan 13:2 (2:0, 2:0,4:1,5:1). Vrstni red: Triglav 18, Branik, Olimpija 15, Koper 10, Dunaj, Kokra 6, Primorje 4, Posejdon 3, Slovan 0. ŠPORTNI KOLEDAR TOREK, 22. 1L ROKOMET Pokal Slovenije, osmina finala, prva tekma: Krško - Celje Pivovarna Laško, Velika Nedelja - Gorenje (19). SREDA, 23.11. KOŠARKA Pokal FIBA, 6. krog: Merkur Celje - Arvi (19). Imajo »Pina« tudi v Velenju? - Masaker Celjanov v Rdeči dvorani Rudar je iztržil točko pri državnem prvaku in bil celo bližje zmagi, zdesetkani CMC Publikum pa je ugnal prav tako oslabljeno Primorje, ki pa je imelo dve stoodstotni priložnosti. A je Amel Mujčinovič, ki je v nedeljo dopolnil 32 let, reagiral v sebi lastnem slogu in odbil strela Načeta Kosmača (5. minuta) in Mitje Zat-koviča, (53.) ki sta sama pritekla pred njega. Celjane je v vodstvo popeljal Domen Beršnjak, ki je prosti strel z 20 metrov mojstrsko usmeril preko živega zidu. Malce nenadeja-no prisebno pa je reagiral Dejan Robnik; žogo je spretno dvignil preko gostujočega vratarja. Na tretji tekmi na Areni Petrol je Primorje padlo še tretjič. Trener Celjanov Nikola Ilievski je bil objektiven: »Moram priznati, da so na obeh straneh manjkali najbrž ključni igralci. Tekma je bila zelo odprta, z obeh strani napadalna. Že tretjič zapored na domači tekmi je vratar Mujčinovič nekajkrat izjemno reagiral in nam omogočil pot do zmage. Tri točke so predvsem spodbuda za dobro končnico jesenskega dela prvenstva. Ker se bosta v moštvo vrnila Gobec in Ibeji, s katerima bomo mnogo močnejši, bomo storili vse za čimvišjo točkovno bero pred zimskim odmorom.« V soboto bi si štajerski derbi morebiti ogledalo skoraj desetkrat več obiskovalcev kot proti Primorju (350), če seveda ne bi bilo televizijskega prenosa. A Viole so zveste, ne glede na televizijo ali vreme. Kaj pa celjski navijači? DEAN ŠUSTER 1. SL, 18. krog: CMC Publikum -Primorje 2:0 (0:0); Beršniak (50), Robnik (68), HIT Gorica - Rudar 0:0. Bela krajina - Koper 1:3, Domžale -Maribor Pivovarna Laško 2:1, Drava - Nafta 3:2. DOMŽALE 17 10 6 1 42:12 36 HIT GORICA 17 9 5 3 31:15 32 NAFTA 17 9 1 7 25:20 28 PRIMORJE 17 8 2 7 29:23 26 MARIBOR PL 17 7 5 5 24:19 26 CMC PUBLIKUM 17 7 2 8 20:25 23 ANET KOPER 17 5 3 9 21:29 18 BELA KRAJINA 17 4 6 7 17:29 18 RUDAR 17 1 3 13 9:42 6 Kegljavke celjskega Miroteksa nadaljujejo z nizom zmag in postavljanjem rekordov. Na tekmi s Slovenj Gradcem (8:0) je Nada Savič postavila državni rekord s 670 podrtimi keglji, celotna ekipa pa je dodala ekipnega (3.583). Dan kasneje so v vnaprej odigranem srečanju s 5:3 premagale še ekipo Bresta iz Cerknice, ki jim je lani odvzela primat. Jesenske prvakinje imajo štíři točke naskoka pred Brestom in Adrio ter odlično razliko med dobljenimi in izgubljenimi točkami iz medsebojnih dvobojev. »Jesenski del sezone je bil odličen. Na devetih tekmah smo postavili pet rekordov kegljišč, predvsem fantastično je bilo v soboto v Dravogradu, kjer je blestela Nada Savič, postavili pa smo tudi takšen ekipni rekord, ki ga nobena ekipa še dolgo ne bo presegla. Zelo sem zadovoljen, tudi zato, ker smo takoj naslednji dan ugnali še Cerkničanke, ki so nam lani odvzele naslov državnih prvakinj,« pravi trener Lado Gobec. V soboto čaka Celjanke prva tekma osmine finala evropske lige s hrvaško Podravko. Elektri regijski derbi Elektra je dobila regijski derbi, Laščani so v 1. A-ligi rušili rekorde, a ponovno izgubili v Jadranski ligi (GL), Šentjurčani še tretjič slavili na gostovanju. To je kratek presek dogajanj v najvišjih dveh ligah minulega tedna. V 1.. A-ligi da, v GL ne Pivovarji so med tednom gostovali v Novem mestu, kjer so se nekoč igrali derbiji slovenske košarke, zdaj pa je to igra mačke z mišjo. Krka, ki je finančno povsem na dnu, pri čemer obstaja vprašanje, če se bo izvlekla, ni bila niti sparing partner Laščanom, ki so na Dolenjskem zrušili dva svoja rekorda. Prejeli so najmanjše število točk, odkar igraj o na tej ravni, in dosegli najvišjo zmago. Ori Ichaki, Žan Vrečko in Simon Finžgar so si s po 18 točkami razdelili ime prvega strelca srečanja. V nedeljskem srečanju proti Ciboni pa se je ponovila že znana napaka Laščanov, saj so ponovno tekmo izgubili v končnici. Brez prvega branilca Damirja Milačiča so se pivovarji sicer odlično upirali favoriziranim Zagrebčanom. Po slabšem začetku so se sprostili, ujeli goste in bili povsem enakovreden nasprotnik. Po treh četrtinah so Laščani še vodili za tri točke, bili blizu gostom do samega konca, ko sta odločitev prinesla nekdanji igralec Krke Bennett Davison (23 točk) s skokom v napadu, po katerem je zadel (+4 za Cibono), in Scoonie Penn, ki je po zgrešenem metu Aleša Kunca zadel trojko in odpora ekipe Anteja Perice je bilo konec. Pri Laščanih sta največ pokazala Ori Ichaki (17, 60-odstotni met) in Žan Vrečko (13), pri čemer si za igro, borbenost in željo si pohvalo zaslužijo prav vsi, seveda z izjemo zadnjih minut, ki ostajajo črna lisa letošnje ekipe. Kolektiv proti individualnosti V Šoštanju je bilo srečanje med Elektro in Roglo zelo zanimivo, na koncu pa je odločal kolektiv proti individualni igri. Rogla je namreč po zaostanku s 35:19 uspela ujeti domačine, nato pa so igralci želeli postati junaki in igrali preveč samostojno. To so Šoštanjčani izkoristili in ponovno prišli do +17, kar jim je omogočilo mirno končnico srečanja in peto zmago v sezoni. Odlična Miha Čmer (25, 5 asistenc) in Salih Nuhanovič (17, 66%, 12 skokov) sta vodila Elektro, pri kateri je odločilno prednost v 3. četrtini prinesel s štirimi zaporednimi trojkami Grega Mah (17). Pri Rogli sta največ pokazala Saša Anić (18, 80%, 8 skokov) in Marko Meško (16, 66%), medtem ko so bili tisti glavni igralci, brata Primož in Jure Brolih ter Boštjan Sivka, pod svojim povprečjem. Tokrat se je razigral Ribezi Šentjurčani Še naprej prijetno presenečajo, saj so slavili še na drugem zaporednem (skupno tretjem) gostovanju. V Sežani je bil sicer 1. polčas slabši za ekipo Damjana Novakoviča, a se je zato razigrala v nadaljevanju. Mož odločitve je bil Robert Ribežl (25,75%), ki je domačim zidarjem nasul 6 trojk, odličen pa je bil tudi nekdanji igralec Sežančanov Mario Novak (15), ki je zbral kar 17 skokov. Tudi ostali so opravili svoje in šentjurska ekipa se je vesela vrnila domov, zavedajoč se in potrjujoč, da ima v tej sezoni tako ekipo kot igro za prave stvari. Na lestvici 1. A-lige je Laško na samem vrhu, Elektra z zmago manj druga, Alpos Kemoplast s štirimi zmagami v šestih tekmah peti in Rogla z dvema osma. V naslednjem krogu bo Elektra odšla na pravo preizkušnjo v Postojno, Kemoplast bo gostil ekipo Loka kave, Rogla pa Kraški zidar. Dodajmo še, da so se vse ekipe uspele uvrstiti v osmino finala pokala Slovenije, kjer Srboljub Nedeljkovič (v ozadju) in njegovi soigralci so v regijskem derbiju uspešno zaustavljali Boštjana Sivko (z žogo) in ostale zreške košarkarje. bo najbolj zanimiv dvoboj (igrata se dve tekmi) med Kemoplastom in Roglo, medtem ko se bodo Šoštanjčani pomerili s sosedi s Polzele, z B-ligašem Hopsi. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN IZJAVE Ante Perica: »Po pričakovanju sta do izraza prišli kvaliteta in izkušenost gostov. Upirali smo se po najboljših močeh. Ponovila sta se scenarija s tekem proti Crveni zvezdi in Hemofarmu. Ni toliko pomemben izid kot pristop, saj se pripravljamo na drugi del državnega prvenstva.« Dražen Anzulovič, trener Cibone: »Kolega Perica stoodstotno izkorišča zmožnosti obstoječega kadra. Bili smo brez Skelina, Markote, Zuže in Baždariča. Do zadnje četrtine sem bil jezen na našo igro v obrambi. Šele ko nam je začela voda teči v grlo, smo pokazali dovolj želje za zmago.« Slobodan Benič, trener Rogle: »Nismo igrali slabo, a je Elektra še enkrat dokazala, da je razen treh ekip GL najmočnejša v domači ligi. Škoda, da je bilo preveč individualnih akcij, ko smo se približali, zatajili so tudi nekateri igralci, a to ne zmanjšuje zasluženosti zmage Šoštanjčanov.« Dušan Hauptman, trener Elektre: »Uspeli smo v nakani, da ustavimo dvojec P. Brolih-Sivka, čeprav v obrambi proti ostalim nismo igrali tako, kot znamo. A to smo nadomestili z dobrim metom v napadu. Veseli me, da so igralci dojeli napotke med odmorom in v nadaljevanju nismo ponovili napak iz prvega polčasa, ko smo prelahko izpustili visoko prednost. Gostje so se kot vselej v Šoštanju predstavili kot zelo neugodni nasprotniki.« NAKRATKO Katarina na končnem 27. mestu! Velenje: Po predvidevanjih je velenjska teniška igralka Katarina Srebot-nik pridobila še eno mesto na razpredelnici WTA, čeprav je sezono zaključila že pred več kot štirinajstimi dnevi. Zaradi padca Čehinje Kvete Pesch-ke se je povzpela na 27. mesto, kar je njena najvišja uvrstitev v karieri. V Dramljah najboljši Celje: Pri objavi rezultatov odbojkarskih tekmovanj v okviru Športnih iger Celja 2005 je prišlo do neljube napake. Pri moških so zmagale Dramlje pred Gerard banko Celje in Radečami, pri ženskah pa je bil najboljši OOZ Celje pred Dramlja-mi in Kamnom. Petič v Radečah Radeče: Tradicionalni turnir v malem nogometu bo 3. in 4. decembra v športni dvorani. Prijavite se lahko do 1. decembra (041-731669 ali 041-714 283), ko bo žreb. Klub malega nogometa Piloti obljublja nagradni sklad v višini 350.000 tolarjev. DŠ Ceraj peti Kijev: Na evropskem prvenstvu za mlajše člane do 23 let v judu je Matjaž Ceraj, član celjskega kluba Ivo Reya v kategoriji nad 100 kg osvojil 5. mesto. Premagal je dva nasprotnika, v borbi za bron pa izgubil proti Bělorusu Valeriju Danilovu. Slovo Urške Roš Celje: 20. mitinga v organiziciji PK Marines Neptun se je udeležilo okoli 400 plavalcev. V seštevku treh rezultatov v absolutni kategoriji je med moškimi zmagal Aleš Aberšek (Triglav), med ženskami pa je bila najboljša Nina Sovinek (Olimpija). Od aktivnega plavanja se je poslovila celjska plavalka in državna reprezentantka Urška Roš, ki je v svojem zadnjem nastopu v disciplini 50 m delfin osvojila 3. mesto. JŽ, Foto: GK OSEBNO »Slovenski fantje me ne zanimajo ...ff Lucija Čonkova, košarkarica ŽKK Merkur Celje. Je Čehinja, od januarja 2001 živi v Celju, takrat je s celjskim klubom prvič podpisala pogodbo in takrat je prvič odšla od doma, iz manjšega mesta Decin na severu Češke. Lucija Čonkova, Merkurjev krilni center, je 186 visoko in vitko dekle, simpatično, malce zadržano, sicer samozavestno, odločno in realno, ko govori o svojih načrtih in ciljih, tako profesionalnih kot tistih, ki se tičejo njenega zasebnega življenja. Košarko igra že štirinajst let, v Pragi je hodila v srednjo šolo in jo končala, v srednješolskem času je bila tudi zelo uspešna in obetavna češka košarkarica. A so se stvari obrnile drugače, ko je po maturi šla na počitnice na Hrvaško. Kaj se je zgodilo? Na Hrvaškem sem obiskala prijatelja, ki je pred tem igral košarko na Češkem, njegov menedžer pa me je ob neki priložnosti vprašal, če bi hotela igrati v Sloveniji. Potem je padla odločitev za Celje in celjski Merkur. Dogovorili smo se o pogojih, nakar sem januarja 2001 prvič podpisala pogodbo - za sezono in pol. Se je bilo težko vživeti v novo okolje? Začetek je bil kar težek, saj veste, nikogar ne poznaš, težko se znajdeš, velika ovira je bil tudi jezik, a sem se. slovenščine kar hitro učila, tako da z njo danes nimam več težav. Me pa moj fant ves čas popravlja, da bi bila moja slovenščina čim bolj pravilna. V veliko oporo mi je bila na začetku moja kolegica, zdaj že bivša Merkurjeva košarkarica Julija Perlič, z njo sem po prihodu v Celje navezala prve prijateljske stike. Kje ste živeli oziroma kje zdaj živite? Najprej v stanovanju na Lavi, zatem na Ljubljanski cesti, zdaj stanujem v Veselovi ulici, za vojašnico. Kakšne so razlike med Češko in Slovenijo? Slovenija je seveda veliko manjša država, razlike vidim predvsem pri ljudeh. Slovenci so precej bolj zapeti, vsak se za nečim grebe, pri nas na Češkem je življenje vsekakor mnogo bolj sproščeno. Življenjski standard ljudi je približno enak, res pa je, da so življenjski stroški v Sloveniji nekoliko višji kot na Češkem. In razlike v hrani? Hrana je podobna, pri čemer zelo pogrešam mamino kuhinjo. Tukaj jem v restavracijah in te hrane se kar hitro prenaješ. Po nekaj bolečih porazih je trener Merkurja Boris Zrinski dobil odpoved in na njegovem mestu je zdaj Željko Ciglar. Kakšne so razlike med bivšim in zdajšnjim trenerjem? Ciglarja poznam že od prej, je dober trener, predvsem pa večji strokovnjak za žensko košarko, ve, kako je treba v tem športu delati z ženskami. Zdaj zelo veliko treniramo, več kot smo pri Zrinskem. Pa vendar ste v soboto z zagrebško Croatio doživele poraz. Da bi spet zmagovale, bo treba še nekaj časa. Bomo videli, kako bo na jutrišnji tekmi z litovskim Arvijem v pokalu Flba. In napovedi za naprej? Čez dve leti nas novi trener vidi v Evroligi, v tej sezoni je naš cilj biti med prvimi štirimi v Jadranski ligi, vsekakor pa verjamemo, da bomo mer-kurjevke v tej sezoni obvezno državne in pokalne zmagovalke. Kako si zamišljate svojo kariero športnice košarkarice? Lucija Čonkova Kar največ se želim naučiti tukaj v Celju, potem pa ... Kar bo, bo. Prej ste rekli, da vas fant popravlja pri slovenščini. Kdo je ta fant in kako ocenjujete slovenske fante? Slovenski fantje me ne zanimajo, ker vidim samo enega, ki je čisti Slovenec. To je moj fant Denis, doma z mozirskega konca, živi pa v Velenju. Kje ste ga spoznali? Spoznala sem ga na pripravah na Venišah, tam je treniral mali nogomet. V prvi slovenski ligi je igralec in trener Nazarij. Če se bo ta zveza obnesla in obdržala - kje vidite prihodnost z Denisom: v Sloveniji ali na Češkem? Z njim bi rada živela tukaj v Sloveniji. Kdaj boste šli spet domov? Računam, da na kratko za božič, dlje časa pa bom doma čez poletje, računam na mesec dni dopusta. Kaj pa nadaljnje izobraževanje? Obvezno študij, sicer še ne vem, kaj bom študirala in kje. Morda študij na daljavo? Vaša najboljša prijateljica? To je moja soigralka in klubska kolegica Eva Komplet. Koga najbolj pogrešate? Poleg staršev najbolj pogrešam svojega enajstletnega brata, tudi on me zelo pogreša. Kaj počnete v prostem času? V glavnem počivam, včasih grem s soigralkami v kino ali na kavo in to je vse. Največ mi pomeni počitek. Na vašem ušesu se sveti kamenček. Od kod izvira ta vaš pearcing? S Češke, nastal je v mojih srednješolskih letih. Kakšen je vaš stil oblačenja? Z oblačenjem se ne obremenjujem preveč, ni pomembno, da je po modi. Glavno je, da se v oblačilih dobro počutim. Kako vas kličejo domači in kako prijatelji? Doma na Češkem me kličejo po imenu, torej Lucija, za tukajšnje kolegice pa sem Čonky. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ ORTAZA Od rudarja do vodnika Zanimiva življenjska pot Gvida Urleba, upokojenega rudarja, ki dela kot vodnik po Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah Gvida Urleba iz Zavodenj poznajo predvsem obiskovalci Kavčnikove domačije, kjer že nekaj let dela kot vodnik. Zanimiva je tudi njegova pot knapovskega otroka iz Hrastnika, kjer se je srečal z vojno, delal v domačih in tujih premogovnikih ter doživel marsikaj zanimivega. Posamezne zgodbe je razkril v Klepetu pod arkadami, ki ga na velenjskem gradu pripravlja tamkajšnji muzej z direktorjem Damijanom Kljajičem. Urleba odlikujeta prijaznost in umirjenost. Letnice, priimke in dogodke kar stresa iz rokava, ob tem pa je tudi zelo duhovit. »A koliko ljudi prihaja na Kavčnikovo domačijo? Veliko, vendar ne vem, kje naj začnem. Bo na Kitajskem v redu?« je omenil Gvido, iz katerega so kar vreli podatki o zanimivi domačiji v Zavodnjah, kjer so s pomočjo različnih predmetov ohranili utrip nekdanjega življenja. »Dimnica je stara štiristo let. Prostor je služil kot jedilnica, spalnica, hlev, pa tudi kot tovarna za otroke delat. Prizidek k dimnici so dogradili pred 250 leti, v času, ko je Marija Terezija prepovedala gradnjo dimnic zaradi pogostih požarov,« je pripovedoval neke vrste skrbnik domačije in omenjal še druge zanimivosti, ki jih pokaže obiskovalcem. Klobuk za pečenje in kuhanje, zaradi katerega so Kitajci dobesedno ljubosumni; pa posebna okna, miza... Gvido je kot bližnji sosed Kavčnikove domačije dobro poznal tudi zadnjega stanovalca Ferda, absolventa nemške klasične filozofije, ki je zaradi nesrečne ljubezni ... Po podrobnosti bo treba v Zavodnje. Tja se je pred dobrima dvema desetletjema priselil tudi hajkalk, pa iz partije so nas zmetali, potem pa sprejemali nazaj. Sam sem bil aktiven pri mladinski organizaciji, dobil bi naj samo opomin. Kako se je točno razpletlo, ne vem, vendar opomina nisem čutil, klicali me niso na noben sestanek, legitimacijo pa še imam doma.« Hrastniško mladino je odlikovala bogata društvena dejavnost. »Začeli smo z aero-klubom, še Celjani so nam posodili letalo. V klub se je vključil ves mladinski kader, potem pa smo se vsi preselili k lutkam. Sam sem 20 let sodeloval z lutkarji. To so bili lepi časi. Zaradi tesnega sodelovanja s šolo smo se še govoriti naučili, kot je treba. Lutke so izdelovali v Mariboru, še danes so nekaj posebnega. Sami smo dodali kakšen dodatek, oblekla pa so jih dekleta iz obrata šivalnice.« Za gasilce, kulturnike in druge je v tor- kovem večeru zmanjkalo časa. Vmes se je Gvido odpravil tudi v Nemčijo, kjer je prav tako delal v rudniku in spoznal nemški način dela, v Šaleško dolino pa ga je pripeljal RGD Trbovlje. »Tu sem se za >kiklo zahaklal< in ostal,« je omenil Gvido in ponosno pripovedoval o treh hčerah. Prva se je rodila pred 55 leti, druga pred 23, tretja pa je stara 14 let. »Poskrbel sem za Slovence pa tudi zase, da imam po-kojnino,«seje prešerno nasmejal Gvido, ki ni pozabil omeniti pravnukov, starih 10 oziroma 12 let... Iskrivo, bogato in malce nenavadno se je vrstila Gvidova pripoved pod velenjskimi arkadami. Zagotovo je ostalo nekaj zamolčanih zgodb, ki pa jih bo Gvido Urleb z veseljem razgrnil na Kavčnikovi domačiji. URŠKA SELIŠNIK Gvido. »V Zavodnjah živim, Za-vodenjčan pa ne bom nikoli,« pravi. Predvsem pogreša bogato društveno življenje, ki je zaznamovalo njegovo otroštvo in delovno dobo v Hrastniku. Še iz njegove govorice je slišati, kam ga vleče srce. Spomini »Prvi spomini segajo v vrtec. Odprli so ga pri najbogatejšem kmetu, učila pa nas je Ana. Bila je prijazna, ni delala velikih razlik, pa tudi politično ni bila nastrojena. Ampak če si manjkal pri verouku, je znala potegniti za ušesa.« Tudi na delitev Hrastnika oziroma Rif lov most, ki je kot berlinski zid stal med zgornjim in spodnjim delom naselja v predvojnih časih, je navezanih veliko Gvi-dovih spominov. Urlebovi, več generacij knapov v rudniku. NOGOMETNI KLUB CMC PUBLIKUM objavlja RAZPIS Poleg zakonskih pogojev mora ponudnik za opravljanje razpisanih del izpolnjevati tudi naslednje zahteve: - poznavanje dvostavnega knjigovodstva - poznavanje principa stroškovnih mest in nosilcev le-teh - poznavanje SRS in Zakona o društvih - poznavanje Zakona o dohodnini in Zakona o delovnih razmerjih - poznavanje Zakona o DDV - poznavanje obračunavanja odbitnega deleža DDV - poznavanje plačilnega prometa in rokovanja s orodij za le-to - znanje angleškega jezika - uporabo in rokovanje s programom Paket MS Office. Ponudniki naj svoje pisne vloge skupaj s dokazili pošljejo do 30. 11. 2005 na naslov: NK CMC PUBLIKUM, Cesta na grad 12, 3000 Celje, pripis "PRIJAVA NA RAZPIS." Razpis ne zavezuje sklenitve pogodbenega razmerja. so živeli v t.i. koloniji. Še kolonija je bila s široko »gaso« razdeljena na dva dela. Že Gvi-dov ded je bil rudar, pa tudi veliko njegovih 18 otrok je našlo delo v rudniku. »Toliko, da je direktor vprašal, če bomo Urlebi >gverk< kupih. Je pa res, da če se je hotel kdo poročiti, je moral za dovoljenje vprašati direktorja. Če je privolil, je to pomenilo stanovanje,« je pripovedoval Urleb. Kot mnogo drugih je tudi družino, Hrastnik in otroke udarila vojna - v t.i. »bandi-tengebietu« so bih ograjeni z žico. Kot 14-letnik se je Gvido odpravil k partizanom, bil kurir, iz Črnomlja odšel v Dalmacijo. Nato je prišel osvobajat Trst, konec vojne pričakal v Ljubljani, nato pa se vrnil v svoj ljubi Hrastnik. Po vojni je seveda nastopilo drugačno življenje, Gvido pa svojo poklicno pot. Vendar ne v rudniku. Na mamino željo je začel kot trgovec, a ni šlo. Brez ved- dela. Takrat je Jugoslavija na Češko poslala tri tisoč Jugoslovanov, šlo je za strokovno meddržavno pomoč, Gvido pa se je izučil za strojnega ključavničarja. Tako tudi spomini iz prvih let po vojni, povezani s Češko, iz Gvida kar vre-jo. »Živeli smo v nacionalizirani stavbi, na pol gradu. Učili smo se v tovarni, pol leta smo kar sami prevajali iz nemščine, potem pa so nas pomešali med Čehe. V bistvu smo se šolali v češki strojni šoli, dodamo pa so nas poučevali še v internatu. Veliko smo se ukvarjali s športom, spomnim se, da smo si prislužili polno skrinjo bokalov, z nogometom, ki smo ga igrah za tovarno, pa smo celo nekaj zaslužili. Prejemali smo namreč samo tretjino plače, ostalo je šlo za stroške, tako da je tistih nogometnih sto kron po tekmah kar prav prišlo.« Češka zgodba se je končala z informbirojem. »Takrat so vse Jugoslovane izolirah, potem pa v Brnu zaprh še učitelje. Vseh tri tisoč nas je »štrajkale« tri dni. Četrti dan pa so učitelje izpustili. Zadnji čas, saj smo bili že pošteno lačni.« Sledila je vrnitev v Jugoslavijo, zaključni izpit pa so »češki« dijaki opravljali v Kra-gujevcu: »Kar naprej smo morah dokazovati, da na Češkem nismo izdelovali orožja. Potem so nas prestavili v Valje-vo, kjer je bilo vse skupaj še bolj pod kontrolo. Stanovali smo v ruski bolnišnici, pod nami pa so bile otroške jasli. Si lahko predstavljate prepire, saj 17-, 18-letni >junci< res nismo mogli biti pri miru?« V tistem času si je po naključju zaradi poznanstva s ciganko uredil osebno izkaznico: »Takrat sem se, pa ne edini, odločil, da jo bom stisnil. Zaradi osebne sem imel srečo, saj so nas na železniški postaji preverjali policaji - nekateri ubežniki so končali celo na Golem otoku.« Tudi kasneje Gvido, vsaj tako je pripovedoval, ni preveč izpostavljal svojega šolanja na Češkem. V bistvu je imel srečo, da ga niso našli - to pa verjetno zato, ker se je zaposlil v strojni enoti rudnika v Trbovljah: »Tja je človek šel z veseljem na >šiht<. Kar naprej se je namreč nekaj dogajalo, čeprav moram reči, da smo delo izredno resno jemali. Včasih smo delali tudi po tri >šihte<.« O veselju Stavka v Trbovljah v letu 1956 velja za prvo delavsko stavko v Jugoslaviji. Doživel jo je tudi Gvido. »Saj ne vem točno, za kaj je šlo, še manj pa vem, zakaj so krivdo naprtili strojnemu obratu. V bistvu smo samo skrbeh, da so lahko rudarji v jami brezskrbno >štrajkali<. No, odgovorni so po >štrajku< vso strojno celico >raz- VODNIK 10.00 MNZC - Otroški muzej ___Hermanov brlog Pozdrav iz toplih krajev Hermanova ustvarjalnica 10.00 Splošna Knjižnica Slovenske Konjice Arpad Šala mon: Ekslibrisi delavnica E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Oderpododronuabonmapo Matej Krajne: Preteklost predstavitev pesniške zbir- 19.00 Knjižnica Laško Strategija razvoja turizma v občini Laško predstavitev in moderaaja večera dr. Dušan Klinar 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Katja Gobec: Japonska, Tokio in subtropski otok Oki- potopisno predavanje 19.30 Narodni dom Celje Julia-Maria Kretz, violina, Boštjan Lipovšek, rog Klemen Golner, klavir 3. abonmajski koncert 19.30 Zdravilišče Laško - Zlata __dvorana______ Hrana, ki e 10.00 MNZC-Otroški muzej Hermanov brlog_ Plesne razglednice plesna ustvarjalnica z Ano VovkPezdir 10.00 Splošna Knjižnica Slovenske Konjice Vodeni ogledi knjižnice za učence osnovnih šol in dijake gimnazije 17.00 Mladinski center Celje Šola za starše: Pomen telesne teže za srečo in zdravje mladostnika predava mag. Damjana Podkrajšek 18.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec _ Franci Horvat: Toskana 18.00 Mladinska knjiga Celje Mihael Lajlar: Dotikanja is uničuje in hrana, ki nas zdravi predava Sanja Lončar 19.30 Dvorana Hotela Paka, Velenje_ Gregor Čušin: Hagada Beli abonma in izven 10.00 Ploščad pred Kulturnim domom SI. Konjice___ 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_ S. Grindey: Le kaj bom brez tebe pravljico pripoveduje Mojca Lesjak 17.00 Knjižnica Velenje Pošastno (K. Bumgart) in Mami, kje si? (M. Waddell) Špeline ure pravljic 18.00 Velenjski grad Dr. Tone Ravnikar Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem odprtje stalne razstave 19.00 Galerija Mladinskega centra Velenje _ Emilija Jan: Ženske predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Nika Vipotnik (vokal) in Zmago Štih (akordeon) večeršansona Vesele Štajerke in i bel Spev abonma narodnozabavne glasbe in izven NOVITEDNIK_^ AKCIJA_15 lio polnega vozička s Simona Žlender se je veselila ob dobro naloženem Tuševem vozičku. Simonami di tokrat ni pričakovala, da bo izžrebana. Še en dokaz, da sreča pride vedno, ko jo najmanj pričakuješ. Simona je v štirih minutah nabrala živila za 10.385 tolarjev, kuverta, ki jo je naključna na-kupovalka izžrebala zanjo, pa je bila žal prazna. Spet bi skoraj pozabili na dodatnih deset sekund, ki so namenjene nakupovalni ekipi, a smo tudi to »dolžnost« uspešno opravili. Omeniti velja še to, da se lahko nakupovalna ekipa pohvali z novo pridobitvijo, to je s sodobnim nakupovalnim vozičkom. Seveda smo takoj preverili, ali ima voziček ustrezno zimsko opremo ter ali je dovolj zmogljiv, da bo zdržal vse izdelke, ki se bodo znašli v njem. Ko je tako brezhibno opravil tehnični pregled, je Simona Šolinič preverila še njegovo hitrost, pospešek in zaviralni čas. Kako je to izgledalo, ste se lahko prepričali tudi na TV Ce-lje. Ekipa Novega tednika in Radia Celje je prišla do spoznanja, da igrice Do polnega vozička brez mošnjička brez Simon sploh ne bi bilo. Namreč - iz studia Radia Celje igrico vodi in žreba nagrajence Simona Brglez, po Tušu se podi in za nagrajence nakupuje Simona Šolinič, pri tem jo usmerja Simona Planko iz "niša, Simona pa je bilo ime tudi tokratni nagrajenki. Simono Žlender iz Lesič- kupovanju. Ker je v naše ured-nega smo zmotili sredi vož- ništvo poslala le en kupon-nje, a je previdno ustavila in ček in ker doslej še nikoli ni se posvetila brezglavemu na- imela sreče z nagradami, tu- Do polnega vozička brez mošniiJW*. KLUB KUPON za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ime in priimek:_ Naslov: -:-: ra#icelje _ tednik oooooooo na «ma Naročniška številka NT: 000000 1 Št. Tuš klub kartice: mrmmrm Podpis: liwitednik U televizija celje Brezglavi nakupi se nadaljujejo! Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili. Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Glasujem za najljubšo igralko: in najljubšega igralca:____ Ime in priimek:______ Naslov:__________ Mario Šelih Dijakinje navdušile Po nekajletnem premoru so v Celju spet ustvarili Večer sodobnega plesa. Zasluge za to gredo enajstim dijakinjam I. Gimnazije v Celju, ki že vrsto let plešejo bodisi v Plesnem forumu Celje bodisi v plesni šoli Harlekin. Dekleta, ki so se na petkovo prireditev intenzivno pripravljala od začetka septembra, so vse stvari, potrebne za uspešno izvedbo Večera sodobnega plesa vzela v svoje roke. Same so pripravile koreografijo, sceno, izbor glasbe, kostume, plakate ... pri čemer so jih ves čas podpirali ravnatelj, učitelji in sošolci. Predpremiero so plesalke izvedle v četrtek za sošolce in profesorje, pri čemer so bili nekateri dijaki in učitelji nad predstavo tako navdušeni, da so si jo še en- krat ogledali v petek zvečer. Ponosni na svoje plesalke sta bili tudi vodji obeh celjskih plesnih šol, Goga Stefanovič Erjavec in Ana Vovk Pezdir. Zaradi izjemnega odziva obiskovalcev, dvorana Plesnega foruma Celje je bila nabito polna, so se organizatorji odločili, da bodo predstavo, če bo le priložnost, še kdaj ponovili. BA, foto: BS Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Angela Senič, Vinska Gora 10, Dobrna. Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje. »Naši« pesniki na predstavitvi v Žalcu. Mavrične ljubezni Mario Šelih, Ljubljančan po rodu, deset let član SLG Celje (kaj res že toliko, se začudi), panker, Lublanski pes (vokal in avtor besedil za band) v znamenitih osemdesetih letih, je še danes zvest isti filozofiji z nekoliko »opranimi« možgani po odsluženju vojaškega roka v J LA in zaporu v tedanjem režimu. Danes najraje govori o sedemnajstmesečnem sinku Mariu Car-losu in njegovi mamici, teologinji po izobrazbi, učiteljici etike v šoli v Libojah. Ko ste prišli v celjsko gledališče, je bila za vami že uspešna, a razburljiva glasbena pot z ansamblom Lublanski psi. Kaj vas je prineslo? Ah, mislil sem, da bom ostal sezono, dve, največ tri. Pa sem kar ostal! Zdaj z družino tudi živim v Celju. Ste bili v mlajših letih, v tistih osemdesetih, v oblakih... Oblakov je več vrst. O njih lahko razpredaš potem, ko se ozreš nazaj, ko oceniš, kakšno življenje si živel, kako si se prebijal skozi vsa mladeniška leta. Ker sem rad včasih malo patetičen, bi rekel: na koncu je res vse samo še prah. Dim. Zveni kot verz iz kakšne vaše pesmi. Še vedno jih pišete. Pred kratkim ste oživeli ansambel Lublanski psi. Od peterice dečkov iz takratnega ansambla je z vami na sceni ostal le basist, danes veliki šef KD Group Matjaž Gantar. Res je. Začeli smo znova. Napisanih imam kakšnih sto pesmi. Predvsem me zanima socialna, družbena nota o položaju človeka. V glasbi uživam. Za vas, gledališkega in filmskega igralca, je ljubezen do glasbe in poezije bolj razumljiva kot za Gantarja. Kaj pravite? Matjaž se po tej plati ni prav nič spremenil. Ravno tako kot jaz uživa v glasbi in veliko besedil za glasbo je napisal prav on. To ga ob norem delu, ki ga ima, sprošča. Sprva je tudi mene čudilo njegovo početje, saj je od sedmih do desetih zvečer v službi, potem pa pride na vajo z ansamblom. In tudi uživa ob tem. Potem vadite, podobno kot gledališke vloge, še doma. Ker se dobivamo bolj poredko, saj ima vsakdo še svoje obveznosti. Lani smo izdali zgoščenko, zdaj je v pripravi nova. Razlika bo očitna. Po dvajsetih letih bo »slišen« napredek. Kaj vas v tej državi najbolj jezi, izzove, da pišete in pojete pesmi? Vse! Hodim po svetu z odprtimi očmi in opazujem, kaj se dogaja okrog mene. Tem za pisanje je v Slovenije in po svetu nešteto. Pasivno gledanje na vse to ne pelje nikamor. Če sam zase nekaj bentiš in se ne strinjaš, nisi nič naredil. Jezijo vas dogajanja, na primer, v Cerkvi, pravite. Pedofilija. V vaših pesmih govorite tudi o tem. Zagabilo se mi je predvsem, na kakšen način je potem vse to obravnavano in nihče ni obsojen ... Ti ljudje očitno lahko počno, kar hočejo. So neka zaščitena kasta. O tem sem napisal en komad. Tako kot se mi zdi noro, ko berem ali slišim o človekovih pravicah, ko »ljudje podeljujejo ljudem človekove pravice«. O obdobju, ko so vas vtaknili v ječo in vam skušali te misli in Lublaňské pse izbiti iz r..., ne govorite radi. Pa vendarle, poskusite, tukaj, na kratko. Mislil sem...povedal sem...najebal sem... Glasbo radi poslušate zelo na glas. Tudi doma? Ob sinku? O, moj mali čudež že tudi rad posluša glasbo, užitek ga je opazovati ob tem početju. Vse z njim je čudovito. In z družino. Vrniva se v gledališče. K filmu. K vlogam, ki jih igrate. Gledališče je moja služba. Če si v službi, pač dobivaš vloge; male, velike, srednje in skušaš to delo zase in za gledalce opraviti najboljše. To je to. Delaš. Le da so filmske vloge trajnejše in obstoj-nejše. Predstava na odru pa je enkratna. Rad sem v gledališču in rad sem igralec. Če mi vloga zleze pod kožo, mi lik uspe. Dva meseca imaš časa, da postaneš nekdo drug. V spominu vam in gledalcem ostaja lik v TV-nadaljevanki o Prešernu. Vloga Andreja Smoleta mi je bila zelo všeč, potem, ko sem se vživel vanj. A ko sem prišel na prvi pogovor za snemanje, sem odločno in samozavestno rekel: Glejte, prišel je Prešeren! Rad bi igral njega. Kdo ga pa ne bi! A me je Smole potem povsem fasciniral s svojo pojavo. Začutil sem veliko podobnosti z njim. Ta njegov hedonizem in veselje do slovenščine, do genija, ki je bil njegov prijatelj in njegova tragična smrt... Vse to je bil zame izjemen igralski izziv. Naj jih bo še veliko! V celjskem gledališču, na filmskem platnu, TV-ekranu. MATEJA PODJED V Savinovi hiši v Žalcu so v petek prišli na svoj račun ljubitelji slovenske poezije. Uvodoma so namreč predstaviti pesniško zbirko Mavrica avtorice Brine Krašo-vec, mlade, uveljavljajoče se pesnice. V zbirki je združila impresije iz narave in erotična, intimna doživetja. O pesniški zbirki je spregovorila Savina Vybichal. Številni poslušalci pa so prisluhnili tudi članom društva slovenskih pisateljev, predvsem ustvarjalcem revije Poetikon iz savinjsko-šaleškega konca. Društvo slovenskih pisateljev in Zavarovalnica Triglav sta lani začela dolgoročno sodelovanje s projektom Knjižna zbirka Triglav. Najlepše ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov, zbrane v knjigi Vsaka ljubezen je pesem, je prvi plod medsebojnega sodelovanja. Knjiga je zasnovana s pomočjo eminentnih slovenskih pesnikov; ti so za zbirko prispevali svojo ljubezensko pesem ter po pet pesmi iz slovenske književnosti, od sodobne do ljudske. V Žalcu so se predstavili Ivan Dobnik, Jure Jakob, Zoran Pevec, Ivo Stropnik, Bina Štampe Žmavc in Matej Kranjc, ki so med drugim predstavili po eno pesem iz zbirke Vsaka pesem je ljubezen. Druženje s pesniki, ki so ga pripravili pod naslovom Jesensko ljubezenski literarni večeri, bodo pripravili še v Veliki Poláni in Kopru. US, foto: TT Mlada pesnica Brina Krašovec je bila vidno ganjena ob predstavitvi svojega prvenca. Poslikani mestni zidovi Ob zvokih viol ne, roga in klavirja "fretj i abonmajski koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje, ki bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu, bodo oblikovali violinistka Julia-Maria Kretz, hornist Boštjan Li-povšek in pianist Klemen Golner. Predstavili se bodo z Je-načkovo Sonato za violino in klavir ter Sonato 1.X.1905 za klavir, Lebičevo In Voce Cornu za rog solo ter Brahmso-vim Triom za klavir, violino in rog v Es-duru. Julia-Maria Kretz, rojena v Berlinu, izhaja iz glasbene družine. S poukom klavirja in violine je začela že zelo zgodaj, najprej pri svoji materi. Študij je nadaljevala na Inštitutu Julius Stem, nato pa na Visoki šoli za umetnost v Berlinu. Prejela je številne nagrade in priznanja. Julia-Maria Kretz je kot praprav-nukinja Antonina Dvoržaka še posebej naklonjena njegovi glasbi. TUdi Boštjan Lipovšek izhaja iz glasbene družine, v kateri je igranje na rog tradicionalno. Boštjanova prva mentorja sta bila oče in brat, šolanje pa je nadalje- val na ljubljanski Akademiji za glasbo. Med študijem v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Straussove-ga 1. koncerta za rog in orkester s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V tem orkestru je kmalu za tem zasedel mesto solo hornista. Posnel je več CD plošč. Od leta 1999 kot asistent, od leta 2004 pa kot docent predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Klemen Golner je začel s študijem klavirja v rojstnem Celju, ga nadaljeval v Ljubljani na Srednji glasbeni in baletni šoli, leta 1997 pa je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo. Dodatno se je izpopolnjeval v Budimpešti. Prejel je več nagrad in priznanj, v zadnjem času se je uveljavil na solističnem odru, še bolj pa kot član komornih zasedb in iskan ko-repetitor. Je stalni sodelavec številnih uglednih umetnikov in študentov Akademije za glasbo ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. BA Atelje na Gosposki ulici v Celju, prvi atelje za umetnike na delovnem obisku v Sloveniji, je po odhodu Petra Butcherja sprejel novo umetnico - Deirdre McKen-na, ki prav tako prihaja iz irskega Belfasta. Umetnica bo jutri ob 20. uri v ateljeju na Gosposki ulici spregovorila o svojem delu. Obiskovalcem bo predstavila svoje umetniško in ku-ratorsko delo ter svoje intenzivno delovanje na področju t.i. skupnostne umetnosti (community art). Predstavila bo tudi nastajanje mu-ralov, ki bodo še pred koncem meseca prijetno popestrili podobo celjskih uličnih zidov. Zbirno mesto za slušatelje predstavitve bo ob 19.45 pred Likovnim salonom Celje. Deirdre McKenna je multimedijska umetnica, ki deluje tudi kot kustosinja in organizatorka umetniških dogodkov. V umetniškem okolju, iz katerega prihaja, je znana po svojih muralih, poslikanih zidovih v urbanem prostoru. Umetnica bo v času svojega bivanja v Celju ustvarila dva murala. Pri muralu, ki nastaja v sodelovanju z dijaki Gimnazije Celje-Center na zidovih Izletnika Celje, bo umetnica nastopila v vlogi mentorice. Drugega bo McKenna ustvarila sama, in sicer na zidu, ki je hkrati prehod med Mestnim kinom Metropol in kavarno Stane. Murala bosta trajna popestritev celjskih mestnih zidov. BA Ambassade Orkester v Celju navdušil Avstrijski Ambassade Orkester je s Straussovim koncertom v celjski Unionski dvorani navdušil obiskovalce s profesionalnim in sproščenim nastopom. Predvsem dirigent Russell McGregor, ki je med koncertom večkrat komuniciral s publiko, je iz koncerta naredil pravo predstavo. Obiskovalci so v modera-torskih vložkih Andreja Ho-ferja izvedeli tudi veliko zanimivosti iz življenja »kralja valčkov« Johanna Straussa ml. Resnično so glasbeniki, ki so sicer povečini tudi člani Dunajskega simfoničnega orkestra, s svojim neposrednim načinom nastopa dokazali, da je tudi klasična glasba lahko v veselje tako glasbenikom kot publiki. Eno uro in pol trajajoči koncert je minil, kot bi mignil, so na sprejemu po koncertu ugotavljali zadovoljni obiskovalci, ki so glasbenike med nastopom večkrat nagradili z bučnim aplavzom. Dirigent Russell McGregor je očaral s svojo neposrednostjo in sproščenostjo. S seboj je imel tudi violino, ki jo davnega leta 1697 izdelal slavni italijanski mojster Carlo Giuseppe Testore. Koncert dunajskega Ambassade Orkestra v Celju je organizirala Agencija Studio Trg v sodelovanju z Mestno občino Celje in Številnimi podjetji, ki delujejo na Celjskem. Namesto običajnih koncertnih listov je organizator obiskovalcem razdelil kar zgoščenke Ambassade Or- kestra, ki so služile kot koncertni list, hkrati pa jih lahko razumemo tudi kot eno prvih prednovoletnih daril. GKR, foto: GK Novi trendi domoznanstva Društvo bibliotekarjev Celje in Osrednja knjižnica Celje v sklopu dogodkov ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic pripravljata v petek opoldne v Levstikovi sobi predavanje o novih trendih v domoznanstvu. Vodja domoznanskega oddelka osrednje celjske knjižnice Srečko Maček, bo ob ilustraciji hrvaških in irskih izkušenj predstavil najnovejše razvojne trende v domoznanstvu - povezovanje knjižnic, arhivov in muzejev, digitalizacijo domoznanskih gradiv in njihovo prezentacijo na svetovnem spletu. Tatjana Kač pa bo predstavila rezultate analize domoznanske dejavnosti, ki so jo v celjski knjižnici izvajali v preteklem letu. BA Zarja na Čufarjevih dnevih Amaterski gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje - Celje se je tudi letos uvrstil na festival ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi 2005, ki je bil med 13. in 20. novembrom na Jesenicah. Po oceni občinstva je njihovo komedija z oceno 4,33 pristala na tretjem mestu. Šalamonov ekslibris za žalsko knjižnico Dan slovenskih splošnih knjižnic so tudi v Medobčinski matični knjižnici Žalec praznovali nadvse slovesno. Številni ljubitelji knjige in knjižnice so pozdravili ekslibris, ki ga je za žalsko knjižnico izdelal likovni umetnik Arpad Šalamon, sicer ustvarjalec malih grafik oziroma ek-slibrisov svetovnega slovesa. Nagrade za te izjemne grafične drobce je Šalamon dobil domala na vseh kontinentih, kot je v strokovnem nagovoru in predstavitvi povedala likovna kritičarka Marlen Premšak. Za žalsko knjižnico je izdelal ekslibris zato, »ker si ga zasluži, ker je živa knjižnica, ki si prizadeva za svoje bralce, in zato jo imajo ljudje radi«. Navzoči so skoraj do konca ugibali, kateri od številnih osnutkov je pravi, dokler ga nista uokvirjenega odvila direktorica knjižnice Anka Krčmar, k temu slovesnemu dejanju pa povabila Janka Krašovca, ene- ga najstarejših, a najzvestejših bralcev. Slovesnost, ki jo je obogatilo petje sopranistke Nataše Kranjc, se je začela s svečanim spustom balonov, na katerih je pisalo Slovenske splošne knjižnice - stare modrosti, nova spoznanja. Mavrič-nost balonov je v osvetljeno noč nosila upe in pričakovanja knjižnic in njihovih vse številnejših uporabnikov. Gotovo je bila za uspeh prireditve zaslužna tudi Heda Vidmar, ki je ves čas marljivo izrezovala motive za kazalko, ki jo je potem za spomin odtisnila vsem udeležencem, podpisal pa jo je avtor Šalamon. Na ekslibrisu Medobčinske matične knjižnice Žalec je simbolično z oljenko in svetlobo predstavljena knjiga. Sicer je tudi ta simbol knjižnice do konca novembra na ogled na razstavi Ekslibrisi knjižnic in knjižničarjev v Medobčinski matični knjižnici Žalec. TT Zarjani so se v petek predstavili s svojo letošnjo uspešnico, enodejankama Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem v režiji Mihe Alujevi-ča, ki je skupaj s Krešimirjem Vrebcem zasnoval tudi sceno in izbral glasbo. Poleg celjske predstave je na Čufarjevih dnevih sodelovalo še pet gledališč, ki so se potegovala za nagrade strokovne komisije. Ta je (v sestavi Jurij Souček, Miloš Star-bek in Vanja Slapar) zanajbolj-šo predstavo razglasila delo Karla Čapka R. U. R. v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Nagrado za najboljšo žensko vlogo so podelili Bernardi Gašperčič iz Gledališča Toneta Čufaija z Jesenic, z najboljšo moško vlogo pa je bil ovenčan Bojan Vister iz Šentjakobskega gledališča. ŽIVKO BEŠKOVNIK Žalska knjižnica se ponaša s svojim ekslibrisom. Št. 88 - 22. november 2005 - Potepanje po Nizozemskem in obisk Evropskega parlamenta Dijaki Splošne in strokovne gimnazije Lava ter trije spremljevalci smo se odločili zadnje počitnice preživeti drugače kot običajno. Popotniški duh nas je odpeljal na Nizozemsko, v deželo cvetja, vetrnic, inovativnih in neobremenjeno prijaznih kolesarjev ter še česa. Strokovno ekskurzijo, ki je potekala v okviru obveznih izbirnih vsebin, smo zaključili z obiskom Evropskega parlamenta v Bruslju, kjer sta nas po prijaznem vabilu poslanke dr. Romane Jordan Cizelj sprejeli Irena Zagajšek in Viktorija Jeras. V ponedeljek, 31. oktobra, smo sedli na avtobus polni pričakovanj. Po nočni vožnji skozi Nemčijo smo si najprej ogledali znani projekt Delta in nato nadaljevali pot do Rotterdama, največjega pristaniškega mesta v Evropi. Mesto smo si ogledali z razglednega stolpa Euro-mast. Popoldne smo nadaljevali pot proti Amsterdamu, kjer smo ujeli utrinke življe- nja Den Haaga in bhžnjega letovišča Scheveningna. Amsterdam, mesto kanalov, čudovitih muzejev in predvsem raznolike svobode, nas je navdušil. Mestne znamenitosti smo si ogledali skozi okna ladjice, kraljevo palačo in njeno okolico pa smo doživeli v polnem pomenu (v nočnih urah tudi odseve rdečih luči). Prepričali smo se v žlahtnost diamantov, podoživeli trpljenje družine Frank, občudovali Rem-brandtovo Nočno stražo v Rijksmuseumu ... Podeželje in nizozemske domače obrti smo spoznali v vasici Zaan-se Shaans, kjer smo skočili v njihove cokle, okušah sire in opazovali mline na veter. Vrhunec potovanja nas je čakal na koncu, ko smo bili prijazno sprejeti v Evropskem parlamentu v Bruslju, si ogledah »ta glavno« dvorano, izvedeli marsikaj o delovanju evropskih institucij in se počutili zelo pomembne. Saj tudi smo! Veliko idej skrivamo, ogromno sproščenosti in še več znanja. Martinovanje Društva upokojencev Tabor Društvo upokojencev Tabor praznuje letos 50 let samostojnega delovanja. Prvo leto je štelo 52 članov, danes pa so v društvu že 203 člani. Letos so v društvu organizirali tri izlete, enega tudi v Beneško Slovenijo, pri čemer so pripravili tudi tradicionalni pohod od Tabora do Kisovarjeve domačije. Društvo upokojencev je organiziralo tudi tradicionalno martinovanje, na katero vedno povabi vse občane, ki so stari 80 in več let, in jih v sodelovanju z Občino Tabor pogosti ter obdari. V občini Tabor živi 36 občanov, starih več kot 80 let, in sedem občanov, starih več kot 90 let. Najstarejši je Kumer Franc s 95 leti. TK Skupina popotnikov v Evropskem pariamentu v Bruslju Hvala Evropi, ker nas je sprejela in hvala mentorjem za čudovitih 4.000 kilometrov v petih dneh. Spremljevalki DARINKA GREŠAK, prof., mag. LUCUANA KRAČUN BERC, prof. Spet Je bilo veselo ; V Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah je bilo spet veselo. Tokrat je za veselje in petje ob torti za rojstni dan poskrbel Damjan Korošec s prijateljema Gregorjem in Jožetom. Prišel je s prav posebnim namenom, kajti v tem mescu je praznovala tudi njegova babica, Martina Korošec. Praznovanja se je udeležila kar na bolniški postelji, ob njej pa so svečke ha torti upihnili tudi Terezija Podkrajšek, Jožef Tram-puš, Cecilija Kočnik, Frančiška Ajtič, Ivan Brglez, Elizabeta Metličar in Frančiška Štruc (na posnetku). Zaposleni in stanovalci jim želijo še na mnoga zdrava leta. V preteklem tednu je stanovalce Lambrech-tovega doma obiskala godba na pihala iz Slovenskih Konjic. Zaigrali so veliko lepih skladb, ki so jim zaradi glasnosti instrumentov lahko prisluhnili tudi tisti stanovalci, ki jim zdravstveno stanje ne dopušča obiska podobnih prireditev. Hvala vsem, posebna zahvala pa naj velja gospodu Stoparju. KATJA PEM Uspešni veterani v Trnovljah Devet let uspešnega dela beleži osemčlanska veteranska ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Trnovlje Celje. Njena povprečna starost je 67 let, najstarejši član Jure Klajnšek pa je letos dopolnil 81 let. PGD Trnovlje Celje brez dvoma sodi med ene najstarejših v Mestni občini Celje, ustanovljeno je bilo leta 1924, danes pa šteje okoli 75 aktivnih članov. Med njimi je izjemno aktivna veteranska ekipa: Anton Veber, Adolf Šumer, Ivan Fajs, Vili Lor-ger, Jože Ratej, Jure Klajnšek, Štefan Lah in Silvo Šolar - slednja dva sta še danes v aktivnem, operativnem gasilskem sestavu v društvu! Veteranska ekipa se redno udeležuje vseh gasilskih tekmovanj za veterane in samo v letošnjem letu so prejeli kar 16 pokalov z različnih tekmovanj. Med drugim so osvojih 2. mesto na občinskem tekmovanju veteranov gasil- cev in se s tem uvrstili na regijsko tekmovanje, kjer so dosegli 1. mesto ter uvrstitev na državno tekmovanje. V tekmovanju gasilcev veteranov za pokal Gasilske zveze Slovenije, ki vsebuje osem tekmovanj po Sloveniji, pa so trnoveljski veterani letos dosegli 3. mesto. Veterani tekmujejo v ekipi po 7 gasilcev, tekmuje pa se v dveh delih in sicer v suhi vaji iz hidranta ter v različnih gasilskih veščinah. Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! MOT TEC »VETI 19 Pomoč pri motnjah hranjenja Med mladimi vedno več anoreksije, bulimije in prenajedanja V zadnjih dveh letih so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje na šestih seminarjih izobrazili 189 učiteljev ter 15 svetovalnih delavcev, da bi znali zgodaj prepoznati motnje hranjenja. Pripravili so tudi tri roditeljske sestanke in se o preprečevanju motenj hranjenja pogovarjali s 135 starši v šolah, kjer ta problem že imajo. Kot poudarja mag. Damjana Podki ajšek, specialistka šolske medicine in koordinatorica programa pri ZZV Celje, je izobraževanje učiteljev in svetovalnih delavcev izredno pomembno, saj lah-■ ko prav šola največ stori za zgodnje prepoznavanje motenj hranjenja, pred katerimi si starši pogosto predolgo zatiskajo oči: »Učitelji lahko zelo zgodaj odkrijejo zmanjšano telesno zmogljivost deklet z anoreksijo, sošolci pa zaznajo bruhanje deklet (in fantov) z bulimijo, kar je zelo pomemben podatek za diagnozo. Če je ta postavljena dovolj zgodaj in če je ustrezna terapija pravočasna in dovolj zgodnja, je prognoza veliko boljša.« Šola je tudi prostor, kamor se mladi vrnejo po zdravljenju v bolnišnici, poleg tega pa ima izredno pomembno vlogo pri krepitvi samopodobe in s tem pri preprečevanju tega, da bi se motnje sploh pojavile. Tudi zaradi tega zavod v okviru projekta To sem jaz že četrto leto usposablja učitelje in svetovalne delavce za pomoč mladim pri krepitvi njihove samopodobe. Kdo potrebuje pomoč? Pomoč potrebuje oseba, ki ji ukvarjanje z lastno težo zapolni ves dan, ki je v zadnjem času hitro shujšala za 10 ali več kg, ki stalno pazi, kaj poje in za vsako živilo pozna kalorično vrednost, ki ima večino jedilnika sestavljenega iz sad- Brez finančnih zagat Po večjih izdatkih, običajno ob praznikih, se večina smrtnikov sooči s finančno stisko. Praznina v denarnici je pri enih bolj, pri drugih pa za spoznanje manj zevajoča, skrbi pa povzroča tako prvim kot drugim. Ameriški psihologi poudarjajo, da se težave z denarjem ne začnejo v mošnjičku in na bančnem računu, zato tam tudi ne gre urejati zadev (lahko le začasno pogasim požar), marveč v glavi in v srcu. Ključen za finančno likvidnost je poleg finančnega priliva odnos do denarja in bogastva. Opisano dejstvo potrjujejo tudi izkušnje številnih dobro plačanih posameznikov, ki zaslužijo dovolj, da bi lahko brezskrbno živeli, pa se vedno znova ubadajo s finančnimi težavami. Odnos do bogastva in premoženja je mogoče izboljšati in požlaht-niti. Zanimivo in spodbudno pa je predvsem dejstvo, da se potrpežljivosti in vztrajnosti (v zvezi s financami in v življenju nasploh) lahko tudi pri- vadimo - se je naučimo. Med drugim tudi tako, da se za večje nakupe odločamo po načrtnem, tehtnem premisleku. Redno preverjamo svoje finančno stanje in v primeru neugodne situacije takoj ukrepamo. Kupujemo praviloma le, ko smo siti, spočiti in dobro razpoloženi. Izbiramo in kupujemo le stvari, ki jih dejansko potrebujemo. Vsako leto znova si naredimo finančni načrt in ga skušamo čimbolj učinkovito uresničiti. Ko dobimo plačo (honorar), najprej poravnamo vse redne mesečne obveznosti, šele nato začnemo denar razporejati za ostale potrebe. Denarja si za vsakdanje nakupe in redne, načrtovane obveznosti ne izposojamo, dokler to ni izjemoma res nujno potrebno. Ne glede na razmere vztrajamo pri finančni strategiji, za katero smo se odločili. Sredstev, ki smo jih namenili za določen, večji nakup, nikakor ne zapravljamo za nepomembne ali manj pomembne malenkosti. Pred vsako pomembno finančno odloči- ona pa ne je z njimi, ki se izogiba družinskim praznikom, ker ve, da bo tam treba jesti, ki posega po različnih načinih, da »odvečno« hrano spravi iz telesa, ki se šele po obilnem obroku za nekaj časa sprosti. Če opazite nekatere izmed teh znakov, poiščite pomoč! MBP ja in zelènjave, dekle, ki je zaradi izgube teže že tri mesece brez menstruacije, prej pa je bila menstruacija redna, dekle, ki ima nizko telesno težo in kljub dopolnjenim 16 letom še ni dobilo menstruacije, ki jo je zelo strah debelosti, pa ji vsi zagotavljajo, da je celo pre-suha, ki se ji dogaja, da ima napade volčje lakote, ko mora pojesti vse, kar vidi, ki pripravlja hrano za vso družino, Strokovnjaki med motnje prehranjevanja štejejo slabe prehranske navade (izpuščanje obrokov, nadomeščanje rednih obrokov s prigrizki, poseganje le po eni vrsti hrane, pogoste shujševalne diete), ki so med mladostniki zelo pogoste. Te motnje niso nujno znak duševne motnje. Motnje hranjenja pa so bolezni in se kažejo kot globoke duševne in čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Najpogostejše motnje hranjenja pri najstnikih so ano-reksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje. t vi j o si vzemite dovolj časa in preverite vse možne načine in metode, potem pa se po treznem premisleku odločite za tistega, ki vam je najbolj pisan na kožo. Opazujte bogataše in uspešneže ter se učite od njih, vendar pa jih ne poskušajte slepo posnemati. Raje v svoj vzpon na finančni Olimp vnesite kanček originalnosti, svojemu bogastvu pa vdahnite kanček osebne note. Dovolite in omogočite denarju, da kroži, predvsem v vaš žep in redkeje iz njega; čeprav slednjega ne morete povsem preprečiti. Ne pretiravajte, ne hitite, ne prehitevajte in ne obupajte, če se vam moš-njiček ne debeli z načrtovano dinamiko. Nekateri (praviloma največji) cilji pač terjajo več časa. Ne zastavljajte si preveč ši-rokopoteznih načrtov in ne stremite za cilji, ki jih iz kakršnega koli razloga (še) ne morete uresničiti. Ne glede na praznino v denarnici ohranite upanje, pogum in dostojanstvo. NM Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Za posledicami prometne nesreče mi je umrl oče. Povzročitelj, ki je bil pod vplivom alkohola, je z avtomobilom nenadoma zapeljal v nasproti pravilno vozeč avto mojega očeta. Kazenski postopek zoper storilca se še ni začel (ne vem tudi, koliko časa traja, da se sploh začne), zanima pa me, kdaj lahko sprožim postopek zoper povzročitelja in do kakšne odškodnine sein upravičena? Kadar gre za smrtni primer, so do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega upravičeni ožji družinski člani (zakonec oz. izvenzakonski partner, otroci, starši). Bratje in sestre ter v določenih primerih tudi dedki in babice pa le, če je med njimi in umrlim trajnejša življenjska skupnost. Poleg odškodnine za duševne bolečine ob smrti bližnjega, ste upravičeni tudi do povrnitve vseh stroškov, ki ste jih imeli s pogrebom (spomenik, plačilo pogrebnih stroškov, vencev, sveč, osmrtnic) in jih boste imeli še v prihodnje z urejanjem groba (sveče, venci). V kolikor je imel umrli tudi kakšne otroke ali starše, ki jih je dolžan preživljati, so ti upravičeni do rente. Postopek za izpalčilo odškodnine lahko začnemo takoj in neodvisno od poteka kazenskega postopka. primerom pošljite na inlo@poravnava.si ali PO POŠTI na naslov Poravnava d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. Lahko nas tudi pokličete na brezplačno tel. št.: 080 13 14 ROŽICE INČAJČKI Zimzelena kraljica Mediterana Bolezni srca in ožilja, debelost in rak so na grških otokih, zlasti na Kreti, veliko redkejši kot v drugih delih Evrope. Menijo, da zaradi oliv in oljčnega olja, ki ga porabijo kar trikrat več kot ostali Evropejci. Primorci so precej podobni prebivalcem Krete, saj žlahtnega olja porabijo kar trikrat več kot ljudje v drugih pokrajin. Ni torej naključje, da veljajo za najbolj zdrave državljane Slovenije. Oljka, kolikokrat opevano in čislano drevo! Zimzelena vejica iz oljke, drevesa, ki pooseblja Mediteran, je v stari Grčiji veljala za simbol miru in zmage. Posebno mesto je ohranila tudi v krščanstvu. Oljko je opeval naš znameniti pesnik iz Kobarida v pesmi Oljki: »Ti v rane vlivaš nam zdravila, sve-tostna nam rodiš mazila, oživljaš nam telesno moč, preganjaš z lučjo temno noč ...« Iz nje zvemo, da je oljčno olje svojčas veljalo za cenjeno zdravilo pri zdravljenju ran. Že stari Grki so z oljem mazilili telo, da so povrnili moč utrujenim mišicam ter ga zaščitili pred soncem in mrazom. Z masiranjem so si ogreli telo in ga naredili voljnega, gibkega, pa tudi mikavnega za nasprotni spol. Vsak, ki je kaj dal nase, je imel vedno stekleničko oljčnega olja pri sebi. Našim prednikom je prišlo prav za zabelo jedi, pa tudi za svečavo. Preden so poznali petrolej in elektriko, seveda. Danes je »laško olje«, kot so ga nekdaj imenovali, v trendu zdravega prehranjevanja. Zaradi velike količine nenasičenih maščobnih kislin, ki znižujejo holesterol v krvi, je odlično živilo. Vendar to velja le za deviško oljčno olje, ki se pridobiva s prvim rahlim stiskanjem oliv. Za zdravljenje so poleg oljčnega olja, primerni še listi, ki jih lahko uporabljamo vse leto. V Sredozemlju pripravljajo iz njih poparek, ki pomaga proti previsokemu krvnemu tlaku, ker razširja žile. Najbolje, da ga pijemo zjutraj na tešče. Oljčno olje pos- Piše: PAVLA KLINER pešuje izločanje žolča in blago odvaja, zato pride prav pri zaprtju, žolčnih kamnih, vnetju želodca, zastrupitvah, zlati žili. Če nas boli želodec, vzemimo žlico olja, če pa uho, vanj kanimo nekaj mlačnega oljčnega olja. Za boljši vid z njim namažimo veke. Mehča trde čire, z njim pa mažemo še rane in la-a-ste. Odlično je za nego kože. Pogosto jo namažimo z njim, pa bo koža zdrava, gladka in lepa. Z njim so mazali dojenčke po kopanju, zlasti, če so imeli suho kožo in vnetja. Če imamo otrdelo kožo na komolcih, jo namakamo četrt ure v segretem oljčnem olju in zbogom trda koža. Če z njim naoljimo klopa, bo sam odstopil. Za preprečevanje izpadanja las si lasišče natirajmo z oljem, pa tudi za utrditev nohtov sezimo po njem. Če vanj namočimo še zelene orehe, bo odlično za mazanje lišajev in kožnih vnetij. Danes znanstveniki predvidevajo, da oljčno olje pri redni uporabi zmanjšuje nevarnost nastanka kožnega raka, preprečuje kožna vnetja. Čisti kožo, prežene glivice... Sezite po tekočem zelenem zlatu tudi vi! Mogoče po tistem, ki ga pridobivajo iz istrske belice, sorte oljke, ki uspeva v Slovenski Istri, ki je sploh najsevernejši del, kjer uspevajo oljke. V okolici Izole vsako leto prirejajo tradi-cionano obiranje oljk, ki se ga do začetka decembra lahko udeležimo tudi mi, ki prihajamo s Štajerske. Tako bomo neposredno spoznali olj-karstvo, način ročnega obiranja in način pridelovanja oljčnega olja. Najbolj krvavi so petki Največ vinjenih voznikov na območju Mozirja in največ mrtvih med motoristi in pešci Kar 44 odstotkov vseh nesreč se je v prvih desetih mesecih zgodilo izven naselij in ravno v teh nesrečah je umrlo največ ljudi, kar 14. Za šest oseb so bile usodne nesreče v naseljih, za štiri tudi lokalne ceste. Še vedno se kot najpogostejši vzrok nesreč pojavlja neprilagojena hitrost, sledijo nenadni premiki z vozili in neupoštevanje pravil o prednosti ter smeri in strani vožnje. Veliko zvite pločevine je bilo tudi zaradi neprilagojene varnostne razdalje, nepravilnega prehitevanja in tudi zaradi neprevidnosti pešcev. Zanimivi so predvsem podatki o stopnji akoholizira-nosti voznikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Kar 22 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč, ki so se končale s hudimi tele- snimi poškodbami, je bilo vinjenih, medtem ko je pri nesrečah, ki so se končale tragično, ta odstotek še višji. »Povprečna stopnja alko-holiziranosti v vseh nesrečah v obdobju 2004/2005 je bila 1,54 grama alkohola na kilogram krvi v organizmu,« razlagajo na policiji. Največ vinjenih povzročiteljev nesreč je bilo na območju Mozirja, Rogaške Slatine in Laškega, sledijo območja policijskih postaj Šmarje pri Jelšah, Žalec, Velenje in šele nato Celje. Sicer pa so bili v letošnjih prvih devetih mesecih v nesrečah daleč največkrat udeleženi vozniki osebnih avtomobilov in tovornih vozil, čeprav je v prometu umrlo največ motoristov in pešcev, kar kaže na to, da sta ti dve kategoriji udeležencev v prometu kot vedno najbolj ogroženi. Število nesreč glede na dneve kaže, da se je od ponedeljka do sobote zgodilo podobno število nezgod, nekoliko manj nesreč je bilo ob nedeljah. V zadnjih dveh letih se je izkazalo, da so najbolj usodni petki, na te dneve je namreč umrlo največ ljudi, sicer pa so najbolj krvavi ravno dnevi ob koncu tedna. Na cestah je največ trčenj med 9. in 24. uro, medtem ko je največ smrtnih nesreč med 16. in 24. uro, do smrti na cestah prihaja pogosto tudi v dopoldanskih urah. Več voznikov je do oktobra moralo tudi opraviti test al-koholiziranosti. Z alkotestom so jih preizkušali kar 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, pri čemer je v primerjavi z lanskimi podatki alkotest pokazal manjše število vinjenih. Zaradi alkohola med vožnjo so letos pridržali tudi manj oseb. SŠ mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet Številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. umnasag" narocilnica Ime in priimek:___ Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: Odslej brez utripajoče zelene Po določilih Zakona o varnosti cestnega prometa bodo na vseh semaforiziranih križiščih po Sloveniji do konca leta ukinili zeleno utripajočo luč. V Celju se bo to zgodilo v ponedeljek, 28. novembra. V mestni .občini Celje je 28 semaforiziranih križišč, spremembo delovanja semaforjev pa bodo izvedli ta konec tedna, torej 26. in 27. novembra. Za takrat napovedujejo tudi spremenjen čas gorenja posameznih luči, da bi tako optimizirali pretočnost prometa. V referatu za promet Mestne občine Celje ob tej novosti v prvih tednih pričakujejo nekaj zmede med vozniki, zato opozarjajo udeležence v prometu, naj se križiščem približujejo z ustrezno hitrostjo. Ob tem velja še posebno opozorilo pešcem kot najbolj ogroženim v prometu, naj bodo bolj previdni in naj cesto prečkajo šele, ko se bodo prepričali, da so vozila res ustavila. BS HITRO NAROČITE HALO, 113! Trčila v nepreglednem ovinku Do hude prometne nesreče je prišlo minulo soboto zjutraj na lokalni cesti izven naselja Zavodnje. 72-letni voznik osebnega avtomobila je pripeljal v oster in nepregleden desni ovinek ravno v času, ko mu je nasproti z avtomobilom pripeljal 25-letni voznik. Oba sta kljub zaviranju silovito trčila. 72-letnika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je v prometni nesreči huje telesno poškodoval, medtem ko jo je mlajši odnesel z lažjo telesno poškodbo. Iščejo voznika in očividce V petek, 18. novembra, nekaj minut pred osmo uro zjutraj se je v Prožinski vasi na glavni cesti Celje-Štore zgodila nesreča, katere okoliščine so še vedno nepojasnjene. V razgovoru je voznica osebnega avtomobila znamke Opel vectra zelene barve policistom povedala, da je vozila v koloni vozil proti Štoram. Ko so pripeljali v neposredno bližino odcepa za Ogorevc je z namenom, da prehiti vozilo pred seboj, vklopila levi smernik in pogledala v notranje vzvratno ogledalo, v naslednjem trenutku pa ob svojem levem boku opazila črnega audija, ki jo je prehiteval. Med prehitevanjem naj bi neznani voznik omenjenega audija zapeljal tudi na levo bankino in se nato zaustavil na avtobusnem postajališču pri lokalu Opoka. Voznica pa je nadaljevala vožnjo v smeri Celja, saj ni ne slišala ne čutila, da bi audi trčil v njo. Ko je pripeljala v Celje, pa je ugotovila, da ji na vozilu manjka sprednji odbijač in da je vozilo spredaj levo poškodovano. Policisti zato naprošajo morebitne priče in voznika črnega audija, da se zaradi razjasnitve okoliščin zglasijo ali pokličejo na Policijsko postajo Celje. Očividce iščejo tudi zaradi nesreče, ki se je zgodila v nedeljo ob 12.25 na avtocesti izven Dramelj. S kraja nesreče je v smeri Tepanja odpeljal voznik neznanega osebnega avtomobila črne barve, ki naj bi zaradi nenadne spremembe smeri vožnje oplazil drugo vozilo, v katerem se je ena oseba poškodovala. Kradli tudi avtomobile V noči na petek so vlomilci obiskali gostinski lokal v Malgajevi ulici v Celju. Odnesli so kar nekaj glasbene opreme, v lokalu pa so našli tudi ključe osebnega avtomobila Honda Civic in se z njim odpeljali. Popold- ne naslednjega dne so vozilo našli na Partizanski cesti v Celju ter ga vrnili lastniku, toda brez nakradenega blaga. Z vlomom in s tatvino so storili za skoraj milijon tolarjev škode. Računalniška oprema pa je izginila v soboto iz poslovne zgradbe v Tkalski ulici v Celju. Manj sreče je imel nepridiprav v noči na nedeljo na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah. Tam je vlomil v dva osebna avtomobila in ju poskušal odpeljati, a ni mogel. Ni pa obupa, pravijo na policiji, saj je iz istega parkirišča izginil osebni avtomobil Golf, serije II, s katerim pa se ni daleč pripeljal, saj so vozilo, čeprav poškodovano, našli na njivi v okolici Slovenskih Konjic. Tarče tatov in vlomilcev so bili tudi prostori skladišča tekstilnega podjetja v Latkovi vasi, kjer so si nabrali več hlač, bund in jaken, ter lokal ob Ljubljanski cesti v Celju, od koder so izginili računalnik, več zvočnikov in nekaj pijače. Samo v tem primeru naj bi bilo škode za približno dva milijona tolarjev. Šmar-ski policisti preiskujejo vlom v zobno ambulanto v tamkajšnji osnovni šoli, v zobno ambulanto so vlomili tudi v Vegovi ulici. Iz obeh so odnesli računalnike. Načrti so se porušili tudi dvema zamaskirana neznancema, ki sta minuli teden poskušala vlomiti v bencinski servis na Ljubljanski cesti v Celju. Med tatinskim delom ju je zmotil zvok avtomobila, zato sta urno pobegnila. Policisti ju še iščejo. Nasilnež ukradel denar V sredo, 16. novembra, je v stanovanju na Prešernovi cesti v Velenju mlajši moški z uporabo sile 60-letnemu stanovalcu iz žepa vzel denarnico. Iz nje je potegnil nekaj stotakov in odšel neznano kam. Policisti že vedo, da gre za 22-letnega Velenjčana, ki ga bodo tudi ovadili sodišču. Poškodovalo ji je roko Do hujše delovne nesreče je prišlo minuli teden v enem izmed proizvodnih obratov podjetja Unior Zreče. V nesreči se je hudo poškodovala 32-letna delavka. Med delom na vrtalnem stroju ji je sveder zagrabil levo roko ter jo začel ovijati okoli svoje osi. Delavko so s hudo poškodovano roko odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. www.radiocelje.com Motoristi so poleg pešcev najbolj ogroženi v prometu. îteinik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. r^«* SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 " IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI sebna vozila * lažja tovorna vozila " traktorje elovne stroje " motocikle * športne izpuhe PRODAM FORD karavan, 1.94 prodam all menjam za fokus karavan 1.00,1, lastnik.Telefon 031 633-122. 7233 ŠKODO Favorit, letnik 1992, dobro ohranjeno, registrirano do 17.3.2006, neka-rambalirano, prodam za 60.000 SIT. Telefon 041 808-812ali(03) 5778-115. 7217. CLIO 1.2,1.98, 2. lastnico, 84.000 km, prodam. Cena 890.000. Telefon 031 833-399. L1056 CITROEN ax, letnik 93, registriran do aprila 06, zelo dobro ohranjen, vključno z vsemi štirimi novimi zimskimi gumomi, ugodno prodam. Telefon 041 327-505 ali 031 349-527. 7219 DV08RAZDNI obračalni plug, prodam. Pukl, Arclinsko testa 5,3212 Vojnik. 7179 SIL0K0MBAJN sk 80 s dobro ohranjen, prodam. Informacije po 14. uri na telefon 031 878-807. Ž031 878-807 ELEKTRIČNI starejši tip oblica za obdelavo lesa, kupim. Telefon (03) 5641-751. ČUDOVITO novo hišo v Zagradu, velikosti 290 m2, zemljišča 3600 m!, prodam za 49.800.000 SIT. Novogradnja. Telefon 031 541-592. 7165 KUPIM ZAZIDLJIVO zemljišče v Celju ali okolici kupim. Telefon 031541-592. 7165 HIŠO v okolici Celja, kupim. Telefon 031541-592. 7165 KMETUO v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. nes VIKEND v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 7165 mmm CEUE - Lava, prodamo dvoinpolsobno stanovanje. Kličite popoldne na telefon 041 964-817. 7224 KUPIM NEIZDELANO podstrešje v Celju, kupim. Telefon 031541-592. 7165 STANOVANJE v Celju, kupim. Telefon 031 541-592. 7165 STANOVANJE, lahka v slabšem stanju ali neizdelano podstrešje, cca 50 m'ali več v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 813-875. 7225 ODDAM GOLTE, lepo opremljen apartma pri spodnji gondolski žičnici od 4/10 ležišč, oddamo. Telefon (03) 5831-501. 7155 SAMSKO sobo s souporabo sanitarij, na Hudinji, oddamo. Telefon 041610435.7190 Mama, vaše srce je omagalo, vaš dih je zastal, a spomin na vas v naših srcih za vedno bo ostal. ZAHVALA V 90. letu je dotrpelo plemenito srce drage mame, tašče, stare mame, prababice, praprababi-ce in tete CILKE MATKO iz Luterij (18.11.1915-13.11.2005) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, dar za cerkev in izrečeno ustno sožalje. Iskrena hvala g. dekanu Mihi Hermanu za lepo sveto mašo, pogrebni obred in molitev. Prav lepa hvala pevcem Idila za ganljivo petje in pogrebni službi Gekott. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni V bolečini je zastal korak in dan sončni je zagrnil mrak. Odšla je mama, oh, kako boli, se srce krči nam od žalosti... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare ANGELE HUMSKI iz Dobležič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh žalosti in bolečine stali ob strani, nam stisnili dlan z izrazom sožalja in darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo župnikoma g. Jožetu Hriberniku in g. Niku Maroltu za častitljiv obred zadnjega slovesa, govornikoma g. Andreju Kocmanu in g. Francu Plahuti za ganljive besede slovesa, pevcem Pilštanjskim gospodarjem za odpete žalostinke, cerkvenim pevcem za petje pri bogoslužju in pogrebni službi Gekott za brezhibno organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi medicinski sestri Dragici Šepetavc za nesebično pomoč naši mami v dneh njenega bivanja v bolnišnici Celje. Hvala sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k njeni prezgodnji gomili, k cerkvi sv. Trojice. Za vedno vam bomo hvaležni: hčerka Ani, hčerka Milena z družino Simonišek, hčerka Julijana z družino Volavšek, hčerka Angelca z družino Toplišek in sin Jože z družino Humski KUHINJO, omare za spalnico, posteljo, pralni stroj, skrinjo, stole, mizo, prodam. Telefon 041 490-189. 7233 PRODAM MANJŠO hišo ljubečna - Bovše, velikosti 150 m7, zemljišče 1700 m2, novogradnja, prodam za 29.900.000 SIT. Telefon 031 541-592. 7165 POSESTVO na Srnici - Uboje, prodamo. Možna nadomestna gradnja. Telefon (03) 5416-663. 7182 VINOGRAD v velikosti 580 m7, Bela gora, Dramlje, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 582-635. 7204 VIKEND v četrti gradbeni fazi no parceli v velikosti 1932 m!, prodam. Vikend se nahaja no I rankolovem, na lepi sončni leti. Ima javni vodovod in elektriko ter telefon. Dostop je urejen po asfaltni cesti in se nahaja na hribu, kakšnih 300 metrov od glavne ceste. Cena 100.000 EUR. Telefon 031 714-990. DV0STAN0VANJSK0 hišo, površine 165 m2, zemlja z gospodarskim poslopjem cca 6500 m2, lepa sončno lega, dostop do hiše asfalt, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031404-202. 7215 Ugodne cene najema in brezplačni parkirni postori. Informacije na tel.: 03/42-88-120 ali 041/763-004. V centru Celja, Prešernova ulica, oddamo v najem obnovljeno dvosobno stanovanje v izmeri 55,69 m2, ck, kopalnica. Telefon (03) 4258-850. 7187 PRODAM NERABLJENO peč, Kuppersbusch, prodamo. Telefon 5481-336,5763-700. 7141 ŠTEDILNIK no trdo gorivo, EMO peč na trdo gorivo, prodom za 10.000 SIT. Telefon 040759-202. 7177 TRAJNO gorečo peč Gorenje, prodam. Telefon 5414-990 ali 051 346-790. 7181 IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko, ostalo stanovanjsko opremo. Pokličite 041415412. 7232 DRVA bukova ali mešana, na kratko žagana, prodam. Telefon 041 539-513. 7227 CEVI betonske, fi 30, prodam. Pukl, Ardin-ska cesta 5,3212 Vojnik. 7179 iVi^vJ PRODAM KOLERABO in korenje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 803) 5701-351. Ž 532 VEČ nakladalk sena, otave prodam ali vzamem v račun prašiča za zakol. Telefon 031 748-020. 7216 PRODAM BIKCA starega 10 dni, čb pasma, prodam. telefon (03) 5799-217. Š1075 - Št. 88 - 22. november 2005 DVA prašiča, krmljena s kuhano hrano, prodamo. Možen zakol. Telefon 041 478455. 7194 ZAJČKE za zakol ter dvo prašiča, težka 180 do 250 kg, prodamo. Telefon 031 840-078. Š1079 ŽREBIČKA starega eno leto, telico in krovo simentalko, v 9. mesecu brejosti - 3. tele, prodam. Telefon 5771-596. 7192 OVCE, ovne ter mladiče, ugodno prodam. Bračič, telefon 5792469,051 219-924. Š1085 BREJI telici, sivki, prodam. Telefon 041 898- 003. ž 533 TEUCO - simentalko, brejo v 9. mesecu in brejo kravo v 9. mesecu, prodam. Telefon 5701-106. Ž535 TELIČKO limuzin, staro 14 tednov, prodam. Telefon 041 654-289. 7220 DVE telici simental 200 in 250 kg, prodam. Telefon 5739-078. l1039 KRAVO simentalko, brejo sedem mesecev, prodam. Telefon 031240485. š 1087 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, b.š., prodam. Telefon 041 898-154. Š1082 PRAŠIČA celega ali polovico, bio, prodam. Telefon 031 268-574. Sio84 BREJI telki, sivki, prodam. Telefon 041 898-003. - ž 533 PRAŠIČE mesne pasme za rejo ali zakol, domača hrana, prodam. Telefon (03) 5799-064. 7188 Vsi bomo enkrat zaspali, i> miru počivali vsi, delo za vselej končali, u hišo Očetovo šli. ZAHVALA Ob slovesu od naše ome MARIJE PETELINSEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, da ste darovali sveče, za svete maše in dar za Marijino cerkev. Hvaležni smo njeni osebni zdravnici Damijani Smolé, dr. med. ter vsemu zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica za nego in zdravljenje. Beseda zahvale velja Mestni četrti Dolgo polje in Društvu upokojencev, sosedom Hudohmet, Križnik-Gričar, Burnik in Kokošar-Vodeb za vse pozornosti in njihove obiske naše ome. Iskrena hvala Amadeju Jazbecu in g. opatu Marjanu Jezerniku za bogate besede upanja in ljubezni. Hvala tudi vsem celjskim kaplanom, ki ste ji zadnja leta ob prvih petkih prinašali kruh močnih. Z ljubeznijo njeni Rozika, Bernardka in Rolando Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kot tam srce tiho se razjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 21. novembra je minilo leto žalosti, kar te ni več med nami HENRIK KORENJAK Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Zakaj, zakaj si morala umreti, ko je pa bilo s teboj tako lepo živeti. V SPOMIN Danes mineva leto žalosti, kar nas je zapustila naša draga URŠKA ŠTARKEL iz Gotovelj (18.5.2002-22.11.2004) Hvala vsem, ki ji prižigate lučke. Neutolažljivi: babi, dedi. Srečko 7230 KOZE prodom. Telefon 041 900-791. BELE piščance, hranjene z domačo hrano, prodam. Možna dostava. Telefon 041 500-394. 7231 ČISTOKRVNE bemardinke, stare 8 tednov in teličko šarole, staro 9 mesecev, prodam. Telefon 031 544653 ali 5792-345. Š1044 PRODAM TRAKTOR Zetor 5545 z dvobobensko vitlo, terensko vozilo Nisan Patrol 2.8 td, letnik 90, na novo registriran ter 6 m3 suhih bukovih drv, prodam. Možnost prevoza. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-891. éi080 DVE novi zimski gumi Kormoran 165x70x13 s platišč za Škodo felkio, 2 platiša 14« (5 vijakov zo Škodo fabio ali Golf), prodam. Telefon 041 256-055. BURSKE kozo brejo in 20 m cepanih jevševih drv v Malih Dolah pri Vojniku, prodam.Telefon 031 847-273. TELIČKI simentalki, 200 in 250 kg, rezkof nikza les in risalno desko A0, prodam. Telefon 5792-336. 7201 SENO, otovo, balirano v kocke, prodam. Prevoz brezplačen. Prodam tudi suha bukova drva. Telefon 041 317-288. Š1085 TERM0AKUMULACUSK0 peč 2,5 kw, bojler 801 in 8 m3 suhih bukovih drv, ugodno prodam. Telefon 041 763-846. L1052 22 malí Uglasi - borza dela NOVI TEDNIK LOČEN moški išče žensko brez obveznosti, staro od 50 do 55 Id zo skupno žvljeri je. PSte na naslov Pavlinek Miha, Bukovje pri Slivnici 19 <, 3263 Gorko pri Slivnici. Š1081 VDOVEC, star 66 let, želi spoznali sebi primerno žensko. Je zelo osamljen. Telefon 5771-204. 7185 STAR sem 62 let. Rad bi spoznal žensko 63 do 64 let. Lahko pridem živet k njej. Telefon 040 228-274. 7176 mmm KUHARJA z izkušnjami ali brez, zaposlimo. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990, Pizzeria Taurus, Miran Kajna s.p., Leveč 40,3301 Petrovče. n V. BAR CAFFE MATH ES v celjskem mestnem parku sprejema naročila za: . rojstne dneve • obletnice • novoletne zabave • praznovanja do 150 oseb. Rezervacije: 041 927 029. I s.p., Partizanska 5, Celje. J ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. Telefon (03) 5648-043,041 625-913, AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško. L1023 BAR (affe Mathes zaposli resno natakarico - redno ali honorarno. Telefon 041 927-029. Popovič Dušan s.p., Partizanska 5, Celje 7166 V Šentjurju ali okolici iščem delo - tedensko pomoč v gospodinjstvu. Telefon 031 756-781. 7183 V športni trgovini Maxi Rossi v Planetu Tuš v Celju zaposlimo dinamičnega prodajalca ali prodajalko za delo pretežno v popoldan- Informacije: 03 491 1616. V naši enoti v Celju nudimo pošteno delo za poštena plačilo Telefon (03) 7050-800 ali 040 431-561. Demon s.p., Parižlje 145 a, Braslovče. p DVE poslovodp za direktno prodajo (zaželen izpit B kategorije) in več prodajalcev direktne prodaje (zaželen izpit B kategorije) zaposlimo. Telefon 040 537-966, Marjeta Zelič s.p., Mariborska 86, Celje. Zaradi razširitve poslovanja sprejmemo 6 ambicioznih oseb. Začetek takoj! Izkušnje niso potrebne. Inf. od pon. do petka od 8. do 15. ure. 03 425 61 50 ali 041 710 663, Jato», a.0-0-. Mariborska tasta 44, Celje. DEKLE za strežbo v lokalu, zaposlim za nedoločen čas. Telefon 041 647-665. Obrez Milan s.p., Žegar 2,3262 Prevorje. _ 7206 POMOČ v kadrovski službi, starost 22-35 let, izpit, lastno vozilo. Telefon (03) 4282-072. Lindigo, d.0.0., Kidričeva 13,3000 NEŠKR0PUENA jabolko starih sort ter jabolčni sok, prodam. Kupim multikultivo-tor. Telefon 031 230-179 KRAVO in bukova drva prodom in kupim hruškov ploh. Telefon (03) 5738-205. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuš-čamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.sov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri obja- vi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica posluževanje strojev za sukanje in obdelavo umetnih vlaken; do 22. 11. 2005;_Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Prometno transportni manipulant ustrezno rokovanje z napravami, razvrščanje in premeščanje materialov in izdelkov v skladu s potrebami, interni transport materiala in izdelkov; do 25.11.2005; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delo z viličarjem v večjem skladišču, razporejanje blaga od prevzema po regalih in dostava blaga na odpremo; do 3. 12.2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) sortiranje in razrez različnih kovinskih izdelkov; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik tovornjaka in sortiranje kovinskih materialov; do 7. 12.2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pek priprava surovin (tehtanje), mešanje pripravljenih surovin, nadzor nad testom, tehtanje testa, oblikovanje, zarezovanje, peka, zlaganje kruha, izdelovanje pekovskega peciva, pomoč pri izdelovanju testenin in keksov, delo na linijah zmrznjenega programa - moški; do 25.11.2005; Brance Rafael s.p., Pekama Geršak, Cesta na Lju-bečno 26, 3000 Celje; pomoč pri peki kruha; do 1. 12.2005; Duh Kari s.p.. Pekarna Duh, Kulturniška ulica 2, 3000 Celje. Ključavničar ključavničarska dela; do 25. 11.2005; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6,3000 Celje; operater na CNC stroju za razrez pločevine; do 22. 11. 2005; Inda inženiring d.o.o.. Tovorna ulica 7,3000 Celje. Oblikovalec kovin obdelovanje kovin; do 25.11. 2005; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in želenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina). Podpisar nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje --3—:- J Podpis 03 /jKuhardl? iuive V ň^&Éms s mKjmí "wmm*—^ >CJ : k„LJ;. LLc ' O itoeeniltdi gospodinj S-i C« Itnllr/. .4 Strugar strugar; do 25. U. 2005; Container d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Strojni mehanik varilec; do 25.11.2005; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; nastavitev in vzdrževanje strojev v proizvodnji plastike; do 1.12.2005; do 29.11.2005; Jelenko Boštjan s.p., Svečars-tvo, Ipavčeva ulica 20,3001 Celje. Avtoličar ličar; do 25. 11. 2005; Container d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Frizer frizer-stilist; do 25.11.2005; Petek Kristijan s.p., Kristijan styling, Lilekova ulica 2,3000 Celje. Tesar izvajanje opažnih del, montaža odrov, izdelovanje lesenih konstrukcij; do29.11.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Zidar zidanje, ometavanje, obzidava; do 29. 11. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Strojnik gradbene mehani- strojnik TGM; do 3.12.2005; Gradnje Žveplan d.0.0., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 22.11. 2005; Murenc trade d.0.0.. Ulica bratov Hvalič 4, 5000 Nova Gorica; voznik tovornega vozila; do 29.11.2005; Resped transport d.0.0.. Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici; voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 29. 11. 2005; Stropnik Vinko s.p. Javni prevoz stvari, Vine 2, 3203 Nova Cerkev. Prodajalec voznik - prodajalec, prodaja pekovskih izdelkov na terenu; do 2.12.2005; Črnčič Marko s.p. Trgovina, Tomšičeva 23, 2310 Slovenska Bistrica; prodaja zeliščnega programa; do 6.12. 2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86, 3000 Celje. Prodajalec papir, -knjigotrških artiklov zastopnik na terenu, Pirš, zbiranj e naročil, popis pravnih oseb, del. mesto na območju Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Celja; do 26.11. 2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3,1000 Ljubljana. Kuhar kuhar - picopek, del. mesto v Arclinu pri Celju; do 10. 12. 2005; Baletta d.0.0., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljublja- Natakar strežba jedi in pijač; do 29. 11.2005; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje; strežba hrane in pijač; do 29. 11. 2005; Intégras d.0.0., Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46, 3230 Šentjur; strežba pijače v dnevnem baru; 22.11.2005; Kolene Branko s.p.. Prevozi, organiz. in kornere. storitve, Ipavčeva ulica 12,3000 Celje. Živilski tehnik zahtevno opravljanje slaščičarskih del; do 29.11.2005; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4,3000 Celje; delo v proizvodnji brezalkoholnih pijač; do 25. 11. 2005; S.M.A., trgovina in proizvodnja, d.0.0., Šmarjeta pri Celju 13,3211 Škofja vas. Strojni tehnik kovinostrugar - strugar, struženje na (CNC) strojih, delo v proizvodnji; do3.12.2005; Manpower d.0.0., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Elektrotehnik elektronik prodaja elektro materiala in svetovanje; do 25.11.2005; Edi- com d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur. Gradbeni tehnik vodja gradbišča; do 26. 11. 2005; Goma d.o.o. Celje, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja direktne prodaje; do 6.12.2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86,3000 Celje. Diristični tehnik receptor; do 29.11.2005; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4,3000 Celje. Ekonomski tehnik saldakontist, pripravnik; do 2.12.2005; Fincommerce d.o.o. Celje, Teharska cesta 4, 3000 Celje; saldakontist - blagovni knjigovodja, opravljanje knjigovodskih del maloprodaje in veleprodaje; do 1. 12. 2005; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje; administrativni delavec, pisarniška dela, vodenje in urejanje dokumentacije, poročanje; do 22. 11. 2005; National instruments d.o.o., Kosovelova uhca 15, 3000 Celje; špediter PE Obrežje; do 10. 12.2005; Unukšped d.o.o., Podova 63, 2327 Rače. Laboratorijski tehnik labaratorijski tehnik za klinično kemijo v zdravstveni postaji Vojnik; do 29. 11.2005; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5,3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 14. 12. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana; finančni svetovalec, obiskovanje znanih strank na terenu; do 22.11. 2005; ZM provi-dus d.o.o.. Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Srednja strokovna ali splošna izobrazba administrativno delo z vrednostnimi papirji, del. mesto v Celju; do 29.11.2005; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana; vedeževanje in svetovanje na komercialni telefonski liniji; do 25.11.2005; Knez Jožica s.p., Radmirje 63, 3333 Ljubno ob Savinji. Inž. strojništva tehnolog za varjenje; do 25. 11. 2005; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo vodja računovodstva in knjigovodstva; do 1. 12. 2005; Su-pra-stan d.o.o. Celje, Adamičeva ulica 1, 3000 Celje. Ekonomist za transport in logistiko samostojni komercialist na področju logistike v mednarodnem cestnem prometu; do 25. 11.2005; Eurotours promet d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 26,3000 Celje. Doktor veterinarske medicine, dodiplomski zdravnik vet. medicine, svetovanje v mah praksi (delo se opravlja v Mariboru); do 5.12. 2005; Hraš Zlatko s.p. ZOO market Rex, Bazoviška ulica 12, 2000 Maribor. Dipl. inž. strojništva (vs) vodenje gradbišč; do 3. 12. 2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Dipl. inž. elektrotehnike (vs) vodenje gradbišča; do 3. 12. 2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. geodezije vodja geodetske službe; do 29. 11. 2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 25.11. 2005; IV. Osnovna šola Celje, Dečkova cesta 60,3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Strojnik gradbene mehani- strojnik gradbene; do 25.11. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka na špediciji; do 22.11.2005; Činki prevozi d.o.o. Zidani Most, Zidani Most 9,1432 Zidani Most; voznik tovornjaka; do 10.12. 2005; Hliš Mihael s.p. Rimske Toplice - prevoz stvari in oseb, Paneče 36,3272 Rimske Topli- Inženir strojništva brušenje na CNC stroju; do 6.12.2005; Cajhen Matjaž s.p., Cajhen rezilna orodja, Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptar; do 10.12. 2005; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva uhca 5, 3270 Laško. Doktor dentalne medicine zobozdravnik v ambulanti za odrasle; do 29. 11. 2005; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Osnovnošolska izobrazba skladiščnik-viličarist; do 29. 11.2005; EM PK d.o.o., Podve-ža 33, 3334 Luče. Živilec pek; do 25.11.2005; Danijel Tomaž s.p., Aškerčeva ulica 53, 3330 Mozirje. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 29. 11. 2005; Pečnik Jani s.p.,Tomin§-kova ulica 3, 3331 Nazarje. Strojni tehnik strojni tehnik; do 29.11.2005; F.M PK d.o.o., Podveža 33,3334 Luče. Komercialist (vsš) Prometnik; do 23.11. 2005; Melavc Jožef s.p.. Zgornje Po-brežje 1,3332 Rečica ob Saving_ "ÚFRAVNTEŇOTÁ" SLOVENSKE KONJICE Gradbeni delavec samostojno zidanje in ometavanje; do 23.11.2005; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice; pomoč pri zidarskih delih, obzidava špalet pri oknih, montaža PVC oken - delo na terenu; do 25.11.2005; Toplak Beno s.p. Roletko, Stari trg 13,3215 Loče. Pomožni delavec čiščenje in pospravljanje prostorov v enoti turizem; do 22. 11. 2005; Unior d.d. Zreče hotel Dobrava, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Obdelovalec kovin žičničar strežnik, skrbi za varno in nemoteno uporabo žič- nic, pomaga gostom pri vstopu in izstopu; do 22.11.2005; Unior d.d. Zreče Žičnice Rogla, Rogla 1,3214 Zreče. Frezalec rezkanje kovin; do 25. 11. 2005; Kostroj strojegradnja d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Šivilja pomoč v delavnici - šivanje posteljnine, blazin; do 25. 11. 2005; Keserovič - Sarhatlič Emira s.p. Slovenske Konjice, Po-lene 3, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 21. 12.2005; Grm Anton s.p., Mednarodni prevozi in posredovanj e, Po lajna 4,3206 Stranice. Kuhar kuhar za pomoč pri pripravi jedi v zimski sezoni; do 26.11. 2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; kuhar - samostojno pripravljanje različnih jedi, naročanje materiala, ipd - delovno mesto v Zrečah; do 28. 11.2005; vloge na naslov: Trenkwalder, d.o.o., Osojnikova 9,2250 Ptuj; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana. Natakar natakar za delo v hotelski restavraciji; do 22.11.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; strežba jedi in pijač v zimski sezoni; do 26.11.2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; natakar - strežba pijač in jedi gostom hotela, skrb za zaloge, čistočo in urejenost restavracije in kavarne - delovno mesto v Zrečah; do 28.11.2005; vloge na naslov: Trenkwalder, d.o.o., Osojnikova 9,2250 Ptuj.; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Doktor veterinarske medicine, dodiplomski zdravnik vet.medicine-sve-tovanje male prakse-delo se opravlja v Mariboru; do 5.12. 2005; Hraš Zlatko s.p. Zoo market Rex, Bazoviška ulica 12, 2000 Maribor. Diplomirani ekonomist za računovodstvo (vs) bilančni knjigovodja, priprava in izdelava letnega poročila, obračun stroškov, davčna evidenca, plačilni promet, finančno planiranje, davčna evidenca; do 25.11.2005; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Osnovnošolska izobrazba izkopi jarkov, planiranje ban-kin, delo na terenu; do 25.11. 2005; Jahiri Tatjana s.p. Gradbeništvo Tok-tok Šentjur, Na Lipico 4,3230 Šentjur. Cvetličar cvetličarska dela; do 29.11. 2005; Mauer Majda, s.p., Cvetličarstvo Majda, Ulica Dušana Kvedra 43,3230 Šentjur. Prodajalec prodaja in svetovanje delikatesnih artiklov (raznovrstni siri, salame, klobase); do 26. 11.2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Elektrotehnik prodaja tehničnega blaga, akustike, računal., bele tehni- ke; do 6.12.2005; Zupane Franc s.p.. Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur; prodaja tehničnega blaga, kmetijske stroke; do 6.12.2005; Zupane Franc s.p., Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur. Ekonomsko komercialni tehnik prodajalec - poslovodja prodaja, svetovanje in vodenje trgovine z tehničnim programom na področju kmetijstva, naročanje, prevzemanje blaga in skrb za pravilno prevzeto in izdano blago; do 26.11. 2005; .Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Aranžerski tehnik prodaja in aranžiranje daril, svetovanje strankam za pravilni izbor in pravilno aranžiranje darila, pisanja na žalne trakove, vizitke, steklo, naročanje različnih artiklov in skrb za pravilno prevzeto in izdano blago; do 26.11.2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Grafični oblikovalec grafično oblikovanje oglasov; do 29.11. 2005; Oglasnik Media, d.o.o., Gajstova pot 6,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Šentjur z okolico; do 14. 12. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Komercialist (vsš) komercialna dela; do 29.11. 2005; Arzenšek Vojko s.p., Ad-jiesiv, Prešernova ulica 34,3230 Šentjur. Diplomirani ekonomist (vs) komercialist za trženje oglasnega prostora; do 29. 11. 2005; Oglasnik Media, d.o.o., Gajstova pot 6,3230 Šentjur. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 29. 11. 2005; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61,3263 Gorica pri Slivnici. Univerzitetni diplomirani novinar novinar, uredniška dela, priprava projekta; do 29.11.2005; Oglasnik Media, d.o.o., Gajstova pot 6,3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Voznik avtomehanik voznik osebnega vozila; do 29.11.2005; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba jedi in pijač; do 25. 11.2005; Ježovnik Borut s.p. Gostišče Jelenov greben, Olimje 90, 3254 Podčetrtek; strežba jedi in pijač; do 7. 12.2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Tehnik strežbe pomoč vodji strežbe pri organiziranju in vodenju delovnega procesa pri strežbi hrane in pijač; do 22.11.2005; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Diplomirani organizator turizma (vs) strokovni direktor; do 25.11. 2005; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE Gradbeni delavec transportni delavec v Šoštanju, gradbena in pomožna dela pri sanaciji; do 14.12.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor; gradbeni delavec-pomožna gradbena dela pri sanaciji in gradnji objektov; do 14. 12. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožni delavec; do 29.11. 2005; Lesjak Avgust s.p., Cesta Talcev 15, 3320 Velenje. Cvetličar cvetličar - prodajalec; do 25. 11.2005; Meta - Miklavžina k.d. Velenje, Stari trg 24, 3320 Ve- Avtomehanik avtomehanik; do 23.11.2005; Avto Igor d.o.o., Črnova 33, 3320 Velenje. Elektrikar energetik monter električnih inštalacij; do 1.12.2005; ATP d.o.o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Keramik keramičar - samostojni ke-ramičar; do 29. 11. 2005; Primata inženiring d.o.o., Cankarjeva cesta 2, 3325 Šoštanj. krojilec-krojač za oblačila; do 30.11.2005; Acman d.o.o.. Partizanska pot 5,3325 Šoštanj. Zidar zidar-samostojni zidar; do 29. 11. 2005; Primata inženiring d.o.o., Cankarjeva cesta 2,3325 Šoštanj. Voznik avtomehanik voznik - odpremnik - vozi in skrbi za tovorno vozilo in transportne naprave, opravlja vožnje na dolge in kratke razdalje, skrbi za tehnično brezhibnost vozila za katerega je odgovoren, skrbi za redne servise, tehnične preglede, registracijo in zavarovanje; do 25.11. 2005; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Prodajalec papir.-knjigotrš-kih artiklov zastopnik na terenu - Pirs-zbiranje naročil, popis pravnih oseb; do 26.11. 2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3,1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant finančni svetovalec-obisko-vanje znanih strank na terenu; do 22.11.2005; ZM providus d.o.o„ Zagrebška cesta 20,2000 Maribor. Srednja strokovna ali splošna izobrazba administrativno delo z vrednostnimi papirji - delovno mesto Velenje; do 29.. 11.2005; Delnica d.o.o„ Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana; hišni tehnik; do 29.11.2005; Spar Slovenija d.o.o. Interspar Velenje, Šalek 112, 3320 Velenje. Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike Inženir; do 22.11.2005; Gorenje I.P.C., Partizanska cesta 12,3503 Gorenje Velenje. UPRAVNA ENOTA ZAIEC Pomožni delavec voznik viličarja; do 25. 11. 2005; Žagarstvo Travner d.o.o., Letuš 9, 3327 Šmartno ob Paki; pomožna dela na žagi; do 25.11.2005; Žagarstvo Travner d.o.o., Letuš 9, 3327 Šmartno ob Paki. Osnovnošolska izobrazba sestavljanje malih gospodinjskih aparatov; do 29.11.2005; Sas & co d.o.o., Sistemi avtomatizacije Šmajs, Grajska vas 1,3303 Gomilsko. Ključavničar strojno ključavničarska in vzdrževalna dela; do 25. 11. 2005; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec; ključavničarska dela - izdelava žičnih ograj; do 10. 12. 2005; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica ob Savinji 65,3313 Polzela. Avtoklepar avtoklepar za popravila tovornih vozil; do 30.11. 2005; Draganovič Enes s.p.. Transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4,3310 Žalec; avtoklepar; do 3. 12. 2005; Krajne Andrej s.p. Griže, Av-tokleparstvo, Migojnice 19,3302 Monter ogrevalnih naprav monter centralnega ogrevanja; do 6.12.2005; Marčen Darko s.p., Instalacije, Matke 18, 3312 Prebold. Optik optik ; do 2. 12. 2005; Ko-drin Simona, s.p. - optika in trgovina Optika Simona, Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prodajalec trgovski potnik; do 24. 11. 2005; S & V, Kocjan in partner d.n.o., Podbevškova ulica 9, 8000 Novo mesto. Srednja poklicna izobrazba telefonist v klicnem centru; do 8. 12. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Strojni tehnik operater na CNC obdelovalnih strojih; do 21.12.2005; Pilih d.o.o., Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209,3310 Žalec; plastilec in obdelovalec polimerov; do 22.11.2005; Veplas d.d., Štrbenkova cesta 1, 3320 Velenje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba referent za sklepanje zavarovanj v pisarni; do 8.12.2005; vloge na Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na info-@korinita.com.; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; organizator in vaditelj športa; do 29.11.2005; Rokometni klub Celeia Žalec, Aškerčeva ulica 15, 3310 Žalec; prodaja fizioterapevtskih in masažnih izdelkov pravnim in fizičnim osebam; do 26. 11. 2005; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Ločica ob Savinji 50,3313 Polzela. Višja strokovno izobrazba finančni svetovalec za sklepanje zavarovanj in trženje skladov; do 8. 12. 2005; vloge na naslov Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ah na info@kori-nita. com.; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94,3312 Prebold. Diplomirani inženir elektrotehnike (vs) elektroprojektant industrijske elektronike, projektiranje zahtevnih sklopov, strojev, izdelava analiz, napeljava elektronike, varstvo pri delu; do 25. 11. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski do- Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 2S190. fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsaktorek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sariah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Zlata in biserna poroka v Šentjurju V Domu starejših v Šentjurju se med stanovalci prepletajo zanimive zgodbe. Tisti, ki so še pri moči, jih radi pripovedujejo sorodnikom, ko jih obiščejo, domskim prijateljem ali naključnim obiskovalcem. Posebne pozornosti sta bila v prvih dneh letošnje jeseni deležna dva zakonska para, od katerih trije člani živijo v domu starejših in eden doma. Obeh parov, eden je praznoval zlato in drugi biserno poroko, so se spomnili tudi na prireditvi Sonce v jeseni. Ob zvokih poročne koračnice in navdušenem ploskanju obiskovalcev, ki so dodobra napolnili velik prireditveni šotor, so skozi špalir prišli zlatoporočenca Vinko in Irena Jagodič ter bisernoporočenca Jože in Milena Toplikar. Vinko Jagodič, ki je v domu starejših, se je z ženo Ireno, ki je še doma in ga redno obiskuje, prvič poročil 3. septembra 1955 na Ponikvi, pri čemer imata sina in hčer. Jože in Milena Toplikar sta sicer z Dobrne, poročila pa sta se 8. oktobra 1945 v Ljubljani. Imata sina in dve hčeri. Za vsemi štirimi je lepo, kdaj pa kdaj tudi težko življenje, ki so ga z dobro voljo in s spoštovanjem zmogli in zato tudi dočakali lep jubilej. V domu starejših so na vse štiri slav-ljence ponosni, na prireditvi pa se jih je S prijetnim nagovorom spomnil in jim čestital tudi župan Štefan Tisel. TV moja poroka Slavljenci - z leve: zlatoporočenca Irena in Vinko Jagodič ter bisernoporočenca Jože in Milena Toplikar Zlatoporočenca iz lovskega doma Z zlatoporočno mašo, ki jo je v preboldski župnijski cerkvi daroval domači župnik Damjan Rataje, se je začelo praznovanje ob 50-letnici zakonske zveze 72-letnega Rafaela in leto mlajše Matilde Novak, rojene Delopst. Civilni obred je bil v hotelu v Preboldu, opravila pa sta ga preboldski župan Vinko Debelak in matičarka Darja Ažman. Tilčkino in Rafkovo življenje je podobno večini življenjskih poti iz njune generacije. Rafko se. je rodil v Preboldu kot tretji otrok v Novakovi družini. Osnovno šolo je obiskoval v Preboldu, potem pa se je izučil za električarja, vendar svojega poklica ni nikoli opravljal, ker se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer se je tudi upokojil. Že od 18. leta je član lovske družine in PGD Prebold. Tilčka pa se rodila v Topolšici, prav tako tretja zapovrstjo. Po osnovni šoli se je v Radljah ob Dravi izučila za kuharico, potem jo je pot za delom vodila v Savinjsko dolino, kjer je delala pri gostincih, in zasluženi pokoj dočakala v Tekstilni tovarni Prebold. Prebold je bil tudi kraj, kjer sta se slavljenca spoznala, zaljubila in se 22. oktobra 1955 poročila. Kmalu sta si v Preboldu zgradila hišo, ki je postala topel dom njunemu sinu Rafku. Ves čas je bila njuna značilnost velika delavnost, zato sta tudi leta 1966 prevzela skrbništvo na Lovskem domu na Golavi, kjer še zdaj skupaj s sinom, snaho in z vnukoma skrbita za goste in člane lovske bratovščine. Morda sta prav zaradi delavnosti in ljubezni do vesele družbe Še vedno tako mladostna, polna življenjske energije in veselja. Ob praznovanju se jima je pridružilo približno sto svatov, ki so jima izrekli obilo lepih želja. TT Moja poroka na straneh IMovega tednika Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov, tednik@nt-rc.si. Dolgolaska s kratkimi lasmi Bila sta sošolca, gimnazijca in že kar na začetku srednje šole se je zaiskrilo. Zgodila se je ljubezen, raslo je prijateljstvo in potem sta se po dobrem desetletju poznanstva odločila za poroko. Aljoša Peperko in Metka Brezovšek, oba Celjana, sta 22. oktobra stopila pred matičarja. Med množico brhkih gimnazijk je Aljoša opazil Metko z lasmi, segajočimi do sredine hrbta, še bolj je postal pozoren nanjo, ko jo je nekega lepega dne zagledal kot kratkola-sko. Potem je storil prvi korak in bil presenečen, ko mu je dala vedeti, da se tudi ona rada ozre za njim. In začelo se je zares. Po srednji šoli sta šla oba študirat v Ljubljano in tam vseh pet let živela skupaj, oba pridno študirala, v prostem času pa hodila v naravo, hribe... Oba se prav dobro spominjata tistega dne pred slabim letom, ko sta se tako kot neštetokrat prej sprehajala po ljubljanskih mestnih ulicah, se ustavila pred pročeljem Filozofske fakultete in ko je Aljoša nenadoma globoko zajel sapo. Sledilo je preprosto vprašanje: »Bi hotela postati moja žena?« Potem'sta določila datum poroke in priprave na ta pomemben dogodek so stekle. Poroka je bila v dvorani vile Higie na Dobrni, 22. oktobra pa je bilo natanko deset let in pol, odkar se je začela njuna ljubezen. Aljošina priča je bil njegov svak Sandi, Metka je to vlogo zaupala svoji sestri Juliji. Poročno slavje, ki se ga je udeležilo 36 svojcev in povabljencev, se je nadaljevalo v dvorani starega Zdraviliškega doma in vzdušje je bilo nadvse prisrčno -Prvo noč sta prespala v hotelski sobi (zdraviliško darilo mladoporočencema) in skozi ta vrata je Aljoša nesel svojo Metko na rokah, tako tudi naslednji dan, ko sta kot mož in žena vstopila v njun skupni dom v bloku na Hudinji. Poročno potovanje sta malce odložila, odločila sta se, da bosta medene dni izkoristila za smučanje nekje v Italiji ali Avstriji. Giede delitve dela se ne obremenjujeta, vsak počne tisto, kar zmore in kar mu je ljubše, Metka na primer lika perilo in zadnje čase vse raje in vse bolje kuha, Aljoša pomiva posodo, sicer pa večino gospodinjskih opravil postorita skupaj. Metki se je pred kratkim nasmehnila tudi ta sreča, da je po letu dni brezposelnosti dobila službo (pripravništvo) v Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, kjer dela kot sanitarna inženirka, Aljoša pa se pogosto vozi v Ljubljano. Je matematik in je kot mladi raziskovalec, ki se pripravlja na doktorat, zaposlen na inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Kakšnih večjih načrtov nimata, morda malo večje stanovanje, nekoč, ko bo zdajšnje na Hudinji pretesno. Z naraščajem se jima ne mudi, tudi za to veselje bo napočil pravi čas. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Zlatoporočenca Tilčka in Rafko Novak Mladoporočenca Metka in Aljoša Peperko