Leto VIN, št. 178
Ljubljana, sobota 30. julija 1927
Cena 3 Din
cs lili«i« ob 4. jejwtr»j. ga
Stane mesečno Din «5*—; za inozemstvo Din 40r— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 9071 in 2804, ponoči tudi št. 1034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
l: Ljubljana, Prešernova 'ulica št. 54. — Telefon št. 2036.
____ oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št, 4..— Telefon št. >401
'■ *** '
Podružnici] Maribor, Aleksandrova .-it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račtm pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.84« - Praha čislo 78.180. Wfen,Nr. 105 J41.
Ljubljana, 29. julija.
Krvavi 15. julij na Dunaju je zno^ oživel debato glede avstrijskega pri-ključitvenega vprašanja. Po vsem svetovnem časopisju se razpravlja o položaju avstrijske republike v srednji Evropi in njeni nadaljni usodi. V Franciji in v Italiji skoro brez izjeme odklanjajo sleherni poskus za združitev Avstrije z Nemčijo, izjavljajoč, da <ve-lesile ne bodo nikakor dopustile, da bi se priključitveno vprašanje postavilo v katerisibodi obliki». Iz Anglije je bilo sicer čuti nekaj glasov, ki z manjšo strogostjo obravnavajo priključitveno vprašanje, vendar je treba ugotoviti, da so ti glasovi osamljeni in nikakor ne tolmačijo mnenja britanske vlade. Angleška politika nasprotuje sleherni važnejši izpremembi v evropskem ravnotežju in ne da se tajiti, da bi združitev Avstrije z Nemčijo pomenila ogromen preokreit v razmerju sil na evropskem kontinentu.
Avstrija je sicer majhna in z njenimi 6 in pol milijoni prebivalcev se Nemčija ne bi ojačala v toliki meri, da bi že s samim tem dejstvom ustvarila svojo hegemonijo nad evropsko celino. Toda zemljepisni in strateški položaj v srednji Evropi bi se 2 ustvaritvijo Velike Nemčije popolnoma izpremenil. Močna Nemčija bi segala do Karavank, le 100 km bi jo delilo od Jadrana, razširila bi se daleč v donavsko ravnino in bi obkolila češkoslovaško republiko s severa, zapada m juga. Imela bi skupno mejo z Madžarsko, ki sanja o uničenju tria-nonske pogodbe in o obnovi kraljestva sv. Štefana. Madžarska bi nedvomno iskala oporo za uresničenje svojih imperialističnih načrtov v sosednji Veliki Nemčiji. Položaj češkoslovaške republike bi postal smrtnonevaren, pot nemškemu Drangu na jug pa bi zapirali samo Italija in Jugoslavija, državi, ki ju deli toliko nasprotstev, da bodoča vojna med njima ni izključena. Pozicija Nemčije v srednji Evropi bi bila v teh razmerah dominantna, Velika Nemčija bi postala arbiter srednje Evrope.
Take bi bile dejanske posledice združitve Avstrije z Nemčijo. Simpatije ali antipatije ne smejo igrati nikake vloge pri trezni presoji priključitvenega problema.
Mi Jugosloveni načelno nikakor ne odrekamo nemškemu narodu pravice do zedinjenja. To pravico smo vedno reklamirali sami zase in se ji ne moremo odreči za naše brate, ki ječe pod tujčevim jarmom. Vendar ni problem nemškega združenja analogen problemu jugoslovenskega ujedinjenja. Največji del Jngoslovenov ni imel svoje lastne države, marveč je živel v nemški in madžarski sužnosti. Nemčija in Avstrija pa sta obe svobodni nemški državi. Nihče ne bo menda trdil, da je nemški živelj v Avstriji zatiran in da mora zato iskati rešitve v Veliki Nemčiji. Avstrija je eminentno nemška država, prav toliko kot Nemčija sama. Zato ne igra tu načelo samoodločbe narodov iste vloge, ki jo je imelo in jo še ima glede narodov, ki živijo pod tujo nadvlado.
Tudi argument glede nesposobnosti Avstrije za življenje ne drži. Udušitev dogodkov 15. julija dokazuje ravno nasprotno. Tako zvana nevitalnost Avstrije služi le prepogosto kot izsiljeval-no sredstvo proti sosednim in nasled-stvenim državam, ki naj žrtvujejo lastne življenske, zlasti gospodarske interese v prid Avstriji iz bojazni, da se ta ne bi priključila Nemčiji, čeprav je njihov gospodarski položaj v marsikateri panogi mnogo slabši in žalostnejši od avstrijskega. Iz te točne ugotovitve pa seveda ne sledi, da ne bi smele in morale vse nasledstvene države, vklju-čivši Avstrijo, težiti za poglobitvijo medsebojnih ekonomskih odnošajev, tudi ne izključujejo raznih koncesij in olajšav. Te pa ne smejo biti v prid samo onemu, ki zna najbolje stokati in pretiti s katastrofo, marveč morajo biti vsestranske in varovati življenske interese vseh prizadetih držav.
Številne aretacije komunistov na Dunaju
Duna], 29. julija, s. Tekom poizvedovanj o zločinskih storilcih pri zadnjih izgredih, je policija preiskala danes ponoči neki ko« munistični dom v drugem okraju. Številne osebe so bile izročene v policijske zapore; lnozemci bodo izgnani. Ravno tako so bile preiskane barake v Grintzingu in pri Ar* zenalu, kjer so tudi našli nekaj inozemskih komunistov, med njimi štiri MadžaTc in nekaj Italijanov in Jugoslovenov. Kakih 30 oseb je bilo odvedenih na policijo. Danes je bila personalna komisija varnostne stra« že s posebnim dnevnim poveljem razpušče* na. Njene posle bo do novih volitev pre« vzelo popolnoma nepolitično zastopstvo.
Vprašanje nemških konzulatov v Franciji
Berlin, 29. julija, d. Pri pogajanjih za sklenitev trgovinskega provizorija med Nemčijo in Francijo so se pojavile nove težave. Nemčija zahteva ustanovitev kon= zulatov v vsej Franciji, čemur pa se fran* coska vlada upira, zlasti kar se tiče Alza--cijeiLorene.
Ministri potujejo zopet na Bled
Gosp. Vukičevič nosi ukaze o imenovanjih sreskih poglavarjev. Demokrati so zadovoljni. — Oddih za ministrskega predsednika. — Politično mrtvilo v Beogradu. — Gg. Spaho in Davidovič
Beograd, 29. julija, p. Jutri zvečer ali najpozneje v nedeljo zjutraj se odpelje ministrski predsednik g. Vukičevič na Bled, da poroča kraju. S seboj nosi večje število ukazov o premeščenju in upokojitvi srezkih poglavarjev ter o imenovanju 16 novih srezkih poglavarjev po zahtevi davidovičevih demokratov. Neki demokratski minister je zvečer izjavil vašemu dopisniku, da so demokrati sedaj popolnoma zadovoljni z gospodom Vukičevičem, ker je izpolnil obljube glede premestitve slabih političnih uradnikov in glede imenovanja demokratskih somišljenikov. Sicer še ni vsega izvršil, posebno ne glede zahtev demokratskih državnih podtajnikov, upajo pa, da se bo tudi to zgodilo.
Pri demokratski opoziciji je nastalo radi tega začasno zatišje; zdi se, da so tudi opozicijonalci uvideli, da je bolje, ako ostanejo v vladi. Sploh se dogodki zadnjih dni razvijajo v momentano korist g. Vukičeviča. ker je odgodena tudi seja ožjega glavnega odbora radikalne
stranke, na kateri bi se imelo razpravljati o odnošajih med radikali in vlado. Vodja radikalne stranke Aca Stanoje-vič se je vrnil v Zaječar in je s tem odložena tudi napovedana nova ofenziva pašičevcev proti vladi. Seja demokratskega glavnega odbora pa sploh ne bo sklicana.
Danes sta odpotovala na Bled v avdijenco h kralju vojni minister general Hadžič in prometni minister general Milosavljevič.
Med Davidovičem in dr. Spahom se je dosegel sporazum glede skupne liste Demokratske zajednice v tuzlanskem okrožju. Dr Spaho, ki je bližji Davidoviču kakor ostalim članom vlade, potuje skupno z Davidovičem v Bosno in bosta 2. avgusta imela zborovanje v Ar-navtoviču pri Visokem. Jutri zapusti Beograd velik del politikov. Pribičevič gre na vrsto zborovanj v Sremu. Mio-vič gre v svoje volilno okrožje, Marko Trifkovič v Bačko, Subotič pa v Su-botico.
Francija ne precenjuje Rothermereove propagande
Zanimive izjave francoskega poslanca Fribourga v Pragi. — Mirovne pogodbe morajo ostati nedotakljive
Praga, 29. julija, d. Francoski radikalni poslanec Andre Fribourg. ki je na študijskem potovanju v srednji Evropi, se mudi te dni v Pragi, kjer je imel daljšo izjavo. Med drugim je opozoril na važno vlogo, ki jo igra Češkoslovaška v današnjem življenju Evrope, in ki ji pripada že po njeni zemljepisni legi. Češkoslovaška tvori danes križišče Evrope in je velik observatorij, v katerem se stekajo germanski in slovanski elementi. V svoji nadaljni izjavi je naglasil. da je prišel v srednjo Evropo predvsem zato. da prouči pogoje, ki bi omogočali ublažitev obstoječih napetosti in preprečili vse večje nesporazume.
Na vprašanje, kakšno važnost pripisuje Francija akciji lorda Rothermerea glede revirje trianonske mirovne do-godbe. je fribourg naglasil. da zasle-
duje francoska javnost to vprašanje si' cer z veliko pozornostjo, vendar pa prevladuje v francoskih prflitičnih krogih prepričanje, da bo ta agitacija kmalu zopet prenehala in da se bo Madžarska zavedla, da ne sme pretiravati. Spoštovanje pogodb je pogoj za dobre mednarodne značaje. Francija ie celih pet let trpela pod frankfurtersko pogodbo, vendar pa je to pogodbo do zadnje črke spoštovala. Francija ne more dopustiti, da bi katerakoli država' ne spoštovala njenega podpisa na mirovnih pogodbah.
O francosko-nemških odnošajih je izjavil, da se bo nespremenjeno nadaljevala locarnska politika. Francija si odkrito želi zbližanja z Nemčijo, izpraznitev Porenja pa je odvisna izključno le od Nemčije same.
-SS-
Seja ministrskega sveta
Beograd, 29. julija p. Nocoi se je vršila dališa seja ministrskega sveta, oa kateri so razpravljali skoro izključno o resornih vpra šaniih. Trgovinski minister ie dobil odobre-nje, da imenuje po 7 uradnikov v zagrebški in ljubljanski podružnici hipotekame banke. Med mnogimi manjšimi resornimi posli ie bilo odobreno trgovinskemu ministru, da sme okoli 40 ženskim obrtnim šolam dajati mesečno podporo po 3000 Din. Odobren je bil dalje kredit pol milijona za stroške zamenjave arhivov med našo državo in Madžarsko. Odobrena ie bila tudi izorememba uvozne tarife za materiial za električni tramvaj in za železniške tračnice. Dovolil se je kredit 350.000 Din za pospeševanje izvoza sliv. Finančni minister je sprejel obvezo, da najde kritje za tehnična dela na Donavi, Savi. Dravi, Tisi in Beeeiu v znesku 26 milijonov iiinariev. Prometnemu ministru so odobril} licitacijo za zgradbo nor-malnotirne železnice Rogatec-Krapina v dolžini 14 km. Gradnja se je odstopila tvrdki »Progres« v SaTajevu za 24.152.000 Din.
Stavka kinematografov v Osijeku
Osijek, 29. julija, n. Lastniki tukajšnjih kinopodjetij šo na današnji konferenci skle« nili, da ustavijo s 15. avgustom obratova« nje, ker so državne in občinske davščine na kinovstopnice previsoke.
Blagodejen dež
Sušak, 29. julija, n. Danes je padal po vsem gornjem Primorju in v Dalmaciji pre; cej izdaten dež, tako da je za enkrat od* stranjena nevarnost suše, ki je postajala zadnje dni vedno resnejša.
Naraščanje blagovnega prometa na Sušaku
Sušak, 29. julija, n. Glasom uradne stati« stike zaznamuje osebni in blagovni promet na Sušaku tekom letošnjega leta velik na« predek. Blagovni izvoz iz sušaške luke je znašal v mesecu maju 202.945 meterskih stotov, t. j. še enkrat toliko, kakor lansko leto, uvoz pa je znašal v istem času 116.631 meterskih stotov.
Zaplenjeni volilni proglasi
Beograd, 29. julija, n. Policija je v Osje* ku zaplenila komunistične letake, ki so jih delili agitatorji neodvisne delavske stran* ke kot volilni proglas. Ugotovljeno je. da so bili letaki doposlani iz Beograda. Beo« grajska policija je zaplenila volilni proglas Srbske narodne stranke, češ da neti ple* mensko mržnjo. Sodnija jc konfiskacijo potrdila.
Odgoditev spodnje zbornice
London, 29. julija, (lo.) Spodnja zborni* ca je odgodena do 8. novembra.
Fašistična skrb za čim večje število vojaštva
Rim, 29. julija. 1. V uradu vojnega mini« strstva se z veliko natančnostjo pretresa načrt glede klicanja nabornikov pod o roža je Doslej je Italija klicala mlade ljudi k vojakom po končanem 20. letu. Zanaprej se nameriva pomakniti starostna meja za eno leto navzgor. Pobudo za to reformo so baje dali zdravniki, ker je sodobna mladi« na z dvajsetim letom še dokaj nedorastla nalogam, ki jih stavi nanjo vojaška služba. Uradno se nameravana reforma zagovarja tudi s stališča drugih držav, češ, da se zla« sti Francija bavi z isto preureditvijo voja« ške službe.
Nemško učiteljstvo proti klerikalnim šolskim predlogom
Berlin, 29. julija d. Glavni odbor Društva nemških učiteljev, v katerem je včlanjenih nad 150.000 Ijudskošolskih učiteljev jn učiteljic, ie sprejel resolucijo, v kateri ostro protestira proti osnutku novega šolskega zakona, ki ga je predložil nemško nacionalni notranji minister Keudell. V resoluciji se naglaša, da bi se s tem zakonom od temelja spremenil ustroj šolstva, ker se zakon ne postavlja na načela ustave, marveč predvideva konfesijonalne šole. Razen tega bi pomenil ta zakon cepitev sil in nastale bi mesto popolnjh šol mali in v učnem oziru popolnoma nezadovoljivi zavodi. Osnutek ogroža tudi stanovsko varnost in državno-pravne pravice učiteljstva, ker ustvarja trikratno nadzorstvo učiteljev glede verskega pouka. Zakon ie v popolnem nasprotju z weimarsko ustavo.
Preprečen milijonski rop v Varšavi
«Kralj zločincev» ujet
Varšava, 29. julija, s. Šest članska zločin« ska tolpa je nameravala včeraj ponoči vdre« ti v državno tiskarno ter oropati tamkaj pretiskane novčanice v znesku 6 milijonov zlotov. V ta namen je tolpa s sosednega zemljišča skopala podzemeljski rov. Vse tc priprave pa je opazovala policija. Včeraj je okoli 100 stražnikov obkolilo ves pro« stor. Banditjc so izkopali že 25 m rova, kar jc trajalo več tednov, ga obložili z de* skami, vpeljali električno razsvetljavo in montirali tudi Iift. V rovu so našli razno orodje, kisikove aparate in plinove maske. Policija je ujela pet banditov, med njimi tudi Cichovvskega. tako zvanega kralja zlo« činccv. šesti bandit, ki se jc upiral, je bil ustreljen.
V Moskvi proti
Stalinov izpad proti Angliji. — političnih krogov o
Moskva, 29. julija (be-d). «P r a v d a» priobčuje uvodnik Stalina, ki je po več mesecih zopet stopil pred javnost. Stalin izraža v članku bojazen, da pripravlja anglofilska protisovjetska diplomacija novo vojno, ki pa je začasno nemogoča samo vsled tega, ker imajo impe-rijalistične države Evrope notranje gospodarske in politične skrbi.
V svojih nadaljnih izvajanjih se zavzema Stalin za nadaljevanje dosedanje mirovne politike sovjetske unije, ne da bi se pri tem zanemarjalo ojačanje in izpopolnjevanje rdeče armade. Iz notranjosti je treba pregnati vse teroriste in monarhistične požigalce, ker je uspešna obramba mogoča le, če vlada v narodu popolna sloga. S tem skuša opravičiti številne justifikacije, ki so bile izvršene v zadnjem času in ki so še vedno na dnevnem redu. Značilno je, da nikjer ne omenja Trockega in samo mimogrede naglaša, da se šele vrše posvetovanja. kaj naj se zgodi z opozicijo. Nadalje brani rusko politiko na Kitajskem pred napadi opozicije, vendar pa povdarja, da je nadaljno sodelovanje s Kuomintangom nemogoče.
Več$ del članka vsebuje ostro kritiko Anglije, ki jo označuje kot kolonialnega razbojnika, ki pa si ne upa svojega ropa braniti z lastnimi pestmi, marveč išče in najde vedno dovolj ne-spametnežev, ki hodiio za Anglijo po kostanj v žerjavico. Članek zaključuje, da Rusija ne bo napovedala vojne, dok-
— v Londonu za!
Značilni komentarji angleških
Chamberlainovi izjavi
ler ne bo ruska vojna industrija dovolj razvita.
London, 29. julija, d. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je izjavil Chamberlain, da Anglija sicer ne more vzdrževati diplomatskih odnošajev z državo, ki ne spoštuje mednarodnih običajev in krši mednarodno pravo, vendar pa to ni nikaka ovira, da bi ne nadaljevala svojih trgovinskih odnošajev.
V političnih krogih naglašajo. da je to spremembo vladnega stališča glede Rusije pripisovati predvsem dogodkom zadnjih dni. Chamberlain se je v Ženevi prepričal, da ni mogoče ustvariti niti političnega niti gospodarskega bloka proti Rusiji. S tem pa je zašla angleška politika na slep tir. Ne le v opozicijonal-nem taboru, marveč tudi v merodajnili gospodarskih krogih se je izražala v zadnjem času velika nezadovoljnost z gospodarsko politiko in njenimi posledicami. ki jih je rodil prelom odnošajev z Rusijo. V veliki meri pa je bil merodajen neuspeh v Ženevi. Francija in Japonska sta že svoječasno opozorili Anglijo, da ne nameravata slediti njeni protiruskj politiki. Francoski poslanik v Moskvi, ki se je te dni vrnil Iz Pariza, je odnesel s seboj številna naročila za Moskvo. Francoska in japonska diplomacija delujeta tudi v tem oziru skupno. Vedno jasnejše se kaže, da gredo niti iz Moskve preko Par in Tokija.
Novi angleški razorožitveni predlogi
tvorijo kompromis med ameriškim in japonskim stališčem ter tvorijo primerno podlago za nadaljna pogajanja v Ženevi. — Plenarna seja v pondeljek
Ženeva, 29. julija lo. Včeraj popoldne in zvečer so se sestali predsedniki ameriške, angleške in japonske delegacije. Po sestanku je bil objavljen komunike, ki našteva nove angleške predloge, ki v jedru modificirajo določbe angleško - japonskega sporazumn, doseženega pred odhodom angleških delegatov v Ženevi. Komunike naznanja, da se vrši plenarna konferenca v ponedeljek. Sen-zacijonelne vesti nekaterih listov, da pome-ujajo novi angleški predlogi polom konference, ne odgovarjajo resnici. Japonska in ameriška delegacija smatra angleške pred-lode kot primerno predlogo za nadaljna pogajanja in sta v stiku s svojimi vladami.
Predloge je pripravila angleška vlada sporazumno s svojimi prekozemskimi vladami in so bili včeraj formalno odobreni od vlad britanskega imperija. Angleški predlogi, ki se imajo vključiti v sporazum glede križark, rušilcev in podmornic in ki naj veljajo do leta 1936.. se glase:
1.	Skupna tonaža križark, rušilcev in podmornic pod mejo starosti, določane za obnovo, ne sme prekoračiti za Anglijo in ameriške Zedinjene države 590.000 ton in za Japonsko 385.00 ton.
2.	Vsaka, vlada lahko uporablja še nadalje 25% brodovja, ki je prekoračilo čas uporabnosti.
3.	Čas uporabnosti, pred katerim se ne sme graditi novih vojnih ladij, znaša za kri-žarke od 10.000 ton 18 let, za druge kri-žarke 16 in za rušilce in podmornice 13 let.
4.	Sledeče vojne ladje se lahko še nadalje obdrže: za Anglijo štiri ladje tipa Hawkins s 7.5 palčnimi topovi, ladja tipa York s 5 palčnimi topovi in dve ladji tipa Emerald s 6 palčnimi topovi. Amerika lahko obdrži 10 vojnih ladij tipa Omaha, oboroženih s 6 palčnimi topovi, in Japonska 4 vojne ladje, tipa Furutaka, z 8 palčnimi topovi. Za nadaljno uporabnost ladij, ki so še popolno-
ma uporabne in ne spadajo niti v vrsto lO.OOOtonskih ladij, niti fiOOOtonskih ladij, je stavila Anglija gornje predloge z namenom, da omogoči Ameriki, ki ne gradi teh vrst bojnih ladij, izenačenje z bojnimi po. morskimi silami angleške države.
5.	Vse druge križarke se imajo deliti v ladje po 10.000 ton in v križarke od največ 6000 Ion. ki ne smejo biti oborožene s topništvom. ki prekaša 6 palcev.
6.	Križarke po 10.000 ton se imajo omejiti po številu in sieer na podlagi ključa 12 : 12 : 8 za Anglijo; ameriške Zedinjene države in za Japonsko.
7.	Ladje, voditeljice flotilj. smejo obsegati največ 1.850 ton, rušilci naiveč 1.500. Topništvo teh ladij ne sme prakašati 5 palcev.
8.	Od totalne tonaže rušilcev se lahko uporabi 100% in manje za ladje od 1500 ton, med tem, ko kvota za ladje voditeljice flotilj ne sme prekašati 16%.
9.	Podmornice se morajo deliti v dva raz-reda in sicer v razred a od 1.S00 do 2000 ton in razred b od največ 600 ton.
Novi predlogi se prilagodujejo ameriški zahtevi, da se pri vsakem dogovoru določi skupno tonaža vojnih ladij. Anglija je luiii pristala na to, da lahko gradi Amerika križarke z 8palčniini topovi iznad določene meje, da mora izenačiti lo vrsto vojnih ladij z angleškimi.
IVashington, 29. julija, s. V političnih krogih so se po zadnjih dodatnih izjavah Chamberlaina sprijaznili z mislijo, da se bo ženevska konferenca končala brez uspe* ha. Prave težave pa se bodo pričele šele pozimi, ko bodo številni poslanci z ozirom na ponesrečeno konferenco v Ženevi za* htevali gradnjo več novih križark. Nato ameriška vlada ne bo pristala, ker je od* ločena, da noče pričeti tekmovanja v obv>* rožitvi z Anglijo.
Kaj zasleduje Italija v Egiptu?
Rim, 29. julija s. Napovedani obisk kralja Fuada je izzval v diplomatskih in političnih krogih veliko pozornost. O notranjih razmerah v Egiptu, kakor tudi o njegovih odnošajih do Evrope in predvsem do Italije, se povsod obširno razpravlja. Listi naglašajo, da temeljijo italijansko - egiptovski odnošaji na odkritosrčnem sodelovanju med obema državama. Med evropskimi narodi je Italija edina, ki ni dala nikdar povoda, da bi prišlo do kakih sporov. Italijansko prijateljstvo lahko mlademu in svobodnemu Egiptu mnogo koristi. Kralj Fuad je dober prijatelj italijanskega kralja, s katerim je kot princ delj časa živel na italijanskih tleh. Ne gre torej samo za konvencionelno prijateljstvo med Italijo in Egiptom, temveč za prijateljske vezi, ki obetajo, da bo prišlo skoraj do najpopolnejših odnošajev med obema državama. Posebni vlak je iz Rima že odšel v Bardonecchio na italijanski meji, kjer bo dne 1. avgusta počakal kralja Fuada. Pri vožnji skozi Turin ga bo pozdravil prestolonaslednik Humbert.
Bethlenova bolezen
Budimpešta. 29. julija, s. Ministrski pred* sednik grof Bcthlen bo preživel svoj do* pust na svojem posestvu v Pinki. Njegova bolezen je, kakor se zdi zelo resna, ker ni prišel na pogreb knezoškofa Czernocha.
Mussolinijev 44 letni rojstni dan
Rim, 29. julija, o. Mussolini jc danes do« vršil 44. leto. Prepovedal je, da bi se ob tej priliki vršile kake posebne svečanosti. Listi izražajo svojo udanost voditelju fa»
Anglija še ne zaupa Nemčiji
London, 29. julija, d. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Locker Lampson je na tozadevno vprašanje izjavil spodnji zbornici, da je konferenca veleposlanikov odobrila poročilo vojaških strokovnjakov glede porušenja nemških utrdb na vzhodu. Za ukinitev mednarodne vojaške kontrol* ne komisije pa so bili razen tega stavljeni še tudi drugi pogoji glede razorožitve Nem« čije, katerim pa Nemčija doslej še ni po* polnorna ugodila. Dokler se to ne zgodi, ne more biti govora o izpolnitvi obvez, ki jih nalaga Nemčiji mirovna pogodba. Iz« praznitev Porenja je odvisna od tega, kdaj bo Nemčija popolnoma zadostila svojim obveznostim.
Važna konferenca v Karlovih varih
Praga, 29. julija, (be.) V Karlovih varih se bo vršila politična konferenca, na katc* ri se bo razpravljalo o razširjenju vladne koalicije na levičarske stranke. Konferen« ce se udeleži tudi predsednik Masarvk.
Velika nesreča na Michigan-skem jezeru
Chicagp, 29. julija, (pa.) Na jezeru Mi« chigan se je potopila izietna ladja. V valo* vih je našlo smrt 40 ljudi, največ žen in otrok. Dosedaj so našli 25 trupel. Kapitan ladje je bil aretiran.
Nov gozdni požar v Bosni
Sarajevo. 29. julija, n. Na planini Grmet je izbruhnil danes popoldne iz neznanega vzroka gozdni požar, ki se naglo širi. Do« slej še ni uspelo, da bi požar lokalizirali. Vojaška oblast je poslala na pomoč več čet vojaštva, ki neumorno delajo, da zajeze na« daljno prodiranje podivjanega elementa.
Naše šolstvo pod Damoklejevim mečem kleroradikalskega proračuna
«Sk)venec« vali krivdo za predstoječo demontacijo slovenske ljudskosolske prosvete na — Beograd in na — Vidovdansko nstavo! — Korenine vsega zla, k! bo prišlo, tiče v kleroradikal-nem proračunu. — Ena milijarda v tekočem proračunu naj se pigaaui a ust državnega uradništva in na prosvetnih institucijah Slovenije!
Ljudskošolsko debato o predstoječih redukcijah učrteljstva in ljudskih šol v Sloveniji je včeraj «Sk>venec» zaključil začasno z naslednjimi priznanji:
1.)	Da «se vrše vse redakcije iz Beograda*,
2.)	da «v ministrstva prosvete ne sedi ooben slovenski uradnik, somišljenik klerikalne stranke«,
3.)	da »SLS sedaj m v vladi.,
4.)	da »SLS ni storila nobenega koraka. ne za redakcije učiteljstva, ne za redukcije razredov na osnovnih šolah v Sloveniji» in končno
5.)	da »ie za centralistično ustavo, po kateri se vse komandlra iz Beograda. glasovala demokratska stranka*.
Iz vseh teh za klerikalno stranko uprav katastrofalnih priznanj sledi, da se pač nekaj pripravlja in da hoče SLS že vnaprej odkloniti odgovornost od sebe! Tndi klerikalci so se začeli zavedati. da bo treba po njihovi sokrivdi prištediti milijardo v tekočem državnem proračunu z redukcijami osobja In prejemkov državnega uradništva ter z dem on taci jo kulture v onih pokrajinah, ki jo imajo preveč!
«SIovenec* je še 19. t. m. napisal, da so sedanje redukcije v Sloveniji čisto na mestu, da je pri nas kulture preveč, da imajo vse reducirane šole »premalo otrok, preveč pa učiteljstva®! Recimo, da .ie to radi fluktuacije porodov tekom svetovne vojne resnično. Ali bomo šli radi tega demontirati našo najsvetlejšo pridobitev, naš največji prosvetni zaklad, začetek in konec vse narodove izomike in prosvete, naše na odlični pedagoški višini stoječe ljudskošolsko učiteljstvo, našo ljudskošolsko prosvelo? To neverjetno konkluzijo je storil »Slovenec«, "nekdanji braniteli slovenstva (!). V prvem navalu slabe vesti je namreč hotel redukcije opravičiti in jih zvaliti na ramena onih, ki So poskrbeli, da se je Slovenija s temi institucijami bogato založila;. Ali to ne pritiče" njeni sedanji visoki kulturni stopnji, njenemu kulturnemu prvenstvu v Jugoslaviji? V takem trenutno hudobnem izgovarjanju je «Slovenec» napisal že citiranega dne popolnoma neženirano:
»Iz vsega pa se lahko učimo, da se vsaka nesolidna, da ne rečemo ko-ruptna (!) zgradba prej ali slej podere. Tako se, kakor vidimo, podira tudi šolska zgradba, zgrajena po letu 1918.»
Navajen zločinskega klevetania je »Slovenec* v tem stavku takoj dodal kleveto o <koruptni zgradbi*, misleč, da bo s tem prevaril našo trezno javnost. da bi ne videla strahovite kulturne demontacije. ki jo pripravljajo posledice kleroradikalnega režima in proračuna za 1. 1927.-28.
29. julija, torej komaj 14 dni pozneje že priznava ^Slovenec* redukcije, Topot pa vali odgovornost zanje na — Beograd, na ministerijalne uradnike, na to, da SLS ni v vladi, da SLS ni povzročila redukcij in da so demokrati glasovali za centralistično ustavo, ki komandira vse iz Beograda.
Kaj pomeni to. da se vrše redukcije iz Beograda? To pomeni, da uradniki, ki se morajo držati zakonov, zlasti vsakoletnega državnega proračuna, ki ie začetek in konec vsega državnega financiranja in Torej kreditov za vse državne ustanove po celi državi, izvršujejo ono, kar so za prosveto in kulturo odobrili kleroradikalci marca meseca na vladi. Saj se še dobro spominjamo. kako je tedanji minister prosvete. sedanji prijatelj in zaveznik SLS, Velja Vukičevič napovedal redukcijo gimnazij in so klerikalci tedaj molčali, češ kaj nas briga to zakotno lajanje, saj bomo sedai večno na vladi! V ostalem se tudi iz te pisave »Slovenca* vidi ljubezen in pravicoljubnost SLS do državnega uradništva. Brez vsake vesti bi mu rada naprtila odgovornost za nesrečo, ki so jo skuhali klerikalci na vladi. Uradniki dele kredite tako. kakor so jih pač zapisali gospodje klerikalci t radikali na vladi. Vlada g. Vukičeviča, ki jo podpira SLS, pa izdaja ukaze!
Ce pravi »Slovenec*, da sedaj SLS formalno ni na vladi, ali je s tem zmanjšana odgovornost za male kredite, ki jih je bivša kleroradikalna vlada odmerila za kulturo in prosveto v državi? Po kleroradikalnem proračunu bomo živeli do 31. marca 1928. Kako strašen pa je ta proračun sledi iz pravkar naložene redukcije državnih izdatkov v višini tisoč milijonov dinarjev. Kje se naj prihrani ta milijarda, ee ne Pri državnih uradnikih, katerim so klerikalci suspendirali uradniško pragmatiko. to njihovo najvišjo magno charto uradniških pravic? In pa pri prosvetnih institucijah Slovenije!
Nazadnje naj je. kakor trdi »Slovenec*. pomanjkljivih kreditov, ki so Jih reducirali klerikalci, kriva centralistična ustava, za katero so glasovali samostojni demokrati Te ustave samostojnih demokratov , pač ni sram. Saj je o tej ustavi in zlasti o njenih samoupravah priznal tndi klerikalni veliki župan dr. Vodopivec, da so najpopolnejša institucija, kar jih imajo kulturne države qa zapadu Evrope! Vidovdanska ustava nikakor ne nalaga vsakokratni vladi, naj štedi pri kulturi in naj odreja previsoke davke, kakor so to storili klerikalci (davek na prejemke zasebnih na-
meščencev itd.). Ustava je dala klerikalcem, ko so bili februarja in marca meseca na vladi, vso polnomoč, da po svoji uvidevnosti in s Svojim znanjem
kar najbolj pravično in racijonalno razdelijo vse potrebne državne kredite za kulturni, gospodarski in civilizatoričnl napredek našega naroda tekom proračunskega leta 1927.-28. Posledice te »racijonalne* razdelitve prosvetnih kreditov in sploh vseh državnih dohodkov pa čutimo še danes. Na cesti so legije reducirancev, brez odpravnine, brez odpovednega roka, nešteto uradniških, zlasti železničarskih rodbin je prišlo ob najnujnejše materijalne dohodke, uradništvu so vzete vse njihove dosedanje pravice, finančni minister naznanja, da bo moral še reducirati, reducirati do ogromne višine tisoč milijonov dinarjev!
Ni kriva torej ustava, kriva je bivša kleroradikalna vlada, ki je tako zago-spodarila, da je država že po preteku prvega četrtletja morala naznaniti nekako tiho poravnavo in zahtevati 10 odstotni odpis, po proračunu določenih kreditov. Ena milijarda je namreč baš desetina tekočega državnega proračuna! Ko so bili klerikalci na vladi, so hvalili ustavo, hvalili proračun ter se zanj gnali. Še danes izjavlja dr. Korošec. da se SLS popolnoma solidarizira z radikalno stranko kar se tiče državne politike. Ne samo to! Pripravlja se celo fuzija SLS z radikali!
Pred dnevi sm% citirali beograjsko «Samoupravo», in sicer smo jo citirali iz dr. Kulovčevega «Domoljuba», kjer pravi, da je »SLS lojalno in drage volje prevzela vso odgovornost za državni proračun in za vse njegove posledice*. «Slovenec» pa očividno misli, da javnost pozabi, kar citiramo iz njegovih stolpcev in da ne zna primerjati kar piše danes in kar se je zlagal včeraj.
Demontacijo slovenske ljudskošolske prosvete ima na vesti SLS. Tu ne pomagajo nobeni izgovori na Beograd, na odsotnost iz vlade, na Vidovdansko ustavo . . .
Na razdobju slovenske politike
(.Misli in opazovanja nevtralca.)
III.
S kakim programom gre Slovenska ljudska stranka tokrat na volitve? Kakšno je njeno geslo? Kaj njen bojai klic? In za katero idejo hoče nabirati danes glasove volilcev na svoje liste?
O vsem tem nismo doslej še nič slišali. Iz dosedanjih izjav voditelja SLS in iz njenega časopisja si nI mogoče napraviti jasne sodbe, kaj ta stranka danes prav za prav hoče. kakšna je njega politična koncepcija in orijenta-cija za bodočnost. Kar je povedal dr. Korošec v svojem programatičnem govoru za sedanje volitve, to so bile same splošnosti, stvari, ki so samoumevne in ki jih mora zastopati vsaka stranka. če naj ima njeno udeistvovanje v državnem življenju sploh kakšen smisel oziroma ona sploh kakšno eksi-stenino pravico. Dr. Korošec je veliko govoril, povedal pa malo; predvsem Pa ni povedal tistega, kar je glavno in najvažnejše pri volitvah in kar volilca najbolj interesira. to je parola, ki bi užgala in volilca prepričala o potrebi, da da svoj glas zopet Slovenski ljudski stranki, in ki bi potegnila za seboj tudi še kakega drugomišljenlka. nevtralca etc., ljudi, ki doslej niso šli s to stranko, — saj le-te je dr. Korošec posebej prisrčno povabil v svoj tabor.
Sicer, na vse zadnje se volilec zadovolji tudi brez vabljive parole (če je ni. je pa ni) in mu zadostuje, ako vsaj vidi. da je stranka, ki ga vabi k svojim skrinjicam, res že marsikaj dobrega" in koristnega naredila, tako da se ji lahko še nadalje zaupa. Toda ravno tu je tista smola: Slovenska ljudska stranka nima danes temu slovenskemu ljudstvu ,ki ji je pri zadnjih volitvah poverilo dvajset mandatov, pod milim nebom nič pokazati. Ona stopa danes pred svoje volilce s popolnoma praznimi rokami, v pravem pomenu besede. Vsem slavospevom »Slovenca« in »Domoljuba« o uspešnem delovanju SLS in vsem tiradam njenih kandidatov na shodih nasproti se reži in se bo režala bridka resnica, da se temu ljudstvu danes nič bolje ne godi, ampak v marsičem še slabše kot prej. In da je temu največ kriva SLS s svojo zgrešeno politiko. Res je sicer, da je SLS v zadnjem času, ko je bila na vlad!, dosegla za sebe nekaj ugodiiosti, toda še to so samo malenkosti, ki izginjajo napram temu, kar bi bila stranka lahko dosegla. ako bi bila znala prav izrabiti prilike, ki so se ji nudile. V ostalem so njene pridobitve pod Uzunovlčevo vlado zelo dvomljive ''•rednosti, kajti v resnici mora Slovenija to. kar je po eni strani dobila, po drugi pa presneto drago plačevati. In bi SLS vsekakor pametneje storila, ko bi o takih pridobitvah molčala, kot da se z njimi šopiri. Ker to mora vsakega volilca. ki ve, kakor stvar dejansko stoji, in da bi bilo veliko bolje, ko bi SLS v Uzunoviče-
vo vlado ne bila vstopila, samo razdra-žiti.
Seveda se SLS izgovarja, češ. da je bila premalo časa na vladi, da bi bila mogla kaj več storiti, — toda tu moram vprašati: Kdo pa je kriv, da ni prišla SLS že prej in za dalj časa v vlado? Kaj je bik) treba tako dolgo ro-variti proti aktiviranju oblastnih samouprav? Kaj je bilo treba dr. Korošcu bloditi za Radičem? Kdo je kriv, če je potrebovala SLS šest dolgih let, preden je prišla do spoznanja, da je vidovdanska ustava prav čedna ustava in predvsem zelo praktična in solidna podlaga za avtonomno Slovenijo?
A da se povrnem k volilnemu programu Slovenske ljudske stranke. Jasne in določne črte njene politične zamisli in usmeritve v bodoče delo zaenkrat, kakor rečeno, ni mogoče nikjer uzreti. (»SLS se je nekaj zameglila,« je oni dan padla v Unionu dovtipna opazka. In prispodoba je dobra.) Vendar bi se dalo iz njene orijentacije v zadnjem času. iz izjav njenega voditelja, iz njenega nastopanja v oblastnih skupščinah in iz pisave njenih listov sklepati, da stoji SLS danes na programu striktne izvedbe vidovdanskih sankcij, to je predvsem izgraditve oblastnih samouprav.
To bi bilo le pametno in dobro. Ampak je tu moraiičen zadržek: namreč, da je SLS izgubila moralno pravico nastopati danes kot izvrševalka vidov-danske ustave. To pravico imajo samo stranke, katerih program bazira na vi-dovdanski ustavi, in to je na Slovenskem samo SDS.
Vsekakor izgleda kot krvava ironija, da hi stranka, ki se je toliko let in s tako srditostjo bojevala proti vidovdan-ski ustavi in se ji končno le po sili uklonila, zdaj postala oskrbnica in ču-varka te ustave. Za to treba vneme in udanosti. A kje naj vzame SLS vnemo in udanost za vidovdansko ustavo, ki ji je tako contre coeur!?
V silno mučnem položaju ie danes SLS. S čim naj gre pred volilce, kaj naj jim poreče? Ali nai se navdušuje sedaj za vidovdansko ustavo, ko je pri zadnjih volitvah še tako proti njej ropotala? Ali naj hvali sedaj oblastne samouprave. ki jih je prej zametavala kot ničvredne? Ali naj prizna, da se je motila? In s tem prizna, da je bila vsled te zmote vsa njena dosedanja politika zgrešena in šest let zapravljenih in izgubljenih? In da je dr. Korošec s svojim programom propadel? In da je zmagal program dr. Žerjava?
Seveda bi SLS, da zakrije svojo bla-mažo. tudi pri sedanjih volitvah najraje operirala zopet z geslom: avtonomija Slovenije. Toda tudi tega vei ne more in ne sme. Pakt dr. Korošca z g. Vukičevičem ji je zamašil usta, zapečatil njen avionomistični program.
In tako stoji SLS danes tu brez pravega jasnega in določenega programa. Ne, en program ima SLS pa le Se. čisto jasen in evidenten program, ki nam sa je pokazal njen vstop v Uzunovičevo vlado, vse njeno manevriranje ocf takrat dalje in sedaj irapantno še pakt Korošec-Vukičevič, — program: priti za vsako ceno do vlade in oblasti. Za vsako ceno! Tudi za ceno celokupnega tistega programa, ki ga je dr. Korošec ob kapitulaciji zaveznika Radiča proglasil za program slovenskega naroda in slovesno prisegel: Tega programa SLS ne bo nikoli prodala! (Pa ga Je dobil tam na Bledu popolnoma zastonj, gratis in franko. s celo SLS za nameček. gospod Vukičevič.)
Za vsako ceno v vlado! To je ealna parola, s katero gre SLS na seuanje volitve. Jasno pa je. da je to parola, s katero se sme ena stranka najmanj prikazati. če noče pri volitvah popoinoma pogoreti. In zato tudi SLS te edine svoje parole ne bo mogla razodevati po svojih volilnih shodih, ker bi si sicer sama vsakega razbila.
In tako Slovenska ljudska stranka danes nima enega realnega m pozitivnega gesla, s katerim bi mogla navdušiti slovenskega volilca in ga privabiti v svoj tabor. Pa upa zato, da bo kaj dosegla z negativnimi sredstvi: z udrl-hanjem po SDS.
Daleč je prišla SLS s svojim programom po osmih letih . . .
Politične beležke
Uljudno vprašanje g. policijskega direktorja v Ljubljani
Ko so bile 9. t. m. razpisane občinske volitve v Ljubljani, se ie začelo tajništvu SLS zelo muditi s popravki in ureditvijo imenikov. Čuden slučai ie da so v uradnih prostorih Ijubjanske policiie državni nameščenci obeh spolov takoj nato delali več dni neprekinjeno od ure zjutra' do aoi 10. zvečer, tako da so si celo kosilo in večerjo nosili v pisarno. G. direktorja Guština bi 2a danes vpraša!i, kaj so delali in za čigav račun? Doslej so se uradoma popravljali imeniki le januarja in to na magistratu. Čemu to velikansko nradno delo naše policije. ki se ji navadno v teh stvareh nič r.e mudi? G. Guštin bo javnosti zelo ustregel, če pove, kaj so tako nujnega delali. Mi bomo njegovo tozadevno uradno iriavo prav radi prinesli, če tudi ne bi bil popravek. Seveda bomo dostavili to. kar vemo mi...
Kandidature SDS
Ker so vse srezke organizacije \ beio-varskem volilnem okrožju predlagaie za nosilca liste SDS g. Večeslava Vilderja, je okrožna konferenca samostalnih demokratov per acclamatioiiem odobrila to kandidaturo. Q. Večeslav Vilder kandidira v belovarskem okrožju že četrtič. Pred vojno
je bil g. Vikler v dveh sresih teza okrožja izvoli en skozi osem' let. — Niško sodišče
je potrdile! kandidatno listo SDS za niško okrožje. Nosilec liste je trgovec m bivši narodni poslanec Pejča Cvetanovič.
Glavni odbor radikalne stranke ni zadovoljen s pisanjem «Samouprave«
V	četrtek je imel izvršilni odbor radikalne stranke pod predsedstvom Ace Stanoje-viča sejo, na kateri se ie najprej referiralo o stanja v raznih okrajih. Izvršilni odbor ie nato sklenil, da se eventuelno iormat »Samouprave« zmanjša in da se mora ajeno pisanje spraviti v skla<i s statuti stranke :n z naziranjem glavnega odbora.
Klerikalna brošura za železničarje
SLS ie izdala brošurico »Železničarjem«, v kateri skuša prati zamorca. Cela brošu-rica ie ena sama brozga laži. Koi na prvi strani napada dr. Žerjava in dr. Pivka, čakaj nista v finančnem odboru zovorila v korist železničarjem. Katoliški gospod, ki je spisat to revno lažnivo obrambo, pa dobro ve, da nista Kla ne dr. Žerjav ne dr. Pivko člana finančnega odbora, da oa sta samo-stojnodemokratska člana tega odbora gg. Juraj Demetrovič in dr. Svetislav Poprvjč po sklepu kluba SDS ne le enkrat, temveč mnogokrat govorila proti proračunu in siccr tudi proti proračunu saobračaja. zlasti proti znižanju delavskih mezd. SLS hoče vso krivdo zvrniti na radikale in radičevce, ki so izglasovali budžet do 30. januarja. Vendar to nič ne zmanjšuje njene krivde, da b; zr.ala izposlovati, ko je finančni odbor 1. februarja in še večkrat pozneje sklepal o takozvanih »amandmanih«. za železničarje prav nič. Brošura priznava, da ie SLS do vstopa v vlado bila proti proračunu po vsto pa pa — za! Ničesar drugega ne trdimo mi: SLS je torei radi korita izdala železničarje. Čemu je šla v vlado, če ni mogla nikomur nič pomagati? Očividno le radi ministrskih nasloven- in avtomobilov in da preganja demokrate.
0 čem se v Italiji ne sme pisati
Tržaški »Edinosti« preti nevarnost nadali-nega izhajanja.
Trst, 25. julija o. Glavni in odgovorni urednik »Edinosti« je danes prejel naslednji odlok tržaškega prefekia: •Prefekt tržaške pokrajine.
Videvši številne zaplembe, katerim Je oil v dobi od julija 1926 do 25. t. m. podvržen list »Edinost«, ki izhaja v Trstu in čigar odgovorni urednik ie profesor Filip Peric, videvši. da je posebno v zadnjem času imenovani list izzval ponovno zaplembo ra-di objavljenih člankov:
a)	o smrti dveh. posestnikov v Višnje viku z demagoškimi stavki, s katerimi se Ja. hko združuje razburjenje duhov;
b)	s kritikujoSmi namigavanji glede rabe italijanskega jezika:
c)	o rekviziciji Trgovskega doma v Gorici s tendencijozno opustitvijo motivacije ukrepa, iz česar se lahko vidijo sumničenja in nezaupanje napram ukrepom oblastev:
d)	o narodni avtenomiji koroSch Slovencev :
e)	z namigavanji na pretvezen kritičen gospodarski položaj dežele, ki škodujejo nacijcmalnim interesom.
Upoštevajoč, da se ne samo v onih član, kih. radi katerih je bil list zaplenjen, temveč tudi v drugih in v njihov! celoti opažajo elementi, ki lahko podžigajo v čitate-liih čustva nasprotja napram nacijonalnemu redu in nezaupanje v položaj dežele in po zaslišanju mnenja komisije, o kateri govori čl. 2 kraljevega odloka z dne 15. julija 1933 št. 328S (spremenjenega v zakon dne 31. decembra 1925. št. 2309)
P o s v"a rja v smislu in z učinki, kakor v členu 2. in 3. omenjenega kraljevega odloka odgovorne, ga urednika lista »Edinost« v osebi prof. Filipa Perica.
V	Trstu 28. julija 1927.
Leto V.
Prefekt Fornacaari. 1. r.«
Vsi drugI slovanski listi, ki Izhajajo v Italiji, so bili že prej posvarjeni. Člen 2. omenjenega tiskovnega zakona predvideva, da prefekt lahko prekliče priznanje odgo. v ornega urednika, ki je KI tekom leta dvakrat posvarjen. V tem primeru sme tudi odreči priznanje novemu uredniku in Ust ne sme več izhajati, četudi U menjal ime.
Popravek
Ni res. da so na policijski direkciji dr« žavni organi zi der.ar izdelovali volilni m<u terijal za klerikalce, kakor tudi ni res. da so izdajali uradne tajnosti. Slednjič ni res, da je bila policijska direkcija prava filijal. ka klerikalnega tajništvi.
Res pa je. da ie policijska direkcija da= jala in daje brez razlike vsem strankam zahtevana pojasnila in potrdila v okviru dopustnosti zakona, samo v svrho poprav« kov in popolnitve volilnih imenikov in da torej uradno poslovanje organov policijske direkcije v Ljubljani v reklamacijskem po« stopanju ni bila nikaka politična fcorupeij« ska afera.
Policijski direktor: DR. GUŠTIN.
Pogreb madžarskega orimasa
Budimptitm, 29. julija, s. Opoldne so po« kopali madžarskega primasa Czernoch« v baziliki v Granu z vsemi cerkvenimi, v o« jaškimi in civilnimi častmi.
Senzacijo nalna tatvina
Psriz, 29. julija, s. Pariš Nacional poroča iz Bukarešte, da so na posestvu Bratiana v pretekli noči ukr»dli številne važne listine, ki bi lahko ra7j»oiJe postopanje liberalne Stranke.
Poljska kriza
Na Poljskem je nastala v politični javnosti velika napetost, ko je prejšnji teden v sredo predsednik republike nenadoma zaključil izredno zasedanje senata, in to še preden je mogel predeba-tirati one zakonske osnutke, radi katerih je bil sklican k izrednemu zasedanju.
Še isti dan je prišla druga senzacija; predsedstvo sejma je dobilo predsednikov dekret, s katerim se zaključuje tudi izredno zasedanje državnega sejma.
Zaključenje poljskega parlamenta se je pričakovalo že dolgo. Toda ta trenutek je ipak prišlo vsem političnim krogom nepričakovano. V senatu je imel baš stopiti v odločilni, stadij zakonski osnutek o reformi ustave, in sicer oni členi, ki govorijo o razpustu zbornice.
Kakor znano je poljska vlada, ki predstavlja v stvari režim maršala Pilsudskega, z vojaškim prevratom prisvojila oblast v maju predlanskega leta. Ta vlada je želela tako reformo ustave, da dobi predsednik republike skupaj z ministrskim svetom večjo moč v državi in da more eventualno nastopiti tudi proti volji zbornice. Ta problem se koncentrira na vprašanju predčasnega razpusta zbornice; razpustiti parlament, preden je potekla njegova zakonita doba, je bilo po poljski ustavi toliko kot nemogoče.
Ko je pred štirimi tedni poljski parlament razpravljal o vladnem načrtu glede razpusta zbornice, je k zadevnemu členu 26 sklenil z večino glasov pristavek, ki se glasi: »Sejm ima pravico, skleniti svoj razpust, ako za tak sklep glasujejo tri petine vseh poslancev in se istočasno določi termin za nove volitve. Predsedstvo ima pravico, razpustiti sejm, ako soglašajo s tem dve tretjini poslancev. Analogne določbe veljajo tudi za senat
Senat, ki je imel te dni sklepati o istih členih ustavne reforme, se sicer ne ujema popolnoma s sejmom v navedenih točkah. Sejmovega sklepa ni akceptiral, pač pa so stranke v njem sklenile, da na plenarni seji predložilo nov predlog, po katerem bi bil predsednik dolžan, tekom štirinajst dni zakonodajni zbornici, ako bi to sklenila sejm in senat z dvetretjinsko večino. V tej in še v drugih podrobnih določbah glede mo-dalitet razpusta zbornic se ipak jasno vidi volja, da hoče tudi senat zagotoviti parlamentu pravico, da sam odločuje in to celo s kvalificirano večino o svojem razpustu.
Ker je predsednik republike zaključil zasedanje senata baš v trenutku, ko je hotel sklepati o navedenih važnih točkah ustavne reforme, odseva iz tega jasno, da hoče vlada tak sklep preprečiti. ker ji seveda ni všeč, da si hočeta parlamentarni zbornici v toliki meri za-sigurati nemoteno eksistenco proti volji državnega predsedstva in njegove vlade. Odtod izvira konflikt med vlado in parlamentom, ki je izbruhnil tako nenadoma.
Pristaviti je treba, da ta konflikt ni nov. Saj traja faktično od majskega prevrata dalje, zakai Pilsudski niti v sejmu niti v senatu nima veČine. Ves čas se je pričakovalo, da bo Pilsudski razpustil parlament in razpisa! nove volitve, a to se vendarle ni zgodilo: raje je delal s slučajno večino, kakor se ie zbrala za posamezne predloge in pripravljal teren za nove volitve.
Sedaj se splošno pričakuje, da bo vlada ipak razpustila zbornici in prešla vendarle na volitve. Pa vendar stvar tudi sedaj še ni tako gotova, zakaj mogoče je. da hoče Pilsudski indirektnim potom prisilit; parlament, da ugodi njegovim stremljenjem glede ustavne reforme ali pa da bo skušal čim dlje nadaljevati s sedanjim stanjem. Da je ta možnost dokai velika, se razvidi tudi iz izjav, ki so jih dale celo one levičarske stranke, ki so najzvesteje podpirale režim Pilsudskega in ki sedaj zahtevajo takojšen razpust obeh zbornic in razpis novih volitev.
Na vsak način pa se Poljska bliža burnejši dobi svoje notranje politike, v kateri se bodo merile sile pristašev in nasprotnikov Pilsudskega ter njegovega režima.
Zboljšanje italijansko-turških odnošajev?
Rim, 2 iulija. d. Kakor poročajo listi iz Angore. so se ita!ijansko»turski odnošaji tekom zadnjih mesecev znatno izboljšali. Listi napovedujejo skorajšnjo sklenitev prijateljskega pakta med obema državama, kateremu bo sledilo več važnih konvencij. Obenem pa opozarjajo listi na protiitali. jansko propagando, ki se vrši v Turčiji in ki jo pripisujejo Franciji. »Giomale d' Ita. lia» poziva vlado, naj podvzame primerne korake, da to propagando pTepreči.
Angleški rudarji za podržavljenje rudnikov
London, 2 julija, d. Konferenca angle« ških rudarjev je n« svojem včerajšnjem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri zahteva podržavljenje vseh angleških rud* aikov.
Železnica Carigrad-Kairo
An gor a, 2 julija, (be.) Vlada namerava vzpostaviti med Carigradom in Kairom di. rektno železniško zvezo.
Novo razstrelivo
Vtriav*, 2 . julij«, (be.) Vladi je bil predložen patent novega razstreliva, k: prekaša vsa dosedanja in katerega produk. cija je zelo poceni.
Damite za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Naši Krati
Blejsko pismo
Bled, koncem julija
Z veseljem in zadovoljstvom pozdravljajo Blejci pojav, da so ietoviščarll letos prvič po prevratu napolnili vse hotele in tudi vsa privatna stanovanja. Zares rekordna sezona, kajti naš Bled je leto? popolnoma zaseden. Prihajajo še vedno novi gostje, ki poiščejo poslednja prosta mesta. Le-tovišcarji so vobče zadovoljni s cenami, postrežbo in, kar je poglavitno, z letošnjim solnčnim vremenom, ki ga le tu in tam moti. kratek blagodejen dežek
Dopoldne in popoldne vlada živahno vrvenje kopalcev v vseh kopališčih, proti večeru koncertira letos Jerajev operni orkester. ki proizvaja krasne komade v Zdraviliškem parku. Zvečer pa se napolnita kavami Toplice in Kazino. Ob zvokih dobrih jazz.bandov lahko opazuješ mednarodni svet, najelegantnejše toalete, velike brili an-te. pestro denarno publiko.
Letos se ceste sicer niso polile z oljem, toda pridno jih škropijo z vodo, da ne trpimo radi obilice iprahu.. Grajati pa moramo neprevidno vozarenje posameznih avtomobilov. V Rogaški Slatini mora vsak avto voziti z minimalno brzino 5 km, na Bledu pa nekateri drvijo kot norci. Po škropljenju se cesto dogaja, da izpod koles na vse strani brizga blato in $e prizadeti vselej upravičeno zgražajo. Posebno ob nedeljah!
Stanovanjsko gibanje napreduje. Nasproti osnovni šoli zgradi letos jako lično vilo travnik dr. Janežič. Dograjena je nadalje vili podobna stanovanjska hiša šumske uprave na Bobnu, kjer bi priporočali, da ni se nasproti sedanji stanovanjski hiši in nekdanji poštj podrl hlev, ki itak ni v uporatrt. Cesta na tem mestu je zelo ozka in bi bilo to priporočati že radi prometa. Nadalje bi priporočali poštni upravi, da bi za jutranje liste ki prihajajo na Lesce zjutraj ob 8.45, pospešila dostavljanje, ker jih naročniki na Bledu dobijo šele ob 12.30.
Iluminacije na jezeru letos še ni bilo, a je napovedana. Obeta se krasen večer, ki bo izredno visokemu številu gostov gotovo ostal v najlepšem spominu. Vobče upamo. da bodo gostje letos povsod dobili naj.
boljše vtise o naši prelepi Gorenjski. *
Kakor nam poroča Zveza za tujski promet, je število gostov na Bledu včeraj doseglo rekod: 2300. Tega Blejci ne pomnijo. Lani je bilo ob tem času 1400 gostov, predlanskim 900. Na Bledu je vse zasedeno; največ je gostov z Dunaja, iz Nemčije m Madžarske. Rekordno število gostov pač samo najbolje dokazuje, da je propaganda Bleda in otsalih naših letovišč dosegla popoln uspeh.
Avtomobilska vozila na Gorenjskem
Z Gorenjskega, 2S. julija Ogledujemo si »obe strani medalje« v vaših člankih o vožnji avtomobilov in moto-ci-klov v Ljubljani in smo uverjeni, da ne bo težak sporazum glede cestnega reda med gg. avtomobilisti iu p. t. občinstvom v Liubljani, kjer so široke ceste, ki jih dnevno večkrat škropijo, in široki hodniki, kjer je človek varen pred vozili. Vse drugače pa je na Gorenjskem v vaseh ob državni cesti. zlasti letos, ko nimamo dežja.
Bivam na letovišču v neki tafci vasi, ki ie v smislu sicer obstoječih, pa žal neupoštevanih predpisov cestnega reda brez-dvomrio »strnjeni kraj«. Kljub temu pa avtomobilska vozila vseh vrst drve skozi to v s s z brzino 50 do 60 km in Se veC, moto-ciklisti pa vrhu tega še z odprtim izpuhom. Zadnjo nedeljo je prišlo skozi to vas od obeh strani nad 300 vozil. Posledica tega je. da se v vasi neprestan« valijo oblaki prahu, da moramo ves dan imeti zaprta okna, da prav malo ponoči uživamo sveži gorenjski zrak. da je na cest; ogrožena varnost domačinov in avtomobilistov in da hido v škodo tujskemu prometu v prihodnje izostali Ietoviščarji. Le redkokdo se zaveda. da stanujejo v vasi tudi ljudje in da zato zmanjša brzino vožnje. Vaščani nimajo ne vode ne sredstev, da bi moSli cesto; v sosednji vasi pa imajo več vina. nego vode in se od njih ne more zahtevati, da bi z vinom škropili cesto na čast brezobzirni vožnji avtomobilistov.
Zategadelj se v prvi --vrsti obračamo za danes s prošnjo na gg. avtomobiliste in
motocikliste, naj se iz Ljubljane odnosno z Bleda odpeliej o četrt ure poprej, da jim ne-bo potrebno dirkati skozi strnjene vasi. Za stalno ureditev teh skrajno nevarnih in škandaloznih neprilik pa kličemo na pomoč g. velikega župana, gg. narodne poslance •za Gorenjsko, gradbeno direkcijo, društvo za tujski promet "in Avtoklub. Kjer ni'vo-
de, naj se zgradi vodovod. Drugod naj se uvede redno škropljenje cest. Ako se izkaže primerna impregnacija cest z oljem, naj se izvrši v strnjenih krajih. Toliko je komisij in anket; naj se sestane tudi v to svrho komisija, pa pravočasno, ker se že tekom avgusta morajo vložiti predlogi za novi državni proračun!
-ZS2-
« Jutro včki»
brez dveh Mariborčanov in treh « pogrešanih« pred odhodom iz Ljubljane. V prvo vr« sto na levi je sedel Kristijan Rustja iz Dobinega dola. na sredi sedi korajžni M a v* sarjev Karlček, ki ima v košari 30 bark, zraven njega pa Rudi Kunsterle iz Škofje Lo*
kc. Na levo je stopil Fortunat Srečnik iz Tržiča, poleg njega Polde Prosen iz Zgornje Šiške in Miran Novak iz Kranja; zadnji je pa Lokar iz Trnovega, ki se je naučil pla=> vati v vodL Deklice, ki so se vrnile sinoči ob 21.30 zdrave in kljub dolgi vožnji zelo zgovorne, so povedale, da so včeraj zjutraj srečale na Sušaku naše dečke, ki so samo strmeli na morje, govorili pa nič. Ker se «pogrešani» Peče, Dežan in Bajec še niso javili, prosimo njih svojcc in znance naj nas obveste, kje se dečki nahajajo.
Ob 50 letnici mature na mariborskem učiteljišču
Ob priliki SOletnice smo naprosili g. nadučitelja Sabatija, da kot redek preostalih jubilantov in bivši odlični vodja slovenskega učiteljstva v slovenj ©bistriškem okraju napiše nekaj spominov o razmerah na mariborskem učiteljišču prod 50 leti. O. Sabati se je radevolje odzval in nam poslal gornji članek, ki bo gotovo vsakogar zanimal. Preostalim učiteljskim pionirjem narodno-prosvetnega dela na polju šol stva pred 50 leti pa tudi mi iskreno čestitamo ob znamenitem jubileju plodonosnega in zaslužnega SOletnega nacijonalnega in kulturnega dela ob meji.
Zg. Poljskava, koncem julija.
Malo nas je še živih, ki smo veselega in radostnega srca zapustili sredi julija 1877. mariborsko učiteljišče ter se podali na nam že pred maturo z dekretom nakazana učna mesta. Zavod se je nahajal takrat v to adaptiranih pritličnih dvoranah današnjega «Gambrinusa»; ravnateljsko stanovanje s pisarno pa je bilo v I. nadstropju. Ravnateljstvo ie vodil v naši dobi g. dr. Elschnig. Od 1876. je imelo učiteljišče 4 letnike in 2 razreda vadnice. Mi smo obiskovali zavod od 1872/73 do 1876/77, torej v času, ko je napredna in liberalna stranka s paznim očesom gledala na nadaljni razvoj ljudske šole. ki se je po sprejetem novem šolskem zakonu srečno iztrgala iz objema rimskega hleva. Učitelj je postal od države plačan, svoboden mož ter je bil s tem rešen mežnarije in raznih šikan. ki so ga poprej vezale na fa-rovž. Gledalo se je na to, da vstopi na zavod naraščaj, ki bi v bodočnosti res kaj zalegel. Obljubljale so se vsakovrstne olajšave in ugodnosti, da bi se pridobili mladeniči iz gimnazij in realk. Niti enega izmed nas ni bilo, ki bi ne bil užival na zavodu najmanj po 100 do 200 goldinarjev državnih štipendij, razpisanih od okrajnih zastopstev. Pisec teh vrstic je užival 150 gld. štipendije mariborskega okr. zastopa. Zavezali smo se, da ostanemo najmanj 6 let v službi države, oziroma dotičnega okraja.
Kulturni pregled
Težkoče gledališča v Osijeku. Bliža se čas, ko bi moralo osiješko gledališče začeti novo °ezono. Čas beži, program je sestavljen, toda še danes ni mogoče vedeti, koliko bo imel zavod osobja in kako bo s plačami igralcev. Gledališka blagajna je prazna. Država je zagotovila gledališču mesečno podporo v znesku 60.000 Din, a to je tudi vse. Ker bo gojilo gledališče letos samo dramo, ni verjetno, da bi mu v denarnem oziru pomagala tudi občina, ki je ustanovo doslej redno podpirala radi kultiviranja opere in operete. V csijeških meščanskih krogih se ugiba o tem, ne bi li kazalo osnovati opereto kot zasebno podjetje v režiji mestne občine. Ker pa je sedaj v Osijeku komisn-rijat, bo tudi to vprašanje težko rešiti. Osijeku preti smola, da ostane na jesen z okrnjeno dramo, brez opere in brez operete.
Ruska igralka t Reinhardtovem ansamblu na Dunaju. V zadnjih letih je opažati velik pritok ruskih gledaliških umetnikov k nemškim gledališčem. Igralcem so utrli to pot najprej Hudožestveniki, ki so s svojimi gostovanji v evropskih centrih zadivili ves svet. V Berlinu deluje več ruskih gledaliških umetnikov, v Parizu žanje velikanske uspehe igralka pitojeva in nedavno snio poročali, "da je vstopil v Reinhardtov ansambel tudi znani ieralec Vladimir Sokolov. Zadnje dni je poskušala srečo v Reinhardto-
vem ansamblu na Dunaju ruska igralka Polevicka. Nastopila je v naslov.ii vlogi dramatizirane iDame s kamelijamk, katero je po Reinhardtovih navodilih režiral režiser Ivan Schmith. Polevicka je dosegla čeden uspeh in dunajska kritika ji prorokuje še lepo bodočnost na nemškem odru.
Gostovanje ReinhardtoTega ansambla \ Ameriki. Režiser Maks Reinhardt je pozvan na gostovanje v Newyorku. Gostovanje bo trajalo predvidoma en mesec. Režiser si ie izbral za revijo svojih reprezentativnih igralcev nastopni program: Sen kresne noči (Shakespeare), Kovarstvo in ljubezen (Schiller), Stella (Goethe), Dantonova smrt (Buchnert, Sluga dveh gospodov (Goldoni), Težji (Hof-mannsthal), Periferija (Langer) in eno doslej še nedoločeno delo Avgusta Strindberga.
Beethovnov spomenik v Parizu. V soboto, dne 23. julija je bil v Parizu odkrit spomenik skladatelja Beethovna. Slavnostni govor je imel francoski prosvetni minister Herriot. Spomenik ima v oskrbi uprava pariškega magistrata. V nedeljo se je vršila pred odkritim spomenikom velika manifestacija francoskih in inozemskih delegacij. Izvajala se je uvertura k >Egmontu . dalje Deveta simfonija ter > Atenske razvaline C Herriot je za to priložnost napisal poseben sestavek o Beethovnovi in ljudski duši.
Naš letnik se je rekrutiral iz gimnazijcev, ki so dovršili 4 do 6 gimnazijskih, oziroma realčnih razredov, in iz absolventov meščanskih šol. Vmes so bili tudi že taki, ki so imeli triletno vojaško službo za seboj ter so vstopili v zavod kot bivši «feldvebelni». Bilo nas je z Nemci vred 15, med temi 9 Slovencev: Weixl Ivan, Petriček Anton, Žager Anton, Kelc Ivan, Kozole Anton, Koše-vina Josip, ČrneJč Andrej, Koschutnig
Nadučitelj v p. Ipsip Sabati
Josip in Sabati Josip. Štirje Slovenci še živimo in sicer vpokojenci: Petriček Anton, nadučitelj v Žalcu, Sabati Josip, nadučitelj v Zg. Pojjskavi, Kelc Ivan, nadučitelj v Novi Štifti in Koschutnig Josip, nadučitelj v Vojniku.
Da smo bili zavedni, skoz in skoz z narodnim duhom prepojeni, svedoči dejstvo, da smo bili naročniki Stritarjevega «Zvona» in Pajkove «Zore». Sicer v slovenščini na zavodu nismo bogve kako napredovali — bili sta zanjo odmerjeni bori 2 urici tedensko in je bil ta predmet kot malo uvaževan v rokah učitelja, ki je vrzel le šiloma izpolnjeval, ker za ta predmet ni bilo potrebno strokovno znanje in seveda tudi ne izpit! Izpopolnjevali smo se sami s pridnim čitanjem «Zvona» in «Zore» ter se divili nad načinom, kako je Stritar pilil raznim mladim poetom njihove verze in se bojeval z dr. Janko Pajkom, da bi izba-cil «apostroi», ki ga je ta v pesnitvah strastno zagovarjal, a končno le podlegel. Vežbaij smo se tajno v petju slovenskih ' pesmi, pridno zahajali v «Ci-taInico», ki je bila takrat na Rotovškem trgu, ter posečali zasebne sestanke, kjer smo drug drugega vzpodbujali. Ivan Kelc nam je pripovedoval o- svojem stricu Božidaru Raiču in o taborih, ki jih je ta prirejal; Ivan Weixl nam je spet marsikatero navezal iz svoje vojaške službe. Da nas takratni slovenski profesorji, kakor blagi Franc Robič. Luka Lavtar, Franc Janežič in vadniška učitelja Janez Mikložič in Janez Koprivnik, če so o naših skrivnih potih tudi kaj zvedeli, niso preganjali, nam je služilo v vspodbudo. Imeli smo tudi med nemškimi profesorji dobre in značajne može. Tu omenim samo profesorja Pankra-cija Ehrata. O zadnjem se dobro spomi-
njam, kako nam je v neki zgodovinski uri razlagal o Rusih in Slovenih sploh, ter dejal, da vsekakor kaže njih hitri razvoj, da bodo igrali Slovani v bodočnosti še veliko vlogo. To tolmačenje pa nekaterim nemškim gojencem ni bilo všeč. Ovadili so ga in mu s tem naprtili dolgo in mučno disciplinarno preiskavo.
Videli smo pa v letih svojega štu-diranja in s paznim očesom zasledovali tudi razne politične dogodke. Navajam boj Brandstcterjev in Seidlov s Slovenci povodom državnih volitev in premestitev nemškim mogotcem neljubih profesorjev radi njihovega Slovenstva (dr. ■Janko Pajk, Josip Šuman). Vsi ti doživljaji so nas še bolj utrdili v našem naci-jonalnem prepričanju in smo se po dovršenih študijah še s krepkejšim zaletom pgprijeli svojega poklica ter marsikaj dodali, česar nam zavod ni nudil. Težkoče nam je povzročal pomanjkljiv besedni zaklad za razne tehnične izraze v fiziki, prirodopisju, zemljepisju in drugih premetih ljudskih šol.
Leta 1879. se je ustanovil pedagoški časopis «Popotnik». Pridno smo ga zalagali z vsakovrstnimi metodičnimi razpravami, učnimi slikami in drugim zank, :vim gradivom in ni ga menda med slovenskimi maturanti iz iela ib?7.. ki bi ne bil več ali manj udeležen pri podpiranju tega, za oni čas vrio važnega in za povzdigo slov. šolstva prepotreb-nega glasila.
Leta 1902. smo obhajali 25 letnico svojega službovanja. Zbraii smo se v Mariboru in povabili k sestanku vse bivše slov. profesorje in tudi nemške tovariše. Izmed Slovencev so se udeležili sestanka Petriček Anton, Žager Anton, Sabati Josip. Košenina Josip. Koschutnig Josip. Od Nemcev so prišli Schreithofer Ferd., Gronian G. in Wolf Wiljem. Od profesorjev pa so sc odzvali Franc Robič, Luka Lavtar in Jan. Koprivnik. Drugi dan sestanka smo se fotografirali, sicer pa smo ta dan prebili z obiskom bolnega tovariša Ivana Weixla in vseh onih prostorov, ki so nam ostali dragi še iz dijaških časov. V Gambrinu smo vzeli zakusko in vzbujali reminiscence na minule doživljaje v prostorih, ki so takrat že zopet s;u-žili namenu, za katerega so bili izprva zgrajeni. Razšli smo se s trdnim skie-pom, da se ob 40 letnici zopet sestane-mo, kar je pa preprečila svetovna vojna.
Nekoliko pouka o kačah
Da podamo čitateljem v letošnjem »kačjem letu« nekoliko domačega pouka o kačah in ravnanju po kačjih vgrizih, priobčujemo naslednji članek izpod peresa strokovnjaka:
Od nekdaj do danes traja sovraštvo med kačami in človekom. To sovraštvo je smrtno, vendar ni v tem boju zmagovalec človek. Na noben način ne moremo kač iztrebiti in kačjemu strupu podleže vsako leto mnogo tisoč žrtev (po vsem svetu!).
Samo dve vrsti pri nas živečih kač imata razne ter struponosne organe, t. j. zobe, s katerimi pičita ali ukoljeta. Ti dve vrsti sta gad (Pelias berus) in modras (Vipera ammogdytes). Gad ljubi bolj močvirne kraje, dočim modras le skalnat teren. Tu ravno radi tega pri nas modras izpodriva gada. Po barvj sta si obe kači zelo podobni. Dobimo pri obeh zelo različne varijacije. So modrasi in gadi popolnoma svetlo sive barve, drugi pa zopet zamolklo temno rjave barve. Za gada kakor za modrasa pa je karakterističen temnorjav rogljast pas po hrbtu (cikcak). Vendar pa ločimo modrasa od gada na prvi pogled po rožičku, ki ga nosi na nosu, in po širši glavi ter po zelo ozkem vratu.
Izmed vseh naših kač, ki struponosnlh organov nimajo razvitih, je gadovi samici na prvi pogled precej podobna smokulja (Coronella austriaca), ako pa jo malo bolje pogledamo, vidimo takoj, da na hrbtu nima pasu, pač pa le dve vrsti temnorjavlh peg. Tudi rep je pri smokulji približno trikrat daljši kakor pri gadu.
Vse kače, tudi belouška, so strupene, le da nobena razen gada in modrasa nima razvitih zob strupnikov, rad; česar so nam absolutno neškodljive.
Zobje stropniki, s katerimi kače pičijo (ukoljejo), so ali žlebasti ali pa cevasto prevrtani. Postanek obeh pa je skoro isti. Zob je prvotna ploščica, ki se pri eni vrst! kač popolnoma zaraste in to so kaCe s cevasto prevrtanimi zobmi (gad, modras), pri drugih pa se prvotna ploščica le ukrivi ln ostane žleb: to so kače z žlebasio prevrtanimi zobmi
Pri piku je merodaina dolžina zoba strup-nika, nadalje količina strupa, kdaj je kača zadnjič pičila (če je strup že dolgo v mešičku) in če je pičena oseba oflrasla ali nedorasla, zasopljena ali nezasopljena. razburjena ali mirna. Strupene žleze odgovarjajo našim ustnim slinavkam atl pa pri-ušesnim žlezam.
Naš gad ima 30 do 35 miligramov strupa, modras pa 70 do 80; gadov strup Je hujši, vendar pa je modras boli opasen, ker ima daljše strupnike in pa mnogo več strupa. Kakor sem že omenil, nestrupenih kač ni. Dumeril je dokaza!, da je sokrvica kač enaka in enako strupena kakor strup sam, le v veliko manjši meri; s tem je on utemeljil mnenje, da kroži kačji strup v njih krvi in se izloča v žlezah v visoko strupeno tekočino.
Strup sam na sebi je brezbarvna ali rme. no zelena tekočina malo kislastega ali nevtralnega ckusa, ki želodcu ne škoduje, pač pa razkraja kri in mrtviči hrbtenico, ali pa pljučno in srčno središče v podaljšanem mozgu.
Od gada ali modrasa ugrizen človek začuti v hipu silno bolečino, ki ga spreleti po vsem telesu, včasi pa pika ne čuti huje, kakor da bi se zbodel na trnju. Nato ga polagoma obhaja omotica, mu pešajo moči, vid, sluh, govori tiho, vse. kaže, da je kri
Samo še danes ob 4. in 9. uri monumentalni Indijanski film:
HRABRO SRCE
Zanimiva drama o ljubavi Indijanca in lepe Amerikanke. V glavni vlogi Rod la Roque in Lilian Ricli. Režija Cecil B. de Mille. — Senzacijonalni posnetki nogometne tekme pri kateri je bilo več stotisoč oseb. — Samo še danes! — Pozor na naš jutrišnji izredni spored!
Teleion 2730	Kino »DVOR«
zastrupljena in se razseda. Bolnik začne bljuvati, krvavi iz ust, nosa in ušes. truplo postaja mrzlo in končno človek počasi izgubi zavest in umre.
Tako deluje strup, če ni nobenega pripomočka, nobenega protisredstva, katerih pa imamo hvalabogu precej. Ta protisredstva so: da rano z nožem povečamo, ali s škarjami odrežemo, da zastrupljena kri odteče. ali da pičeni ud nad rano prevežemo, a ne pretrdo (da more kri po malem cir_ kulirati, sicer lahko izgubimo ud!), da rano izžgemo. če že ni preteklo preveč časa, odkar je kača pičila, če se strup še ni razširil po krvi. Če jo izžgemo po tem, povzročamo nesrečni žrtvi samo še bolečine, koristimo pa nič. Pojemajoče srce poživimo z alkoholom. Glavno pa je, da takoj pokličemo zdravnika, ki vbrizga v pičeni ud klorovo apno, ali eter, ali pa. kar je najboljše, kalcijev podklorit [CA (OCl)sL
Ker pa so dognali, da človeku ali živali, ki jo je kača enkrat že pičila, strup ne škoduje dostikrat nič. (če že nI preteklo med pikoma preveč časa) so skonstruiral: serum, ki je pač najuspešnejše sredstvo proti kačjemu piku.
Glavno pa je, da na krajih, ki so kačam priljubljeni, pazimo, če imamo tam opravka, če trgamo cvetke ali nabiramo jagode, kajti kače, ki se zelo rade človeku umikajo, tudi na begu, divje sekajo okoli sebe.
če se zgodi nesreča, ne smemo izgubiti prisotnosti duha. Ce nimamo prav ničesar, ne noža, ne vrvice (naramnice!), da bi ud prevezali, tedaj poiščitno hitro ploščat kamen in ga tiščimo na rano. ker kri potem ne kroži. Preden pa sploh kaj storimo, se hitro prepričajmo, če nas ie pičila res strupena kača, kajti grizejo in popadalo vse kače!
Res je, da se mnogi ljudje boje, odnosno prestrašijo vsake kače, ali pa vidijo v muhi slona. Tako so. ne vem katerega leta, pred vojno streljali lovci v vodi na velikansko kačo, končno pa potegnili iz vode — lato od kozolca! Ravno tako so ml pravili na Dolenjskem, da je bivala tam okoli kača, dolga nad 30 metrov in debela kakor moški okrog pasti . . . Niso pa seveda tako strahopetni vsi, nekateri love gade in modrase z golo roko. kar pa mislim, <la je še manj priporočljivo, kakor pa oddajati salvo za salvo v lato podrtega kozolca!
Mnogo se govori, mnogo piše, a več kakor polovica tega je le prazna fabula — bajka. V prvi vrsti pa je treba v tej vročini, ki vlada sedaj, paziti, paziti in zopet paziti, če gremo ven, pa tudi magari samo na Grad ali na Golovec!	H
Velik požar na Gorjancih
Pogorelo okoli 20 vagonov obdelanega lesa. kurilnica, pariinica in kovačnica tamoš-nie tovarne za les.
Novo mesto, 29. julija
Dne 26. julija zvečer so opazili na Gorjancih velik ogenj, ki je vedno bolj naraščal. Na mah se je zbralo na hribih okoli Novega mesta nebroj občinstva, ki je ugibalo, kie je točka požara. Končno je pohitel nekdo na mestni magistrat, kjer Imajo telefonsko zvezo z novomeškim vodovodom v Stopičah. Prejel je obvestilo, da gori tovarna lesa v Gorjancih, last g. Ivana Šiške iz Ljubljane.
Takoj je bila alarmirana novomeška požarna bramba. Ker v pozni uri ni bilo na razpolago nobenega hitrega voza, je bila videti vsa pomoč iluzorna. Iz te stiske je pomagal gasilcem tukaj bivajoči general Tersič, ki jim je dal na razpolago svoj tovorni avto in šoferja. Tako se je mogla odpeljati na lice mesta novomeška požarna bramba in orožniška asistenca.
Pomoč je prišla v trenotku, ko se je začela vnemati streha parne žage in stanovanjskega objekta. Energični akciji došlili gasilcev se je zahvaliti, da se je ogenj lo-kaliziral. Posebno pohvalo zasluži tovarniški strojnik, ki ie imel toliko prisotnosti duha, da je oddajal iz parnega stroja vročo vodo ter ravnal z njim, da se ni kljub strašni vročini razletel in povzročil še hujše nesreče. Parni stroi je bil namreč nepretrgoma v pogonu zaradi dinama, ki je dajal tok električni razsvetljavi, nujno potrebni pri napornem nočnem gašenju gis.l-cev.
Omejevat požar ie prihitela tudi še požarna bramba iz Stopič. Omejen pa ie bil šele v poznih jutranjih urah. Pogorelo je do tal skladišče obdelanega 'esa ln plohe v, okoli 20 vagonov, nadalje kurilnica, pariinica in kovačnica. Škoda je ogromna.
Kako je nastal požar, še ni ijgnano. Na;* brže se je vnel od isker, ki so prihajale iz dimnika parnega stroja in pada-e na tla, kjer se nahaja poleg kurilnice pariinica in tovarniško skladišče. To je bilo tem lažje, ker je bil les od velike vročine nenavadno suh'. K sreči je bila pomoč iz Novega mesti po zaslugi generala g. Tersiča. čigar tovorni avto je prevozil 17 km dolgo ln naporno gorsko pot na Gorjance v 20 minutah. Se dovolj zgodaj na lice mena k?r M sicer bila škoda še mnogo večja
GnQQQ0J71Q[3!71BCiI[3PQ Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas!
Naročilnice so priložene!
Da se izognemo nejasnim naročilom za srečke in da poenostavimo naročila, smo današnji številki „Jutra* priložili dopisnice, potem katerih naj tisti, ki jih še niso naročili, naroče za II. razred in to čimprej, ker smo dobili ie malo srečk za II. razred. Naročilne dopisnice je točno izpolniti in takoj odposlat'. Srečke bomo naročnikom takoj odposlali.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Domače vesti
*	Promocija. Danes ob pol 13. bo na univerzi v Innsbrucku promoviral za doktorja vseza zdravilstva 2. Jože Furlan, sin dr. Josipa Furlana, odvetnika v Ljubljani. Čestitamo!
+ Izpremembe v šolski službi. V osnovnošolski službi so imenovani: Franja Jerai za učiteljico pri-Sv. Frančišku Ks.ivoriju v Savinjski dolini, Valentin Korošec za iJČite-lja v Pružatovcu v Srbiji in Olza Korošec za učiteljico istotam: nadalje Pavlina Pro-senc-Bogatai in Ivana Kastelic za vrtnarici na Jesenicah. V mariborski oblasti so premeščeni naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Anton Šeško k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Olga Čotar k Sv. Barbari v Halozah. Miroslav Kokolj v Lokavico Ida Lah-Gros v Novo Cerkev pri Celju. Berta Vivod v Makolc, Vladimir Bertonceli v Št. Lovrenc na Pohorju, Ana Valjavec k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Olga Lorger v št Janž pr: Dravogradu. Fran Miklavec v Pernice, Valerija Urban k Sv. Jurju ob Taboru Elizabeta Kac v Dobrovnik v Prekmuriu, Eleonora Sterzar v Pilštanj, Fr. Vičar v Strojno, Marija Soršak v Vitanje, Marija Jugovic v Velenje. Mariia Ogrizek v Št. Vid pri Planini, Erna Strzar v Št. Peter pod Svetimi gorami Elizabeta Svete! v Dobje in Rajko Iglar v Slovenjgradec.
*	Nov župan v Žalcu. V Žalcu ie bil na mesto dosedanjega župana g. Vinka Vabiča, ki je odložil županstvo, izvoljen za župana tamkajšnji veleposestnik z. Franc Roblek.
*	Grški poslanik na Bledu. Grški poslanik na našem dvoru z. R. Polichroniades je včeraj prispel na Bled, kjer ostane dalj časa na oddihu.
*	Odličen gost v Jugoslaviji. Na dalmatinski rivijeri se je več tednov mudil s svojo sopvgo vrhovni župan bavarskega glavnega mesta Munchena z. Kari Scharnagl. Na povratku se je za nekoliko dni ustavil v Zagrebu. Scharnaglova Eoproga Zlata je Jugoslovenka — hčerka slavnega hrvatskega muzikologa F. Kuhača.
*	Mednarodni kongres. V sredo dne 3. avgusta odpotuje iz naše države večja skupina dijakov na mednarodni diiaški kongres v Švici. Dijakom so dovoljene železniške olajšave v vseh državah, skozi katere jih vodi pot na kongres.
*	Propaganda za naš Jadran. Centralni urad za propagando našega Jadrana v Splitu je pričel z izdajanjem ilustrovanih priročnih »vodnikov« za posamezne kraje Primorja. Dovršen je že tekst za Split, Ši-benik. Hvar, Trogir. za Boko Kotorsko, Vis in Omišalj. Do konca sezone bo obdelano celo Primorje. Ti. »vodniki« za obiskovalce našega Primorja izidejo v našem, češkem in nemškem jeziku.
*	Vozne olajšave za udeležence strelske tekme v Beogradu. Za udeležence strelskih tekem, ki se bodo vršile v Beozradu v dobi od 2. do 7. avgusta, je prometno mini-stistvo odobrilo polovično vožnio na železnicah in ladjah. Ta olajšava je veUavna od 30. julija do 10. avgusta.
*	130 novih stipendijev razpisuie finančno ministrstvo za dijake državnih geodetskih šol in sicer odpade: 10 stipendjiev za dijake geodetskega odseka tehnične fakultete v Zagrebu. 40 za srednjo tehnično šolo v Sarajevu, 80 Pa za srednio tehnično šolo v Beogradu. Štipendiji iznašajo 700 Din mesečno. o<j IV. semestra v Zagrebu dalje pa po 1000 Din. Prošnje treba do 15. septembra dostaviti zadevnemu zavodu.
*	Kongres članov odbora »Asociiacije slovanskih planinskih društev* se bo vršil od 22. do 28. septembra z nasledniku programom: 22. sept. Seja odbora, prenočevanje v Krakovu. 23. sept. Dopoldne ogledovanje mesta, popoldne izlet v Wieliczko v svrho ogiedanja rudnika: povratek v Krakov, prenočevanje. 24. sept. Odbor v Pienine, vožnja s čolni po Dunajcu iz Czerwonega Kiasztora v Szcawnico, pešizlet v okolico ir. odhod na prenočevanje v Zakopane. 29. sept. Zaključek kongresa v Zakopanih. 26. do 2?. sept. Izleti v Tatro. Kdor se hoče udeležiti izleta na Poljsko, naj to javi do I. avgusta Slovenskemu planinskemu društvu, ki bo poskrbelo za vozne olajšave po železnicah na Poliskem.
*	Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane na izlet v Kamniške in Julij. Alpe, ki ga priredi Srpsko plan. društvo v Beogradu v prvi polovici avgusta. Sestanek 31. julija okoli 12. v Celju v hotelu Union, iz Celja z vlakom do Rečice na Paki, od tam v Logarsko dolino in na planine. Ta tura bo trajala 7 dni. Sestanek za drugo turo 7. avgusta okoli 5. popoldne v Mojstrani od tam v Julijske. — Prosimo za mnogobroino udeležbo.
*	Pot na Prisank in skozi Okno odprta. Podružnica SPD v Kranjski zori naznanja vsem planincem ia planinkam, da sta novi poti po severozapadni strani na Prisank in skozi Okno odslej dostopni. Kar se je čez zimo porušilo, se je temeljito popravilo, markacije so obnovljene in izpopolnjene, pevsod so nove orijentacijske tablice predvojne kakovosti. Izhodišče ie podružnična koča na Gozdu, ki je popolnoma preurejena in izborno oskrbovana. Sobe so na razpolago tudi za daljše bivanje. Na novo markirana je tudi tako zvana nemška pot od
vrha Prisanka po grebenu do Okna. Ob-enem vabi podružnica k slovesni otvoritvi vseh njenih naprav tekom lanskega in letošnjega leta katera bo v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. Ob 11. uri bo pri koči ra. Gozdu služba božja, pozneie tombola, petje moškega jn mešaneza zbora ter planinska zabava. Prijatelji podružnice in planinstva posetite nas v obilnem številu.
*	Izlet na Šar-planino in Korab. SPD vabi člane ponovno na 10 dnevni izlet ki ga priredi Srpsko planinsko društvo v Beogradu na Šarplanino in Korab. Partiia ie težavna, toda zelo interesantna. Radi nezadostnih prijav se ie izlet preložil za teden dni. Odhod iz Beograda 6. avgusta. Prijaviti se je treba do 3. avgusta sekretariiatu Srpskega planinskega društva. Beograd. Dobračina br. 3.
*	Izredni občni zbor SPD se bo vršil v četrtek 18. avgusta ob 20. uri v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti z naslednjim dnevnim redom: 1.) voli-litev predsednika, 14 odbornikov in 5 namestnikov, 2.) volitev 2 preglednikov računov in njih namestnikov; 3.) volitev delegatov za skupščino; 4.) event. samostojni predlogi, 5.) slučajnosti.
*	Zavarujte sToja poslopja proti poža. ru! Na ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa prihaja vedno več prošenj za podporo vsled požara. Tem prošnjam ni mogoče ustreči, ker oblastni odbor ne razpolaga z denarnimi sredstvi in požar ni neprepreč-ljiva nesreča. Svetujemo kmetovalcem, da svoja poslopja in poljske pridelke primerno zavarujejo proti požaTU in se tako izognejo nesreči.
*	Omejitev dopustov poštnih uradnikov. V dobi volitev se bo poštni, brzojavni in teler. promet znatno povečal. Zato je ministrstvo pošte in brzojava poštnim direkcijam ukazalo, da že sedaj letne dopuste kolikor mogoče omeje in jih dovolijo samo v posebno nujnih slučajih: v dobi od 20. avgusta do 20. septembra t. 1. pa se morajo redni dopusti zaradi zasebnih opravil sploh ustaviti.
*	Telefonski kablji v Sloveniji. Po načrtu za polaganje telefonskih kabliev. ki je bil nedavno dovršen v poštnem ministrstvu, se zgradi najprej kabel na progi Beograd-Za-greb- iMaribor do avstrijske meje. Od Sevnice bo ta kabel podaljšan preko Ljubljane do italijanske meje. Preko Noveza Sada in Subotice bo položen kabel do madžarske meje.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
+ Ekspedlcija v najglobljo iamo v Sloveniji K včerajšnji notici o ek^pediciji nam sporočajo z Vrhnike, da so se vse priprave za poset Gradišnlce vršile iz Vrhnike od sekcije društva za raziskavanje jam in da je sekcija tudi omogočila poset s tem, da ga je finansirala in organizirala.
*	Volitev župana in starešin»tva v Ose-lici. Poročajo nam: V torek, dne 26. t. m. se je vršila volitev župana in starešinstva v občini Oselica v Poljanski dolini po zavrnitvi neke brezpredmetne in prav nič utemeljene pritožbe proti volitvam, ki ni imela drugega namena, kar je bilo že naprej vidno, kakor zavleči volitev župana in starešinstva. Ta pritožba je bila rešena šele sedaj po dveh mesecih in v torek so »e vršile volitve župana in svetovalcev. Za župana je bil zopet Izvoljen dosedanji vrli župan, naš somišljenik g. Janko Jezeršek, posestnik v Stari Oselici. oziroma na Fužinah s 15 glasovi od 25 odbornikov. Pri volitvah je dobila sicer napredna lista le 14 odbornikov, a pri volitvi župana je en odbornik. če tudi izvoljen na nasprotni listi oddal glas njemu, upoštevajoč njegovo dosedanje nepristransko požrtvovalnost in nesebično župansko ura%dovanje. Za svetovalce so bili izvoljeni: Klemenčič Fran, posestnik v Leskovci, Teiban Lovro, posestnik v Novi Oselici pri Savodniu. Bevk Peter, posestnik v Leskovcu, Homec Janez, posestnik v Stari Oselici in Vidmar Jernej, posestnik na Trbiji. Prepričani smo, da se bo kakor doslej, tako tudi odslej, župan kakor starešinstvo in ves ostali odbor z vso vremo posvetil pred vsem gospodarskim potrebam te tako obsežne in hribovite obmejne občine.
*	Vendar-Ie. Iz Osjeka poročaio, da je tamkajšnji urad obvestil ie dni vse predsednike volilnih komisij za skupščinske volitve 1. 1925.. da so iim sedaj nakazane njihove dnevnice, ki se izplačajo 4. avgusta 1927.
*	Velik lov na divje prašiče v laškem srezu. Ker so se v lovskih revirjih občine Ju-rklošter in Sv. Lenart divji prašiči v taki množini zaredili, da ogrožajo uničiti v*e pozne poljske pridelke (krompir, koruzo) odreja srezki poglavar v Laškem za 14. in 15. avgusta javni lov s Pogonom na divje prešiče v omenjenih revirjih, s sestankom dne 13. avgusta t. 1. zvečer pri grajščini Jurklošter. Vsi poklicni lovci se vabijo k udeležbi, seveda s pogojem, da so v posesti puške na kroglo in potrebne množine mu-nicije. Najbližja železniška postaja: Rimske toplice. Zveza s popoldanskimi in večernimi vlaki je vseskozi ugodna.
*	Iščemo delavce Pirš Tomažič in Be-ber, doma baje iz konjiškega okraja, ki so svoječasno bili zaposleni pri tvrdki »Granit« v Jablanici ob Neretvi pri Mostarju v Hercegovini in ki niso prejeli svoie zadnje plače. Naj se javijo in sporoče svoje naslove Delavski zbornici v Ljubljani. Imenovanim je denar, ki jim pripada, na razpolago.
+ Grozen umor. Pri Sv. Jani v okolici Jaške je v sredo ponoči neki Giuro Bartolinič umoril svojega kunia Ivana Sadmaka ki mu je v gostilni očital, da krade iz gozdov les svojim sosedom. Bartolinič ®icer taji zločin, a pri njem so našli okrvavljeno srajco in krvav ameriški pendrek, katerega je prinesel s seboj, ko se je vrnil iz Amerike. Žandarmeriia je Bartolinlča izročila sodišču v Jaški.
*	Strela ubila jezdeca in konja. V Per-kovičih, kjer je prošlo nedeljo diviala 8ilna nevihta, ie strela ubila seljaka Gojka S a-mardžiča, ki se je med nevihto na konju vračal s polja domov. Sosedi so ga našli na cesti mrtvega in močno ožganega.
*	Justifikaciia v Novem S»du. Prihodnji petek bo v Novem Sadu obešen 24 letni hlapec Miša Krnjajič, ki je meseca junija lani v Gajdobri izvršil dvojni roparski umor Prošnja za pomiloščenje je bila odklonjena.
*	Gozdni požar) v Dalmaciji. V Dalmaciji se pojavljajo novi gozdni požari. Potni, ki iz Dubrovnika so predvčerajšnjim opazili na Mljetu pri Babinem polju velik požar, gorel je baje velik kompleks gozdov. Iz Šibeniške okolice pa poročajo, da sta se pojavila dva nova požara v šumah blizu Ši-benika.
*	Smrt zaslužnega novinarja. Predvčerajšnjim je v Beogradu umrl Božidar Savič eden najstarejših jugoslovenskib novinarjev Znani njegov »Mali furnal« ie vršil važno vlogo v dobi reakcije v Srbiji. Vlada je odredila, da se bo vršil njegov pogreb na državne stroške.
4 Težka avtomobilska nesreča. Na cesti med Barom in Špičem v Črni zori »e je prošlo sredo pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Načelnik finančnega ministrstva Gustav Goranič in polkovnik v p. Božidar Jankovič sta se v službeni zadevi z avtomobilom vozila v Kotor. Na nekem ovinku se je av. tomobil prevrnil in strmoglavil v prepad. Oba potnika sta ostala na mestu mrtva, šofer pa je po čudnem naključju ostal nepoškodovan. Trupli ponesrečenca se Drepelie-ta v Beograd.
*	Kdor bi rad ostal svež in zdrav, naj zavži.ie vsak teden enkrat <jo dvakrat pred zajtrkom kupico prirodne grenčice «Franz-Josef«. Uradna poročila iz voinih bolnic svedočjjo, da so vodo »Franz-Josef« radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Skrbna mati, ki še ne pozna Žike. naj je ne pozabi kupiti. Dobi jo v rdečih zavitkih a pol in ena petina kilograma. Otroci, ki pijejo Žiko namesto prave kave so zdravi kakor dren.	276
Iz Ljubljane
u— Stanovanjsko sodišče I. »topnje v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovani vršile v dneh 2., 3., 4. in 5. avgusta t. 1. Razpis 32 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča (soba št. 6.) kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
u— Izpraznjeno postno službeno mesta. Kakor razglaša poštna direkcija, je izpraznjeno mesto upravnika pri pošti Ljubljana 3. Prosilci naj vlože s 5 Din kolkovane prošnje na direkcijo pošte in brzojava v Ljubljani.
u— Ulica brez imena. V Ljubljani imamo ulico, katere imena razen stanovalcev in najbližnjib sosedov nikdo ne pozna. Mestni magistrat jo Je sicer že pred leti krstil na ime glasbenika prof. Gerbjča. a do danes je ni zaznamoval z napisom, niti opremil hiše s številkami. Zato ni prav nič čuda, ako pride tujec sredi ulice ter povprašuje po njenem imenu in hišnih številkah. Pismo-noše in postreščki pa rentačijo. ker ne najdejo 6trank. Kako jih naj najde tuiec? Slavni magistrat prosimo, da uzodi vsaj tej malenkosti in opremi hiše z imenom ulice in številkami. — Stanovalec.
u— Iztepavanje preprog. Glas iz občinstva: Z zadoščenjem smo čitali razglas policijskega ravnatejstva glede vožnje in signalov avtomobilov po mestu in zglašanja premogarskih prodajalcev z žvižganjem na piščalke. Ako bo varnostna straža postopala strogo, uspeh ne bo izostal. Pri tej priliki opozarjamo tako policijsko ravnateljstvo kakor mestni fizikat na že ukoreninjeno grdo razvado hišnic, poslov jn podobnih oseb glede iztepavanja preprog. Rano v jutro, večkrat že ob petih ali šestih začne grmeti od iztepavanja preprog. Kaj podobnega ne najdete v nobenem večjem mestu; čudno, da se v Ljubljani kaj takega tolerira. Ne le da moti iztepavanje preprog jutranji mir, ampak tudi iz zdravstvenih ozirov je nedopustno. Preproge, krzno, žimnice in podobno iztepavajte na dvorišču, ne pa na javnih prostorjji.
u— Drobna policijska kronika. Policijski organi so včeraj zjutraj aretovali neko starejšo kmetico, ki je obiskala par trgovin, a so jo zalotili pri tatvini. V kaibico je morala tudi neka Emilija z Notranjskega, ki je zapora že vajena. Dekle je zelo muhavo; noče se oprijeti nobenega dela in preveč rado ugaja moškim. Policiji so bili dalje prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina perila, 1 tatvina poljskih pridelkov. 1 tatvina zajca 1 nezgoda, 1 prestopek nevarne zrožnje, in 12 prestopkov cestnega polici j skeza reda.
o— Iznajdljivi tat V četrtek popoldne se je ustavil v bližini hiše št. 249 na Ko-deljevem, kjer statruje čevljar Iznac Uča-kar navidezno poznan moški ter iel vpraševati otroke, kaj imajo Učakarievi spravljenega v kleti. Moški se je nato odstranil v
petek zjutraj pa so Učakarjevi opazili, da ie tekom nočr nekdo vlomil v shrambo pod stopnicami. Tat je odnesel 4 kz težkega !e-. pega zajca ter nekaj drugih malenkosti, skušal pa je odpeljati tudi štirikolesni voziček, a je bil bržkone prepoden.
u— Poljska tatvina. Čevljar Joško Zupan, stanujoč v Vegovi ulici, je že nekai dni opazoval da mu z vrta na Glincah nekdo krade razne pridelke. Predsnočnjim ie Zupan prišel slučajno zopet na vrt in je zasačil tatu ki je ravno basal v žep paradižnike, v osebi nekega mladega navihanca. ki ne zna ločiti tuje in svoje lastnine.
V nedeljo 31. julija
vsi v Štepanjo vas
na žegnanje«
u— Podjetna služkinj«, Služkioia Francka je pred kratkim zapustila svojo .gospodinjo gospo Ano L. stanujočo na Krakovskem nasipu 7, ne da bi odpovedala službo. Pustila je pri gospodinji vse svoje stvari, nato pa izginila, čez par dni pa se je podjetna Francka nakrat pojavila pred hišo na Krakovskem nasipu in se spu*tHa v pogovor z 10 letno hčerko hišnega gospodarja od katere je kmalu izvabila ključ od stanovanja odsotne bivše svoje gospodinje. Francka se je u tihotapila v stanovanje, pobrala vse svoje stvari v naglici pa pobasala v kovčeg tudi več gospodinjlnega perila. Prebrisano tatico, ki je takoj po izvršenem »opravku« izginila iz Ljubljane, zasledujejo sedaj orožniki.
Dr. EDVARD JEMEC
zdravnik
copat rerino ordinira od 2 do 4
TržaSka cesta St. 8. _
u—. Pogrešana ženska. Neznano kam je
odšla z doma že pred tednom na Glincah št. 2 stanujoča Lucija Selanova. Imenovana je 54 let stara, srednje šibke postave, sivih las in podolgastega obraza. Oblečena ie bila v cajgasto obleko z mocrim predpasnikom jn je nosila na glavi modro Tuto.
u_ Družabni večer s koncertom se vrši
v soboto 30. tm. na Taboru. Vstopnine ni, cene dnevne. Vabimo članstvo. sokol»ke rodbine in vobče prijateleje Tabora. — V slučaju slabega vremena v notranjh prostorih.	Odbor.
VOIKA elegantni
u— Vabim v novo urejene gostilniške prostore in na cerkveno žegnanje. ki se bo vršilo v nedeljo 31. t. m. — Ladislav Novak, gostilničar na Viču.
u— Ni prezreti današnjega oglasa tvrd-ke Fr. Lukič, Pred Škofijo 19. ker odprodaja svojo zalogo finih oblek za gospode, ko«tume za dame, bluze, otroške oblekce itd- radi odpovedi lokala. Okoristite se te prilike. Glej tudi današnji oglas. 1120 u— Obrtniško društvo v Ljubljani bo priredilo ob priliki 20 letnice svojeza obstoja dne 28. avgusta t. 1. slavnostni občni zbor. Isti dan popoldne pa 6e bo vršila v prostorih Narodnega doma vrtna veselica, na katero že danes opozarjamo vse člane in prijatelje društva.
U— Slovensko planinsko društvo naznanja, da se je našla 20. t. m. pod Kamniškim sedlom srebrna ura z verižico. Dobi se v društveni pisarni, šelenburgova ulica 7—II.
u— Navodila za fotografiranje s katerimi se na enostaven način hitro in zanesljivo priučiš fotografiranja, ter »Fotomer« za pravilno osvetljevanje plošč dobiš v droge-riji Kane, Židovska ulica.	1124
u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica.	1006 u— Dr. Tone Jamar zopet ordinira.
1119
iz Maribora
a— Novo carinsko poslopje. Med občino
in generalno direkcijo carin se živahno izmenjavajo pogajanja za zgradbo novega carinskega poslopja v Mariboru. Mesmi stavbeni uTad je že izdelal načrte za veliko poslopje na prostorih sedanje carinarnice in vojaških skladišč za tovornim kolodvorom v Melju. Te dni pa je bil v Mariboru osebno generalni direktor dr. Šmid ter se je s tozadevno komisijo zedinil z občino in z železnjško upravo, da bi bilo primerneje zgraditi carinarnico na Aleksandrovi ce*ti kier je sedaj carinska pošta. Novo poslopje bi stalo deloma na železniškem prostoru, deloma pa na skladišču industrijalca Scher-bauma, s katerim bi se bilo treba še pogoditi za odkup potrebnega sveta. Novo poslopje bi bilo dvonadstropno ter bi imelo v pritličju moderna skladišča, v nadstropjih pa pisarne in šest stanovanj za carinske uradnike. Radi tega načrta ie tudi odloženo tlakovanje Einspjelerjeve ulice, ki vodi v Melju do sedanje carinarnice in bodo menda tlakovali Aleksandrovo cesto na Progi od glavnega kolodvora proti Laitersoergu, ki je itak v izredno slabem stanju. Kakor pa doznavamo, bo imel projekt težave ker z. Scherbaum ne proda skladiščnega prostora, pač pa ponuja drug prostor s poslopjem v bližini.
a— Mariborski bankovci in ooUdja. Kr.
policijski komi«arijat v Mariboru nam k nedavnemu članku pošilja naslednje pojasnilo: Kr. policijski komisarijat v Mariboru ni odredil zaplembe klišejev jn reklamnih listkov, izdelanih pri tvrdki »Ažbe« v Mariboru kot falzifikate 10 dinarskih novčanic marveč kot posnetke novčanic v smi®iu § 325 avstr. kaz. zakona, ki se zlasi: »Kdor brez namena koga prekaniti (§ 106. 114, 116 197) tekoči ali tudi iz obtoka stavbeni denar pozlati jn posrebri ali spomenice, svetinje, dutške aH kakršne bodi vttskovane izdelke.
ravno tako, kdor napise (adrese) oznanila ali sploh natisnjena dela tako nareja, da se povrhoma pogledana, utegne lahko smatrati za tekoči denar ali javne uone liste je kriv prestopka jn naj se kaznuj« z zaporom od enega do treh mesecev in pa z zapadom vseh protizakonitih izdelkov«. Odredila se je zaplemba, ker je dokazan en primer goljufije izvršen s takimi listki in ie ovaden še drugi primer poskusa goljufije, kar dokazuje, da je podan dejanski stan § 325 k. z. ki izreka zapad »protizakonitih izdelkov«. Radi tega ne gre za vzbujanje senzacije in nima ta zadeva stikov s falzifikatorii nov. čanjc, ravno tako ne drži zagovor s »preventivno cenzuro«, ker po obstoječih zakonih sploh ne obstoja v naši kraljevini. Po. stopanje pa in zaplemba reklamnih listkov imata omenjeni § 325 k. z. kot zakonito podlogo.
a— Novo vodstvo gostilniške zadruge. Ta teden si ie mariborska zostilničarska zadruga izvolila na občnem zboru naslednje načelstvo: Načelnik Andrej Oset. podnačel. nik Henrik Senekovjč, odborniki Josip Še-rec, Fran Verzelj. Alojz Ivančič. Ivan Kos, Josip Honigmann in Pran Zemliič. namestniki: Rado Starman, Lojze Streh ar in Alojzija Irgolič, preglednika računov: Josip Fi-lipjč in Alojzij Cizelj.
«— Mariborski osmošolec v valovih Mure. Danes popoldne se je vršil pozreb učenca VIII. gimnazije v Mariboru Franca Ze-lenka, ki ie dne 19. t. m. obiskal svoje sorodnike v Gornjem Cmurekn in se" šel sam kopat v Muro. Zanašal pa se ie preveč na svoje plavanje in se je spustit v valove Mure, ki so ga potegnil} v globočino. šele čez pet dni je v0da vrgla truplo na obrežje pri Ižakovcih.	*
Dr. IV. IHAT K O
MARIBOR
se je vrnil in zopet ordinira od 1 avgusta 1.1, v
Slovenski ulici št. 4
a— iz gostilničarskega gibanja. Glasom poročila na občnem zboru gostilničarje zadruge je nastalo v zadnjem času v Mariboru 62 točilnic za stoječe goste, ki delajo veliko konkurenco gostilnam. Tudi zasebne kuhinje v mestu se množe. Povrh tega pa ustvarjajo v mestu in bližnji okolici še tudi mariborski industrijalci in veleposestniki vi-notoče, v katerih glasom pritožb mariborskih gostilničarjev prodajajo »Pod vejo« tu-dj vino, ki ga pripeljejo od druzod. kar je nedopustno.
a— Himen. Poročil se je z- Miroslav F r a n c č, privatni uradnik, z zdč. Zorico J u r i č. učiteljico iz Dolnje Dobrave. Simpatičnemu mlademu paru obilo sreče!
a— Jesensko porotno zasedanie se bo pričelo letos v Mariboru mnozo pozneje kakor objča.ino radi skupščinskih volitev. Prva porotna razprava se bo vršila šele 26. septembra.
a— Jamski medved na Kozjaku. K včerajšnjemu članku pod tem naslovom nam sporoča g. prof. Baš. da ie našel on ostanke jamskega medveda v ozemlju Kozjaka severno Saurerjevega vrha. Poročilo v »Slovencu« se je nanašalo na Koziak in ne na Remšnik, ker sta to dva geografska pojma.
a— Docent dr. Iv. Matico se ie vrnil in ordjnira v Slovenski ulici 4. od 1. avgusta t. 1. 1118
Iz Celja
e— Odbodnica sokol»kega delavca. V
ožiem krogu celjskega Sokola, kateremu ie posvečal najraje v prostem času svoje moči se je vršila v četrtek, dr.e 25. t. m. v celjskem Narodnem domu odhodnica staroste celjske sokolske župe br. dr. Juriia Štempi-harja. k: te dni odhaja iz Celja. Na iskreni prijateljski napitnici, ki sta jo izpregovorila br. starosta cel.iskeza Sokola dr. Milko Hra šovec in br. Smrtnik v imenu celjske sokolske župe, se je zahvalil br. dr. Štempihar vjdno ganjen s priznanjem, da le težko zapušča torišče svojega sokelskeza delovanja. S 1. avgustom že nastopi svoio službeno mesto v ministrstvu pravde v Beozradu.
e— Jesensko porotno zasedanie. Za tretje redno porotno zasedanje v Celiu je imenovalo predsedstvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani za predsednika z- dr. Josipa Kotnika, dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča, za njegove namestnike pa gg. dr. Friderika Bračiča in dr. Iv. Premschaka, višja ^ieželnosodna svetnika ter Valentina Levicnika, deželaosodnega svetnika.
e_ Tudi cigan ima srce. Na dvorišče orožniške stanice pripeljejo cigansko družbo s tremi majhnimi kljuseti. Kakor običajno, se vrši živahna preiskava koniskih potnih listov, ki seveda pri ciganih niso nikdar v redu ter delajo toliko prezlavic in sitnosti orožnikom in oblastim. Med cigani Ee nahaja že precej dorasel dečko, ki kaže na prvi pogled, da ga ni rodila mati ciganka. Naravno, da je to opazilo radi oko postave ter se začelo nekoliko bolj zanimati za nepristnega cigančka. Zavladala ie med cigan-
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio^tinkturo, morejo sc citati tudi ponoči. — En primer.
	
	11
|.NOCAVlCE„KLIUC .1
sko družbo večja nervoznost, kakor bi šlo za bog ve kako dragocenost, deček pa ie na kratko, a odločno izjavil, da za celo Celje ne gre več proč od ciganov. Izkazali so se baje usmiljeni do njega, ko ie ostal na svetu brez staršev kot zapuščena sirota, česar jim ne bo nikdar pozabil. Ali mu je mogla isto usmiljenje izkazati ter ga oustiti še nadalje pri ciganih tudi oblasti, nam ni znano; vseeno pa lahko trdimo, da ima tudi cjgan kljub dolgim prstom in drugim slabostim včasi blago srce.
Zagonetna smrt
Celje, 39. juliia
Pred celjskim okrožnim sodiščem sta se zagovarjala radi smrtnonosne telesne poškodbe posestnikova sinova Karel in Ivan MaTenčič iz Sv. Petra pod Sv. gorami. O zagonetnem dogodku so že svoj čas obširno poročale tudi novine. Dne 7. februarja 1927) so imeli pci Marenčičevih iurež. Po dobri večerji, ki so io seveda tudi zalili z vinom, je nastal med starši, sinovi in hčerami prepir, ki se je končal s pretepom, telesnimi poškodbami ter imel končno za posledico, da je naenkrat izginila hčerka Ana MarenčiSeva. Našli so jo šele čez mesec (Jni mrtvo v reki So tli, ki je kakih 20 mi. nut oddaljena od Mareačičeve fiše.
Zdravniki so ugotovili, da ie imela utopljenka na sebi znake nasilne smrti in da je morala bi« vržena že mrtva v vodo. Sumljivo je bilo tudi dejstvo, da se Ma« renčičevi niso mnogo hrigali za pogrešano Ano in da so pri zaslišanju iapovedaH o Doteku prepira in precepa prav različno. Ugotovilo se je samo to, da se je Ana Ma-renčičev nahajala na pežš, ko ie nastal me^ očetom in materjo prepir, v kojeza je posegel tudi sin Ivan s tem. da Je porinil očeta in mater vsakega na svoio stran. To je Ano tako razkadilo, da j« pograbila desko ter udarila brata Ivana tako nesrečno, da ie omedlel in padel na tla. Ugotovilo se ie tudi, da je Ana po tem svojem dejanju obupana zbežala bosa na temo ter se tam r.akopala. Na prošnjo sestre Amalije, naj se vrne, ie bade odgovorila, da Ji ne preostane ničesar drugega, kakor da se utopi, oreden io bodo uklenili orožniki In pozneje obesili, ker ie ubila brata.
Dokazano je tudi, da sta brata Ivan in Karel čTtila Ano, Karel zaradi neške njive, Ivan pa jo je malo prej celo teoel. Razprava pred okrožnim sodiščem nI prinesla v zagonetni primer toliko jasnosti, da bi mogel sodni dvor izreči svoj Jcrivdorek, radi česar sta bila oba brata oproščena. Državno pravdništvo ie vložilo proti temu pri-
Iz Trbovelj
t— Narodna strokovna zveza v Trbovt ljah priredi jutri popoldne družabno prire* ditev pri Pravdi ču na Vodah. Sodeluje tamburaški zbor iz Zagorja.
t— Kredit rudarjem ustavljen. V vseh revirjih so se pojavili lepaki, v katerih na* znanjajo trgovci m obrtniki, da so sklenili s 15. t. m. ustaviti vsak kr«>dit, kar so pri* morani storiti predvsem zategadelj, da go* spodarsko ne propadejo. S tem stopa mate« rijalni položaj rudarjev v odločilni stadij, ker je znano, da 70 odst. vsega delavstva ne zasluži toliko, da bi mogli preživljati svoje rodbine. Od teh je že sedaj 20 odst. oskrboval rudniški konsum in nekaj _ na« ravnega je, da denarja običajno niti videli niso, ker jim je ves zaslužek odtrgan za dolg za življenske potrebščine. Rudar za« služi s petčlansko družino, ker so prazno« vanja. zelo pogosta, komaj okoli 700 Din mesečno. Od te vsote je treba odbiti razne odtegljaje v povprečnem znesku 130 Din, tako da mu ostane za preživljanje 580 Din. S to vsoto na mesec je nemogoče izhajati, zato je šel rudar k trgovcem na kredit po živila. Plačilna nezmožnost pa je vedno bolj naraščala in prisilila pridobitne kro« ?e k usodepolnemu koraku. Posledica bo, da se bodo zatekli vsi rudarji v rudniški konsum in da se bodo odstotki onih, ki so popolnoma odvisni od TPD, čezdalje bolj množili.
t— Potovanja delavstva v Belgijo. V re« virjih je bilo te dni opaziti več agentov, ki so nagovarjali rudarje za potovanje v Belgijo. V svrho obvarovanja materijalne škode, ki jim preti, opozarjamo delavstvo, da je do preklica vsako potovanje v Bel« gijo prepovedano ter da ima belgijski kon« zulat ukaz, da pod nobenim pogojem ne sme vidirati potnih listov.
t— Operetni"večer v Trbovljah je bil ra« d: slabega aranžmaja in nenadne plohe ze» lo slabo obiskan. Nekaj bolje je bilo v Hrastniku dan pozneje v Narodnem domu. kjer znajo privabiti k vsaki tuji prireditvi dokaj številno občinstvo. Izvajanja članov ljubljanskega Narodnega gledališča so bi la vzorna in so zaslužila viharen aplavz.
t-— Regulacijo potoka Bobna in preloži« tev okrajne ceste pri Jenku bodo izvedli v Hrastniku. Ogled terena se bo vršil danes.
t— Zaradi pomanjkanja pitne vode je prepovedalo županstvo pod pretnjo kazni vsako najmanjše trošenje pitne vode iz hi« drantov.
t— V dobi konkurzov. Javna dražba hiše št. 9 pri Sv. Katarini je napovedana za dan 10. avgusta.
Iz Zagorja
Za razvoj Zagorja
Zagorje, v juliju.
Stavbno gibanje je zadnje leto pri nas zelo živo. Zraslo je tekom letošnje sezone precej novih stavb, stare hiše, ki so kvas rile lice, je dala občina podreti. Rečemo lahko, da je kraj zelo veliko pridobil, še več pa se mu obeta z uvedbo regulačnega načrta, ki je že v delu in bo v najkraj« šem času predložen odboru. V tem regu« lačnem načrtu je predvideno zidanje stavb po dolini ob novi cesti. Mimo občine in konzuma bo peljala cesta do mostu na Sve« povni. Obe cesti bosta vezani z ulicami, tako, da bo s časom ves kompleks zazidan. Kraj bo s tem pridobil krasno lice. Med železnico in cesto naj bi se s časom zasa« dil drevored, ker je to zemljišče za stavbe manj prikladno. Hrib pred žandarmerijo naj bi se oddal za terasne vrtove in zasa« dil z drevjem, med katerim bi se sčasoma napravile poti za sprehode. V Toplicah bo v kratkem odstranjen rudniški hlev, ki kva« ri lice. Ceste bo seveda treba temeljito po« praviti. Istotako je treba misliti na kana* lizacijo.
Na postaji dobimo električno luč. Skraj« ni čas! Treba bi bilo urediti tudi lesno skladišče na postaji. Tramovi leže ob cesti, da se jih je težko ogniti. Naj se v ta na* men vporabijo vrtovi, ki tukaj itak malo koristijo.
Občina zgradi več smetišč. Prebivalstvo naj bi pazite bolj na snago. Predvidena je izolirnica. Dalje treba napeti vse sile, da pridemo čimprej do meščanske šole, za katero je svet že davno kupljen.
V kratkem bo ustanovljeno olepševalno društvo za Zagorje. Prebivalstvo se napro« ša, da gre omenjenemu društvu kar najbolj na roko. Uspehi se bodo potem kmalu po« kazali.
Iz Litije
i— Revizija gasilskih društev. V nedeljo dne 31. avgusta bo izvršil revizijski odbor litijske gasilske župe pregled vseh. v župi včlanjenih društev. Komisiji načeljuje žup* ni načelnik g. Franc Lajovic st. Ostali čla« ni komisije so še: tajnik g. Peterca, orod« jar g. Dobravec ter odbornik g. Hočevar.
i— Ljubezen do bližnjega. V bližini li» tijskega kolodvora se je nastanil neki brez« poselni rudar, s sedmero dece, ki je prišel iskat dela v Litijo. Taboril je 4 dni pod milim nebom. Restavrater «pri Pošti« g. Vojko Sribar se je usmilil bedne rodbine, ter ji dajal hrano brezplačno, razven tega pa je podaril deri ie nekaj obleke. Posne* majte!
i— Za pospeševanje tujskega prometa. Zadnje čase se je pokazala stalna potreba po avtotaksiju, ki bi bil vedno j>ri roki. V Litiji je že sicer precej avtomobilov, tu* di taksijev, a so shranjeni doma v garaži. Podjetni g. Jerina pa se je stavil popolno* ma s svojim udobnim avtomobilom v služ* bo občinstva, ter je stalno pred kolodvo* rom na razpolago. Novi avtotaks bo po* sebno dobrodošel raznim komisijam, ki so sicer morale šele po prihodu v Litijo stikati za voznikom, sedaj pa je z uvedbo stalne avto»zveze ta neprilika odstranjena.
i— Nočni kolesarju V Litiji je že star običaj, da se razvije na večer po savskem mostu promenada. Sicer ni na mostu nika* ke luči, a to številnih sprehajalcev obo* jega spola nič ne moti — nekaterim je rav* no všeč, če vlada na mostu egiptovska te* m a. Po deseti uri zvečer, ko konča predli« niča z nočnim šihtom, pa se zadrvi iz Grad ca trop kolesarjev in kolesark, tudi brez luči. Posebno urne so šmarske predi ln i čar* ke. Zadnjič se je zaletela ena izmed kole« saric v skupino šetalcev. Da se ni zgodila nikaka nesreča, je pripisati zgolj srečnemu naključju. Prosimo, da se napravi v tem pogledu red!
Iz Ptuja
j— Poskusen samomor. 241etni mladenič N. N. iz ugledne tukajšnje obitelji, je ho* tel dne 36. t. m. zvečer končati svoje živ* ljenje na ta način, da je izpil čašo subli* mata. Takojšnja pomoč, ki mu jo je nudil hitro poklicani zdravnik g. dr. Mrgole, mu je otela življenje še pravočasno s tem, da mu je zdravnik trikrat izpral želodec. Zdaj ie fant že izven nevarnosti. Vzrok posku* šenega samomora je baje nesrečna ljube* zen.
j— Nova tekstilna tovarna. Neka češko* slovaška tvrdka se zadnje čase ponovno mnogo ukvarja z načrtom, da bi osnovala v Ptuju tekstilno tovarno. Zanimanje tvrd* ke je zelo resno, ter si je k nam v Ptuj take večje industrije le želeti. Upamo, da bodo stremljenju te tvrdke šli vsi domači faktorji, kakor tudi naše oblasti na roko.
j— Občni zbor dramatičnega društva v Ptuju se je vršil dne 27. t. m. ob 20. v spodnji dvorani Narodnega doma. Za ta občni zbor je v tem mrtvem poletnem ča* su bilo skrajno malo zanimanja, ter se ga ie udeležilo poleg funkcijonarjev odbora, le samo še par članov. Želeti je, da se v bodoče sklicuje občni zbor tako važnega društva ob primernejšem, bodisi jesenskem ali zimskem času, da se ga zamore udeleži* ti večje število članstva, sicer se po nepo* trebnem vzgaja mržnja in po nekod celo tiho nezaupanje v društveni odbor ter nje« ga neumorno in človekoljubno delovanje.
Vremensko poročilo
Meteorološki i«vod v Ljubljani 29. julija 1927.
Višina barometra 308.8 in
Kraj
Cas
jpazovanju
Ljubljana (dvorec) • •.
Maribor . .. Zagreb • •• • Beograd i. » Sarajevo ■ > » Skoplje Dubrovnik . ■ Split ...» Praha . . . ;
7.
14. 21.
&
i	Im Z g	b ' or s "S*
(S	£	-i
758-7	17-8	'6
759 0	20-8	84
759-2	ISO	82
7593	50-0	81
758 5	21-0	89
757-4	26-0	52
757-6	230	54
75-7	25 0	53
757-6	23 0	74
757-1	26-0	64
/60-0	17 0	—
Smer vetru ir brzine * metrih
NE 2 N 1 SW 4. mirno S 4 ESE 6 mirno mimo mirno mirno NW 2
o
I?
Padavine
Vrsta
megla, dež deževalo
dež
• mi io tan
1.7
1.0
Solnce vzhaja ob 4.40, zahaja ob 19.31, luna vzhaja ob 4.49, zahaja ob 20.34.
Najvišja temperatura daaes » Ljubljani 21.2 C, najnižja 16.3 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Sem in tja oblačno, nevihte. Toplejše vreme. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo oblačno, nekoliko dežja. Temperatura od 20 do 26 stopinj. Morje nekoJiko razburkano.
Poročila funkcijonarjev so bila radi malo« številnosti zborovalcev malo suhoparna in je podal edino stvarnejše poročilo inten« dant društva g. Skaza. Iz njegovega poro« čila se da povzeti, da je bilo tudi v prete« čenem letu dramatično društvo zelo agil« nc in da je nudil diletantski oder z g. Va« lo Bratinom na čelu v tej sezoni Ptujča.
nom 35 predstav, ki so vse prav dobro uspe le. Z g. Bratino se je posrečilo v preteče« ni sezoni dvigniti ptujsko gledališče skoraj na višek stalnih manjših gledališč in se bo moral tudi bodoči odbor truditi, da gle* dališče vzdrži najmanj na tem višku, kar pa bo mogoče le, če se posreči društvu iz« poslovati primerne subvencije in podpore.
Doslej je stala kot močna opora društv.u ob strani samo mestna občina, ki pa sama ne zmore vseh subvencij v taki višini kakor bi to bilo potrebno za stalno. Odbor je bil
po večini izvoljen stari in so se še pri. eventualijah razpravljala razna pereča vpra sanja društva, ki jih bo moral rešiti odbor v tekočem letu.
Komercijalizacija naših državnih železnic
Železniška politika sikoraj vseh evropskih držav je že pred vojno stremela po podr-žavljenju vseh privatnih železnic. Tipičen primer za to nam je bila Nemčija in pa Avstrija, ki je imela v to svrho celo poseben izjemni zakon. Po vojai opažamo v nasledstvenih državah nadaljevanje podr-žavljenja privatnih železnic. Cehoslovaska in Poljska 6ta tako rekoč popolnoma odpravili zasebne železnice. Sledila je njihovem vzgledu Avstrija in končno tudi Jugoslavija, ko je podržavila največje železniško privatno podjetje »Južno železnico«.
Danes je znano, da predstavljajo češkoslovaške železnice precej enotno organizirano podjetje v državnih rokah, ki uspeva kljub ožinam državnega proračunskega gospodarstva prav dobro. Redno, leto za letom se obnavljajo proge, vozila in se ureja promet po vidikih najmodernejših izkušenj. Cisti državnoželeznilki sistem se je tam skorajda obnesel. V Avstriji pa je podržavljenje drugače izpadlo. Vzroki so bili: gospodarski položaj države in posameznih pokrajin, neugodna zemljepisna lega posameznih, osobito glavnih prog, po stari Avstriji podedovani birokratični način uprave itd. Zato se je moralo napraviti v Avstriji korenito operacijo, da se železnice ne upropaatijo. Vsa uprava 6e je postavila na nov temelj z izločitvijo železnic iz ostalega državnega gospodarstva, na principu, naj se same vzdržujejo. Nove investicije, zgradnjo novih prog, elektrifikacijo gorskih prog plačuje sama država, železniški obrat pa vodi zvezni železniški svet, ki ga tvorijo sami strokovnjaki. Železnice uspevajo v zadnjem času tudi v Avstriji boljše.
V	Jugoslaviji smo mnogo bolj zaostali tudi v tem pogledu. NaSe železnice, ki so nastale po osvoboditvi iz šeetero raznih sistemov, v državni upravi občutno nazadujejo. Merodajni faktorji prav za prav do danes še niso v polni meri izprevideli, kako veliko nevarnost za celi naš gospodarski položaj predstavlja to stanje, ki traja že skoraj celo desetletje. Mnogo se je poskušalo reformirati, reorganizirati itd., toda preko poskusov ali pa zelo slabo uspelih reform nismo prišli. Reformatorji so pokazali le malo železniškega znanja, zato so vsi poskusi žalostno končali ali pa so bile reforme v praksi neizvedljive.
V	zadnjem času se govori o komercijali-zaciji državnih železnic. Izgleda to pot, da misli naš prometni minister resno. Zadeva se študira že delj časa v ministrstvu za promet in bo v kratkem predložena gospodarskim korporacijam v pogled in nasvet. Naši gospodarsiki krogi so gotovo na tem vprašanju v prvi vrsti interesirani, zato bo odvisno celo rešemje od stališča, ki ga bodo zavzeli na tej konferenci. Posebno tangirani so v vprašanju slovenski gospodarski krogi, 6aj imamo v našem kraju pravzaprav najboljše zgrajene in moderno upravljane proge, ki so ravno tako zapisane počasni propasti, ako se s sedanjim sistemom še nadaljuje.
Kot nekak predpogoj uspešnemu državno-železniškemu gospodarstvu smatrajo strokovnjaki, da mora imeti prizadeta država: krepko vlado, izboren uradniški aparat, urejene državne finance, pametno in smotreno tarifno in grabeno politiko itd. Teh predpogojev pa nismo imeli. Vlade so se menjavale vsakih par mesecev in tudi o iz-bornem uradniškem aparatu ne more biti govora. Ne samo, da država ne plačuje svojih železničarjev kakor zahteva to njihova naporna služba, še več, železnice so jpostale nekaka domena posameznih vladajočih političnih strank. Naša finančna politika je bila do sedaj vedno kolebava, še manj pa moremo govoriti o smotreni tarifni politiki. Do nedavna so se predvojni tarifi samo linearno poviševali, ne glede na gospodarsko strukturo države in šele v zadnjem času smo dobili enotno tarifo za celo državo. Zgraddilo se je bore malo; nobena pomembnejša proga ni bila do sedaj niti pričeta. Naše železnice se nahajajo nasprotno v takem položaju, da niti obstoječih ustanov ne moremo vzdrževati na prejšnji višini. Ako bi ne bili prejeli iz Nemčije reparacijskega materijala, osobito lokomotiv in vagonov, bi danes stali prod katastrofo našega želez-ništva. Ni se izvršilo popravilo obstoječih prog, zgradila se ni nobena nova delavnica, odstavljenih strojev in vagonov pa imamo toliko, da so nam zatrpane cele postaje. Pri vsem tem pa se naglasa, da se mora samo štediti, štediti ia še enkrat štediti. Končno pa zahteva vsak državnoželezniški sistem še eno: pravilno organizacijo celega ustroja, da brezhibno, točno, ceno in ekspeditivno deluje. Tudi tega nimamo in niti najnovejša uredba o organizaciji državnih železnic ne bo ustrezala namenu, ker je sestavljena brez dovoljnega poznavanja celotnega ustroja.
Zeleanice 60 pod takimi pogoji zapisane počasnemu propadanju. Posledice takega brezglavega gospodarstva se morajo pokazati čim preje in ako ne nastopi pravi čas korenita sanacija, propade vse.
Vodilni želez, krogi to polagoma uvidevajo, zato so pričeli s pripravami za komer-cijalizacijo. Ali bo ta pot pivedla naše železnice v boljšo bodočnost, je še veliko vprašanje! Obstoji namreč upravičena bojazen, da bomo tudi v tem primeru celo zadevo le polovičarsko rešili. Omejiti se hočemo danes samo na glavne principe, ki bi se morali uveljaviti ob priliki preorijentacije v naši železniški politiki.
Po našem mnenju je en# kardinalnih napak naše državnoželezniike uprave ta, da se posveča vse premalo pažnje spoznavanju železniških sistemov v drugih državah, njihovih dobrih in slabih strani, temveč se dela tako hitro in površno, da iz raznih popravkov obstoječih naredb in predpisov že nikdo več ne ve, kaj velja in kaj ne. Drugo je. da 6e železnice izločijo iz ostalega splošnega gospodarstva ter se postavijo kot pridobitno podjetje, ki naj služi interesom vsega prebivalstva in katero naj se vodi na strogo trgovski bazi, kjer ne bo ovir z raznimi krediti, pomanjkanjem denarnih sredstev itd. Seveda se mora pri tem pomisliti tudi na potrebo korenite reforme sedanjega
Gospodarstvo
preveč birokratienega ustroja, ki požre silne svote denarja, koristi pa prav nič. Železnice naj se vzdržujejo same iz lastnih dohodkov. Obratni koeficient tudi v Jugoslaviji vkljub sedanji zavoženosti ne bo presegal dohodkov, dal bi se pa v nekaj letih znatno znižati, ako se decentralizira nabav-ke za železnice. Za primer naj navedemo, da se podkurjevalni les za Slovenijo, ki ima lesa v izobilju, nabavlja iz Srema in Slavonije.
Kakor rečeno, mora železniški obrat živeti od lastnih dohodkov. Nikakor ne gre, da bi se iz rednih dohodkov železnic krile investicije za nove proge. V ta namen naj se votira drug denar ali pa naj država najame v to svrho posebna investicijska posojila. Presežek nad obratnimi izdatki pa naj služi za izpopolnitev obstoječih prog, za nabavo novih vozil, modernizacijo varnostne službe, za delavnice itd.
Prihaja čas odločitve! Ali hočemo moderne železnice ali ne? Vzemimo si samo za vzgled Nemčijo, katere železnice so bile 6vojčas v državni upravi vkljub vzornemu redu deficitne. Danes, ko vodi ves obrat »Državno . železniška družba« (Reichsbahn-gesellschaft) sicer nima neposrednega vpliva na sam obrat, vendar pa dobiva, kot največji delničar, znatne in rodne dohodke. Železnice so postale suficitne, odkar je bila ta reforma izvedena.
Izvesti je treba reorganizacijo hitro, vendar pa premišljeno in popolno. Zato morajo pri* tem važnem vprašanju sodelovati vsi sloji.
= Hmeljarjem! Hmeljarsko društvo v Žalcu javlja svojim članom, da se nahaja društvena pisarna v hiši Savinjske posojilnice poleg župne cerkve v Žalcu. V pisarni se že dobivajo legitimacije za polovično vožnjo hmeljskim obiralcem. Najenostavnejše je, ako člani naročajo legitimacije i>o dopisnicah, naslovljenih na tajnika hmeljarskega društva. (Uradne ure so vsak delavnik od pol 8. do pol 11. dopoldne.) Vsaka legitimacija velja za poljubno število obiralcev za vožnjo sem — za vožnjo nazaj pa je potrebna zopet druga, nova legitimacija. Obenem se javlja vsem članom, da se bo izredna glavna skupščina vršila v nedeljo 7. avgusta t. 1. ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Vabila se bodo članom razpošiljala prihodnji teden. Nameravana hmeljska razstava v Žalcu od 4. do 11. septembra t. 1. še ni zasigurana, ker do sedaj še ni zagotovljena, sicer obljubljena državna podpora. Tozadevno se bo vse pravočasno razglasilo. — Vodstvo Hmelj, drn-štva za Slovenijo.
= Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča z dne 28. t. m.: Pri stanovitnem lepem vremenu se hmeljska rastlina zadovoljivo razvija. Vendar bi bil izdaten dež nujno potreben, sicer bo hmelj kmalu pokazal zle posledice. Izmed škodljivcev se je v novejšem času pojavil rdeči pajek, ki bo zamogel pri stanovitno hudi vročini povzročiti občutno škodo.
= Nova sladkorna tovarna v Somboru.
Iz Sombora poročajo, da je bila te dni ustanovljena nova sladkorna tovarna, ki se bo zgradila na zemljišču, katerega je v ta namen somborska občina odstopila novoustanovljeni družbi. Delniška glavnica znaša 30 milijonov Din. Baška oblast ie s tem dobila peto sladkorno tovarno: Novi Vr-bas, Crvenka, Stari Sivac, Beli Manastlr In Sombor.
= Jubilejna kmetijska razstava preložena. Glavni odbor Kmetijske družbe je v zadnji seji dne 7. julija 1927 sklenil, da se zarati letošnjih skupščinskih volitev, ki se vršijo septembra, preloži jubilejna razstava na prihodnje leto meseca maja 1928. Opozarjamo na to vse podružnice in člane Kmetijske družbe, da za jubilejno razstavo namenjene razstavne predmete ohranijo po možnosti in jih pripravijo za razstavo meseca maja prihodnjega leta. Namesto jubilejne razstave priredi uprava Ljubljanskega velesejma v zvezi s Kmetijsko družbo in drugimi organizacijami letošnjo jesen od 17. do 26. septembra 1927 Pokrajinsko kmetijsko razstavo s trgovskim značajem in z naslednjimi oddelki: 1.) Sadni oddelek; 2.) zelenjadni oddelek; 3.) mlekarski oddelek; 4.) čebelarski oddelek; 5) vinski oddelek; 6.) kmetijsko - strojni oddelek. Prijave za udeležbo razstavljalcev sprejema uprava velesejma do 25. avgusta t. I.
— Vprašanje svobodne cone v Splitu. Posebna komisija ministrstva financ je te dni zaradi proglasitve svobodne cone pregledala splitsko luko. Komisija se je nato vrnila v Beograd in predložila ministrstvu financ obširno poročilo.
= Državna in Obrtna banka SHS. Po zakonu o Obrtni banki je država dolžna vplačati na glavnico 40 of0 vsote, ki so jo plačali obrtniki sami. Država pa je do sedaj plačala mesto 10 milijonov dinarjev le 5 milijonov dinarjev in Obrtna banka za enkrat ne bo mogla izvesti svoje kreditne politike na način in v istem obsegu, kakor je to prvotno nameravala.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejme do 2. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 20.500 komadov nalučni-kov; do 5. avgusta t. 1. glede dobave strojnih jermenov in mehkih desk; do 9. avgusta t. 1. pa glede dobave 35 komadov signalnih avetiljk. brzinometrov. 200 kg sika-tiva in 200 kg železnega minija. — Komanda pomorskega arsenal.a v Tivtu sprejema do 16. in 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (rinkove plošče, cevi. čopiči, kit, steklo, železna pločevina, vijaki. ključi, klešče, sekire, svedri, zakovice, smola, katran, razno železo, jelove desike in srede itd.). Vršile 6e bodo naslednje ofer-talne licitacije: 13. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafsko - telefonskega materijala. 17. avgusta t. 1. glede dobave drogov za električni vod in raznih ročajev- za sekire, lopate itd. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 12. avgusta t. 1. glede dobave 4800 m3 drv za kurivo, 13. avgusta t. 1. glede dobave vijakov, matic in zakovic ter kavčuka6tih jb-ročkov za vlačilne naprave, 16. avgusta t. 1.
glede dobave raznih tiafema, obalnih šip in 7000 kg gnetiloeca maSlnega materijala, 17. avgusta t. I. glede dobave 480 parov ookelj za pepelarje, 10.000 komadov vžigalnih kapic, jadreniae in strešnega platna, 18. avgusta t. 1. glede dobave rasnih tiskovin, 575 komadov električnih iarnie, 4000 komadov ogljenih vrečic in 500 komadov suhih elementov, 19. avgusta t. 1. glede dobave črpalk, cevi, izlivk in sesalnih košev ter raznega pisarniškega materijala, 20. avgusta t. 1. glede dobave 6500 m3 tolčenega gramoza in 1050 m* jamskega gramoza, 22. avgusta t. 1. glede dobave 2000 komadov dermaiin - obročkov, 800 m kavčukastih cevi, 1000 komadov kavčukastih tesnil, 650 kg kavčukastega platna, raznih tiskovin in 10 komadov bakrenih plošč za kurilne skrinj« lokomotiv.
29. julija.
Na ljubljanski devizni borzi dane« ni bilo pomembnejših izprememb. Privatna ponudba je bila manjša; Narodna banka j« intervenirala v devizah Curih, London, Praga, Berlin in Newyork London in Berlin sta te dvignila za nekaj točk. Deviza na Italijo pa je bila zaključena po 308.875, dočim » j«_ua zagrebški borzi trgovala po 309 — 309.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi čvretejša. Na aranžma se je trgovala po 344.5 — 345, kasa po 347, za oktober pa je bila zaključena po 350 in 355. V industrijskih in bančnih vrednotah je bila tendenca dalje mlačna..
Device in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 —22.8, Berlin 13.52 — 15.55 (13.535), Budimpešta 9.895 — 9.935 (9.91). Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9025 — 8.0225 (8.0075), London 275.85 — 276.65 (275.25). Nevrjork 56.7 — —66.9 (56.8). Pariš 0 -22S35, Praga 168.2
—	169 (168.6). Trst 307.875 - 309.875 (308.875), avstrijski šilingi 0 —8.01, madžarski pengi 9.75 — 9.85.
Zagreb. Amsterdam 22.7505 — 22.8105, Barcelona 8.58 — 9.62, Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13515 — 13.545. London 275.85 — 276.65, Milan 308.178 — 310.178, Newyork 56.7 — 56.9. Pariš 222 — 224, Praga 168.2
—	169, Curih 1098.5 - 1096.5.
Beograd. Pariz 221.95 — 223 95. Newyotk 56.685 — 56.885, Milan 308.25 — 310.25. Dunaj 7.995 — 8.025, Budimpešta 9.905 —9.935, Bruselj 7.915 — 7.945, Amsterdam 22.80 — 22^6 Bukarešta 34 — 34.5. Atene 76.25 — 76.75, Sofija 40.75 — 41.25.
Curih. Beograd 9.135, Newyork 519.31, London 25.215, Pariz 20.825, Milan 28.25, Praga 15.39, Budimpešta 90.30 Bukarešta 3.165.
Trst: Devize: Beograd 32.15 — 32.66; Dunaj 253.70 — 263.70; Praga 54.15 — 54.65; Pariz 71.65 — 72.15; London 89.11 — 89.41; Newyork 18.2975 — 18.3975; Curih 351.70 — 355.70; Budimpešta 315 — 925; Bukarešta 11 — 1150.
Dunaj. Beograd 12.46375 — 12.50875, Berlin 168.63 — 169.13. Budimpešta 123.63 — 123.93, Bukarešta 4.3850 - 4.3550, London 34.4350 - 34.5350, Milan 3855 - 38.65, Newyork 708.96 — 711.45, Park 27.75 -27.85, Praga 21.0060 — 21.0660, Curih 136.47 __136.97.
Deviza Beograd aa ostalih bonah: v Pragi 59.236, v Berlinu 7.388.
BlektL
Ljubljana. Vojna škoda 348 — 0. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 147 — 150. Merkantilna 0—90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Stavbna 55 — 0, Šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84.5 — 86.5, Agrarna 505 — 51, Vojpa škoda 344.5 — 345, Kasa 3445 — 845, za avgust 347 — 347.5, bančne vrednote: Es-komptna 93 — 93.5, Poljo 15 — 155, Kreditna Zagreb 92 — 94, Hipo 56 — 57, Jugo 90 — 905, Ljubljanska kreditna 147 — 155, Narodna 4700 — 4710, Obrtna 40 — 41. industrijske vrednote: Našice Union 1700 — 1850, Nihag 10 — 20, Gutmann 240 — 260. Slaveks 100 -=- 110, Slavonija 16 — 17.5, Drava 515 — 535. Sečerana Osijek 480 — 490, Vagon 36 — 40, Vevče 185 — 140, Du-brovačka 390 - 395, Trbovlje 450 — 470.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza. (29. t. m.) Les: Tendenca neizpremeujena; zaključeni so bili 3 vagoni in to 1 vagon tramieev, po noti kupca, fco vagon nakl. post. po 240; 2 vagona bukovih drv, suhih, fco vagon meja po 22. Nudi se bukovo oglje. — Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica. 78 kg. 2<£, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna 847.5
—	350, za avgust, september pa po 355 — 357.5; nova sremska pšenica, 80 kg. 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna, navadna tarifa po 250. mlevska tarifa pa po 245; moka »0«, fco Ljubljana, plač. po prejemu, po 515. — Tendenca čvrsta; zaključkov ni bik).
Mariborski svinjski sejem. (29. t. m.) Dogon 130 svinj. Kupčija srednja; prodalo s« je 100 komadov. Cene: prasci 5 do 6 tednov 125 — 140, 7 do 9 tednov 150 — 200, 3 do 4 mesece 360 — 420, 5 do 7 mesecev 450 — 480, 8 do 10 mesecev 550 — «50, 1 leto 1000 do 1100 Din komad; kg žive teže 9.5 — 11, mrtve 15 — 17.5 Din.
Dunajska bona ca kmetijske proizvede. (28. t. m.) Po iivahnepem prometu zadnjih dni je postala tendenca v zvezi z nazaduj-v čimi budimpeštanskimi tečaji mirnejša. — Uradno notirajo vključno blagovnapromelni davek brez carine: pšenica: domača iO
—	41, madžarska Tisa (80-82 kg) 43.25 -43.75; rž: marhfelddca 87 — 375, 87 — 375, madžarska 375 — 37.75; ječmen' 36 — 40; turščica: 27 — 28; ovee domači in madžarski 81 — 31.50, rumuns'-' 29 — 29.5.
Poskusite
»Van Kaster" kakao .Goold* poski
site .Special" ne bode Vain žal. oaoioioieioioieioic
Iz življenja in
Smrt bivšega generalissima ruske armade
V	Parizu je 5isto na tihem preminul ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič, bivši generalissimus ruske vojske y svetovni vojni.
Nikolaj Nikolajevič je spadal med ožje sorodstvo carske dinastije Romanovih. Rodil se je L 1856. v Petrogradu, kjer je študiral vojno akademijo. Na gias je prišel prvič v rusko-turški vojni pred petdesetimi leti, v letih 1877. do 1878. S svojo hrabrostjo si je priboril celo vrsto domačih in tujih odlikovanj; bil je vojak od glave do peta.
V	politično življenje je posegel pokojnik za ruske revolucije L 1905. Razmere so ga tedaj napravile za tajnega, toda vrlo zanesljivega svetovalca ruskega carja Nikolaja II. Nikolaj Nikolajevič je vplival na suverena v smislu, da je treba revolucionarno gibanje zatreti in ga vdušiti s silo. Dosegel je začasen uspeh in se ni nadejal, da bo revolucija dvanajst let pozneje razdejala navidez sigurno stavbo carizma in njegovih svetnikov.
2e za balkanske vojne je pokazal Nikolaj Nikolajevič na čigavi strani so njegove simpatije. Nastopal je očitno proti politiki avstro-ogrske monarhije, za Srbijo in za Slovanstvo vobče. Ko je izbruhnil svetovni požar, je bilo mesto zanj že pripravljeno. Poverjeno mu je bilo vodstvo ruske armade. Vsi uspehi ruske vojske, ki se je kot mogočen valjar valila proti avstrijskemu in nemškemu ozemlju, so bili v bistvu uspehi njega in njegovega generalnega Štaba. Avstrijski porazi v Galiciji so bili plod njegovih načrtov; in pred njegovimi koncepti je moral bežati celo Hindenburg, ki je bil na Poljskem že dospel do reke Visle. Osvojitev Prze-mysla je bil takisto uspeh Nikolaja Ni-kolajeviča.
V	drugi polovici svetovne vojne se je nasprotnikom velikega kneza posrečilo odriniti vojskovodjo z vodilnega mesta ruske vojske. Nikolaj Nikolajevič je moral v nekakšne vrste pregnanstvo na Kavkaz, kjer je bil postavljen za guvernerja. Vodil je ofenzivo proti Turkom ter je zavzel Trapezunt, Er-zerum in druge važne postojanke.
Z izbruhom boljševiške revolucije je tudi zvezda Nikolaja Nikolajeviča začela temneti. Boliševiki so ga ujeli in zaprli na Krimu. Pretil mu je sramoten konec, pred katerim pa je zbežal v inozemstvo. Nekaj časa je živel na Nemškem, potem se je preselil v Francijo. Prvotno se je nastanil v Antibesu, pozneje pa si je izbral za bivališče Pariz.
Monarhistične spletke so skušale potegniti velikega in bolehnega kneza v svoj vrtinec, a Nikolaj Nikolajevič se je previdno držal ob strani in se ni posebno zanimal za iluzorično rusko krono, ki so mu jo ponujali rojaki v emigraciji. Bil je naziranja. da je oblika
Princ Karol
jc glasom poslednjih vesti trdno odločen priboriti si nazaj pravico do rumunskega prestola.
ruske vladavine in oseba državnega poglavarja dežele zadeva ruskega naroda, ne pa stvar malih krožkov, ki so zapustili domovino. Ljubil je svojo Rusijo do zadnjega diha in je umrl v prepričanju, da bo ruski narod našel pot do rešitve in svojega končnega osvo-bojenja.
Kot človek je bil Nikolaj Nikolajevič zelo energičen, hladnokrven in pravi-coljuben. Ker ni bil podkupljiv kakor druge vplivne osebe na carskem dvoru, so se ga bali vsi, ki so se držali v bližini caria le s pomočjo intrig dvorne kamarile. Tem spletkam je moral pod-leči, a stvar se je pozneje bridko maščevala nad tistimi, ki so ga sovražili in odstranili.
Lord Rothermere,
lastnik in ravnatelj londonskega «Daily Maila», ki se je nenadoma začel zavzemati za to, da se Madžarski vrnejo dežele, ki jih je s trianonskim mirom morala odstopiti Jugoslaviji, Češkoslovaški in Rumuniji.
Nenavaden letalcev
pristanek
V bližini letališča Horten na Norveškem se je te dni primeril kaj nenavaden pristanek letala. Neki pomorski avijatik je v poslednjem trenutku, ko se je že spuščal na morje, zapazil pod seboj norveški parnik «Jarlsberg», ki se je s polno paro bližal pristanišču. Pilot se je nakrat znašel v fatalnem položaju. Možni sta bili le dve alternativi: ali se zaleti z letalom v parnik. kar bi pomenilo katastrofo, ali pa poskusi pristati na poveljniškem mostiču. Sreča mu je bila' naklonjena. Ost krila letala se je tako srečno zadela v jambor parnika. da se je letalo v elegantnem skoku zavrtelo okoli jambora in pristalo ravno na mostiču.
Letalo je ostalo docela nepoškodovano in tudi presenečenemu letalcu, ki se pač ni drznil nadejati, da se bo tvegani poskus tako srečno iztekel, se ni pripetilo nič zlega. Potniki na parniku so se zavedli šele tedaj, ko so zagledali aviion na krovu.
Smrtonosen razkuževalni
plin
Tragične posledice desinlekcije.
V Šumarski ulici na praških Vino-hradych se je pripetila o priliki razkuževanja nekega stanovanja velika nesreča. V sobah se je udomačil mrčes — stenice, ščurki in bolhe — v toliki meri, da je bilo treba stanovanje temeljito razkužiti. Stanovalci so se v ta namen poslužili cijanovega vodika, hudega strupa, ki je zelo opasen človeškemu življenju. Ko ie bila desinfekcija navidez pri kraju, je služinčad zaprla okna. Pri šetnji skozi razkužene sobe Pa so nenadoma popadli služkinjo krčL Obšla jo je tolika slabost, da se je zgrudila na tla in takoj izdihnila.
Na njene obupne klice sta ji prihiteli na pomoč dve ženski, kateri je zadela ista usoda. Umrli sta pri priči čim sta stopili v desinficirano sobo. Tudi stražnik, ki je slišal vpitje na ulico in je vlomil v stanovanje, je podlegel za-
Josip Fr. Knaflie:
Slovenska pisma
3.
Ampak Slovenca ne premakneš iz lepa z mesta. Zelo nerad gre iz dežele, zlasti pa Kranjec. Kič čudnega naposled: tako bajno lepa žemljica kot je slovenska, — pač težko se je človeku ločiti od nje . . .
Pa se tu spominjam razgovora, ki sem ga imel nekoč s srbskim politikom (bil je takrat agrarni minister). Govorila sva o vprašanju notranje kolonizacije, in jaz sem mu očital, da se delajo Slovencem povsod težave in zapreke. Srbi da nas ne pustijo nikjer blizu, a nam je doma pretesno, potrebujemo zemlje za našega kmetovalca, z nadprodukcijo naše inteligence pa tudi ne vemo. kam. Itd. Pa se je mož razhudil in me nahrulil: Naj vrag vzame vaše Slovence. Saj niti v Preekmurje nočejo, ki je vendar vaše, slovensko. In se mi je pritoževal, češ da ne more dobiti niti uradnikov za Prekmurje; vsak da se z vsemi štirimi brani iti tja.
Ne vem, koliko je na tem resnice, vsekakor pa vem tudi iz lastne izkušnje, kaka težko je Slovenca zvabiti ven izza domačih plotov. Kolikokrat sem tam v Bosni razpolagal z dobrimi služfoami, a nisem mogel dobiti naših ljudi, naj sem ponje še toliko pisaril v domovino.
Balkana, tako se mi zdi, se Slovenec kar nekam boji. A čisto neopravičeno. Ker prvič pride tam človek, ki se zna obrniti, lažje do kruha, zlasti Slovenec, ki je na glasu kot dober delavec; drugič tam nekako vse svobodneje živiš (zlasti če se ne vtikaš v politiko); tretjič pa: Balkan vpliva zelo blagodejno na slovensko domoljubje in narodno zavest. Drugje po svetu se naš človek narodno kaj rad izpridi ali celo izgubi, tam doli na jugu pa ravno nasprotno: se prerodi v še boljšega Slovenca. Jaz mislim, da pride to od srbskega duha. Od Srba se na-vzameš še le pravega nacionalizma.
»ki moj rojak, ki je rad duhovičil, je imenoval Balkan tovarno za konzerviranje slovenstva. In je pogodil resnico. V dolgih letih, ki sem jih preživel tam doli, sem se neštetokrat prepričal, da ni nič zdravejšega za slovenskega človeka kot malo balkanskega zraka.
Zato pa bi zelo rad poznal tistega, ki je prvi prišel na misel, pošiljati Slovence v Macedonijo. Seveda političnih deportacij ne moremo odobravati, toda na sebi je to bila imenitna ideja. Ta mož bi zaslužil spomenik kot dobrotnik slovenstva.
O, nič zdravejšega in koristnejšega za Slovence kot malo Balkana! In jaz bi vse Slovence tja doli poslal, najbolj pa tiste, ki so domovine presiti in nanjo zabavljajo. Vrnili bi se navdušeni domov
strupljenju ter umrl med prevozom v bolnišnico. Šele požarna bramba je napravila stvari konec s tem, da je z razbitjem šip od zunaj prezračila prostore. Celo pri tem opravilu so zbolele na znakih zastrupljanja tri osebe. Da bo moč strupa popolnoma dokazana, pa se je inficiral celo zdravnik, ki je dobil v oskrbo tri pacijente.
Pri razkuževanju stanovanj velja torej paziti, s kakšnim sredstvom in uspehom se vrši desinfekcija, kajti ne-odpustljivo je, da ginevajo mesto mrčesa — človeška življenja.
Nesreča brzovlaka Dunaj-Pariz-Calais
'V četrtek se je zgodila na železniški progi Pariz-Calais težka nesreča. Brzovlak iz Pariza, namenjen v Calais, je zavozil v brzi vlak z Dunaja in Basla. Ta vlak se je namreč radi neke malenkostne poškodbe moral ustaviti sredi proge. Sunek je bil močan in je im^l za potnike težke posledice. Deset oseb je bilo ranjenih, med njimi sta bila dva človeka težko poškodovana, eden pa mrtev.
Poškodovani vlak je imel številko 1297 ter je bil sestavljen iz garniture, ki vozi preko Basla v Pariz in od tam naprej proti Calaisu. Vlak je prišel re-čenega dne ob 11» uri in 9 minut v Amiens. Na progi, kakih 800 metrov od kraja Abbeville je obtičal radi defekta v lokomotivi Nesreča je hotela, da je baš v istem času pridrvel iz nasprotne smeri brzovlak št 5, ki je vozil iz Pariza proti Calaisu. Ta vlak je zapustil Pariz ob 10. uri in 10 minut.
Strojevodja je prepozno potegnil zavoro, ker je bU vlak v polnem diru ter ni pazil na to, kaj stoji na progi. Du-najsko-pariška garnitura je bila težko poškodovana. Spalni vagon je bil zmečkan in je šel malone na kose. Občutno so bili razbiti tudi zadnji vagonL V spalnem vagonu so bile ranjene tri osebe. V ostalih vozeh je pasažirje sunek vrgel s sedežev, tako da so se opraskali. Na mesto nesreče je takoj dospela rešilna ekspedicija. Zdravniki so ranjence obvezali, dali težje poškodovane ljudi prepeljati v bolnico, ostali pa so nadaljevali svojo vožnjo v novi železniški garnituri.
Maniu
vodja rumunske kmečke stranke, ki je na žalni seji parlamenta zahteval razpust zbor niče in razpis novih volitev. Kakor smo po» ročali, ves čas svojega govora niti z besedo ni omenil novega kralja, kar je napravilo v vsej rumunski javnosti velik vtis.
X Vsako angleško mesto mora imeti aerodrom. V Londonu se je vršil te dni kongres inženjerjev, katerega se je udeležilo poldrugi tisoč delegatov. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo vprašanje letališč. Kongres je sklenil, da mora vsako angleško mesto imeti aerodrom, ker to zahtevajo sodobne razmere in napredek moderne tehnike. Odgovornost za izvršitev naloge, ki jo je sklenilo zborovanje inženjerjev, so prevzela angleška mesta, k; bodo skrbela, da se sklep čimprej izvrši.
X Smrt mis June Mathis. Iz Newyorka poročajo 27. julija, da je tamkaj nenadno umrla filmska pisateljica mis June Mathis. Zadela jo je kap med gledališko predstavo. Mis June Mathis je bila najbolje plačana filmska pisateljica v Ameriki. Zaslovela je z ufilmljenjem Ibanezovega romana eštirs je jezdeci apokalipse®. Ona je baje tudi odkrila Rodolfa Valentina.
Pa se spominjam enega takega junaka. Prišel je doli med nas in zabavljal na slovensko domovino, da smo se kar prekriže-vali. Nič mu ni bilo več sveto, in vse je zde-val v nič; naša kultura, duhovna in mate-rijalna, vse skupaj ne odtehta efektivne vrednosti par opank, puške in handžarja, tako je proglasil. Drugače pa je bil prav imeniten fant, pel je krasno in je bil sploh dobra duša.
Potem je izginil nekam v bosanske šume in dolgo nismo nič slišali o njem. Dokler mi ni pisal, naj ga kaj obiščem, da mu je dolgčas in da si želi videti rojaka. Pa sem res prijahal neke lepe nedelje na veliko gozdno žago, ki jo je vodil. Bilo je še zgodaj v jutru, in on je še spal, kakor so mi povedali delavci. Hoteč ga presenetiti, sem se priplazil k njegovi baraki in skrivaj pokukal noter. Pa sem ga našel sionečega v postelji, in kaj je imel v rokah? Ta ljubi človek, ki je Prešerna raztrgal in prisegal, da sploh nobene slovenske knjige več ne pogleda, je prebiral pratiko in v očeh so mu lesketale sobe . . .
Domovina je bila prišla k njemu in ga pobožala po licih: Bodi priden, otrok moj, — saj si moj!
O Bosna, ti čudovita dežela, ki sem v tebi preživel najsrečnejša leta in ki si mi postala druga, boljša domovina, v tebi je tuii moja ljubezen do rodne slovenske zemlje
X Doktorica filozofije — operetna pevi ka. V dunajski Ljudski operi pojejo se» daj Kalmanovo opereto a Grofic a Marica®, v kateri nastopa kot glavna pevka mlada Rusinja Tatjana Slavijanska. Slavijanska je pred kratkim doktorirala iz filozofskih dis sciplin, se<faj pa se je odločila za opereto. Ta dokaj nenavadna aGrofica Marica® pa nima samo doktorat, marveč govori tudi
Pred tedni se je neki ;jamar< v ljubljanskih dnevnikih pritoževal, da se o delovanju »Društva za raziskavanje jam; ne sliši prav nič več. Pozval je merodajne faktorje, da obvestijo javnost o delovanju dru. štva. Temu pozivu se odzivamo z veseljem, ker vidimo, da se zaveda važnosti društvenega delovanja vsaj še nekaj ljudi, ki stoje izven ozkega kroga aktivnih jamarjev. Hvaležni smo »jamarju* tudi za njegov apel javnosti, da naj materijalno podpre društvo.
O delovanju društva so bila priobčena v ljubljanskih dnevnikih krajša poročila o priliki občnih zborov. Zadnji občni zbor je bil dne 24. novembra 1926 (prim. tudi referat v Geografskem Vestniku 1926, št 2/3). Naj navedemo tu predvsem nekaj suhoparnih številk. Dosedaj je društvo (po svoji reorganizaciji leta 1925) preiskalo 85 jam in izvršilo 113 jamskih obiskov; po zadnjem občnem zboru pa 45 obiskov v 37 jamah.
V to število pa niso všteti številni »predhodni« obiski, ki so imeli samo namen rekognoscirati jamski teren in odločiti o primerni tehnični opremi za dostop v jame.
Preiskane jame niso naše največje in najbolj globoke; po večini so to jame, ki dosedaj — vsaj v literaturi — niso bile znane. Jame so se kolikor možno vsestransko preiskale, povečini se je napravil tudi točen načrt, ugotovila se je lega jame v terenu, vhodi v jame in pa značilni ali kakorkoli zanimivi deli jam so se tudi fotografirali. Nabrani podatki o jamah so večinoma le znanstven, pomena, so pretežno biološkega značaja; za širšo javnost so manj zanimivi. O načinu preiskavanja in o obsegu programa, ki si ga je pri raziskavanju postavilo društvo, podajajo kratko, pa jasno sliko uvodna poglavja v članku drja. V. Bohinca o Županovi jami v Geogr. Vestniku II 1926. Ta članek, na katerega prav posebno opozarjamo vse, ki se zanimajo za delo našega društva, je tudi prva publikacija v seriji poročil, ki jih namerava društvo izdati. V kakem obsegu in v kakšni obliki pa bodo izhajala naslednja poročila, je odvisno seveda od višine fonda za izdajanje publikacij. Ta je sedaj tako smešno nizek (prevzet je bil v kronski vrednosti še od predvojnega društva), da bi ne zadostoval niti za nakup potrebnega črnila! Naše delo in naša volja tu ni ovira, gradiva je že dosti, in to tehtnega in resnega gradiva, zanesljivih, v trdem delu priborjenih podatkov. Nabrani biološki materijal pa nudi po svoji obsežnosti in kvaliteti ter po točnosti eti-ketiranja prve resne in res zanesljive temelje za zgradbo dokončne slike o naši jamski faunL
Dosedaj zbrane podatke o naših jamah more pregledati vsakdo, M se resno zanima zanje, na sestankih aktivnih jamarjev, ki se vrše vsak petek ob 18. v zoološkem institutu univerze (I. nadstropje levo).
Toliko — oficijelno. Sedaj pa smemo tudi mi. aktivni jamarji, sami zase nekaj povedati, potožiti in — obtožiti. Smemo — ko že nosimo^ vso težo sicer ljubega nam dela, ko prenašamo lestve in vrvi in bremena, ko se spuščamo v globoka brezdna, ko se plazimo v jamskem blatu in po opolzkih zasiganih stenah, ko vršimo najrazličnejša, vso zbranost duha in spretnost telesa zahte-' vajoča dela v težkem terenu — zato smemo, — in moramo, ker vidimo onkraj vseh pre-padnih temin svetel in velik cilj, vreden velikega truda in napora, cilj, ki nam je že v sedanjem delu za blestel v vse lepši in mikavnejši luči kot pa dvem, trem generacijam jamarjev pred nami.
Ne plašimo se sicer temnih senc v prepadih, a na solncu nas je 6koraj — strah. Strah za bodočnost in uspešnost našega dela. Povejmo prav na kratko: malo nas "je, tako malo, da bi živa veriga, storjena iz peščice sedanjih aktivnih jamarjev, komaj dosegla dno dvajset metrov globokega brezdna. Drugod bi ta četa mogoče nekaj pomenila, pri nas pa, n2 klasičnih tleh jamarstva na tleh, ki so prava domovina speleologije, je to vse premalo.
Obtožimo najprej to, kar nas najbolj boli, namreč premajhno zanimanje naše akademske omladine za naše delo. Naši računi po-kazujejo, da se mora vsaj 15 odstotkov slušateljev univerze tekom študij več ali manj točno seznaniti z znanostjo o kraških pojavih in da bo vsaj 5odstotkov od njih imelo v bodočem poklicu trajno opravilo s kraškimi pojavi. In vendar deluje pri Društvu za raziskavanje jam aktivno komaj 0.1 odstotka vsega slušateljstva, in še ti so bili po večini — Rusi!
Drugo, kar moramo potožiti, je: med stalnimi aktivnimi jamarji pogrešamo mlajše zastopnike onih strok, katerih prava do-
vzrastla močna in velika. Tako, da je nobeno, še tako hudo razočaranje, ki jih zdaj doživljamo tu po domovini, ne more užaliti, in da me sovražnost, ki vlada med Slovenci, ne more doseči.
Jaz ne morem sovražiti rojaka. Vsak mi je brat, sestra. In vesel sem, če morem Slovencu stisniti roko, in pogled in smehljaj Slovenk me osrečuje bolj, kot me je osrečeval pogled najlepših žensk, ki sem jih srečaval po svetu.
Toda jaz postajam sentimentalen. Sentimentalnosti Slovenci ne marate. Vi ste hladen. realen in praktičen narod. Namreč, — mislite. — da ste to. A niste, verujte mi, da niste. Vas je vseh skupaj sama sentimentalnost in nepraktično?!. In si ne znate zaslužiti denarja. To ste posebno v teh osmih letih pokazali.
Balkan vam je bil na stežaj odprt in čakal, da pridete in si ga vzamete, vi ste pa doma za pečjo sedeli in rezonirali (kakor rezonirate še danes), zakaj vam tako slabo gre. Tu so Hrvati bili že brihtnejši. Ti so pustili svojega Radiča Slovence in Srbe lepo zabavati, med tem so pa pridno špekulirali in izšpekulirali vse dobre prilike za zaslužek. In so se povsod za pičili in prehiteli Slovence. In so si naredili denarja, dasi so bili prej še večji siromaki kot Slovenci.
Čestokrat slišimo, kako da smo Slovenci
šest jezikov in je krasno izšolala svoj glas v Italiji in Nemčiji.
X Nov Fordov avtomobilski tip. Pre« ureditev Fordovih tovarn je že toliko na* predovala, da je začel Ford izdelovati nov enoten avtomobilski tip, ki je nekakšna kombinacija njegovih dosedanjih avtomo bilov in Lincolnovega voza. Prvi izdelki te vrste pridejo v kratkem v promet.
mena je kraški fenom, namreč geografe, geologe, hidrografe. Dr. Cerk in inž. Pick nista imela strokovnih naslednikov; od stare jamarske čete, ki je vzrastla pod vodstvom teh dveh mož, deluje aktivno le en jamar; tako se vse naše delo nujno vrši le v onih pravcih, za katere so strokovni zastopniki med aktivnimi jamarji, namreč v jamsko -tehničnem in zoološko - biološkem. Tudi botanikov, ki bi jim naše jame nudile dosti zanimivh problemov, pogrešamo med aktivnimi jamarji. Seveda skušamo za silo, po skromnih močeh, dobiti vendarle popolno sliko o jamah v okviru našega delovnega programa. Ne bo torej naša krivda, če bodo v tej sliki prav posebno izdelani oni deli, ki nas strokovno zanimajo, drugi pa manj. Dokler nimamo pri nas ustanov in ljudi, ki bi mogli posvetiti svoje delo le speleologiji — naj omenimo tu, da ima mala Avstrija poseben državni zavod za raziskavanje jam, da so na dunajski univerzi redna predavanja o speleologiji (prot Kyrle) in da ima Rumuija v Cluju univerzitetni institut za epeleologijo (prof. Racovitza in Jeannel) — dokler torej nimamo mi kaj podobnega, dotlej želimo, da vse institucije, zavodi in posamezniki, ki so znanstveno ali kako drugače interesirani na raziskavanju podzemskega Krasa, složno in aktivno sodelujejo z nami.
Vsi ti nedostatki nam delo sicer utesnu. jejo, a rok nam vendarle ne vežejo. Pač pa je nekaj dragega, kar onemogoča večji razmah našega dela vsaj v onih panogah speleologije, ki jih gojimo sedaj, in to je pomanjkanje materijalnih sredstev. Prošnje za podporo na državna oblastva, denarne zavode in javnost sploh so bile brez uspeha, častno izjemo tvori edinole Vrhnika. Saj ni veliko, kar potrebujemo: nekaj nove opreme, vrvi, zložljiv čoln, nekaj aparatov za merjenje fizikalnih odnošajev v jamah, fotografske potrebščine, kemikalije, barvila za ^barvanje podzemskih voda in podobno.
Za intenzivnejše delo seveda tudi denar za kritje stroškov pri dalj časa trajajočih preiskavanjih (prehrana, delavci, les itd.). Gotovo je denar tudi glavna ovira, ki ne dopušča, da bi se del visokošolske mladine, ki se morda zanima za jame, priključil našemu krogu. V toliko naj popravimo našo gornjo obtožbo, ki ni bila naperjena naravnost proti tej mladini sami. Saj ne morete zahtevati od dijaka, da naj poleg moči, znanja in časa žrtvuje še denar!
Rekli smo, da je to, kar potrebujemo denarnih sredstev, absolutno vzeto prav malo. Relativno pa, namreč v primeri z voljo do dela, pripravljenostjo za žrtve, premagovanjem naporov v jamah pa je to neskončno malo ali nič. Kljub vsemu ponavljamo nase prošnje, ponavljamo jih s čutom sramu — za tiste, katerih ušesa so za nas gluha in roke zaprte. Sramujemo se zanje, ker Se vedno ne vidijo in ne vedo, da je klasična zemlja speleologije baš na tem polju daleko zaostala za maij pomembnimi sosednimi deželami! Kako naj bo ta zemlja zares naša, ko ji pa srca in notranjosti ne poznam."!, ko ne znamo mi sami čitati v trpkem obličju, s katerim zre v kraškem svetu na nas! Glejte onkraj meje: tujec, ki se je tako trdno in na široko vsedel na naš notranjski Kras, se je v kratkem času dokopal do še neznanih podzemskih čudes, odkril nove podzemske poti in le še nekai tisoč metrov po i zemljo ga loči od naših jam v planinski kotlini! Dajte, da nas na rodnih tleh ne oo sram pred vsem svetom!
Prosimo slednjič vse one, ki se zanimajo za podzemski Kras. da se pridružijo našemu krogu. Pri nas je mesta za vse. tako da je kako separatistično v jama rje j. je: čisto nepotrebno. Smo svobodno združenje, veže nas le jamarska discipliniranost, iskreno tovarištvo in veselje do skupnega dela. Tudi športni plezalci nam bodo nadvse dobrodošli, v jamah je zanje dosti čisto posebni h problemov. Zadovoljili bodo lahko subjektivno svojim športnim interesom in istočasno objektivno mnogo prispevali k naši skupni stvari. Mar ni spoznanje podzemskega teka Ljubljanice — kar je sedaj naš centralni problem — tudi v športnem pogledu lepa in velika naloga? Kaj so vse še nepre-magane stene in grebeni naših planin v primeri z zagonetnim podzemskim tekom Ljubljanice od Planine do Vrhnike (v zračni črii približno 12 km), kaj so nevarnosti in težkoče v planinah v primeri z zaprekami, ki jih stavi podzemski Kras pred nas: Zavratni ozki rovi in temni prepadi, osigane stene, gore ilovice, zasuti prehodi, podzemska jezera. vodni toki in sifoni! Vas. ki se ne strašite teh ovir, vas, ki ljubite resno delo za naš votli Kras — vas vse kličemo v naš krog!	Aktivni jamarji.
kupčijsko prebrisani, tako strašno prebrisani, da vtaknemo v žep celo juda. Ampak (jaz bi rekel) samo malega juda, velikega pa ne. Veliki jud, ta ima pa nas že zdavna; v žepu.
Ampak na Bosno vas opozarjam, rojaki Slovenci- To je dežela, ki se ji ne pravi zastonj: zlata Bosna. Tam se da še denar za služiti in tam je še vedno dovolj prostor:, za vsakega brihtnega in delavnega Slovenca. Seveda je stvar danes že precej težavne;?, kot pa pred leti. Treba jo j9 prav zgrabi in pa malo organizirati. Brez organizacije i. nič. In si bom ob priliki dovolil dati nek : migljajev in nasvetov. Da ne bo nič zalegi-to pa že itak vnaprej vem, — iz izkuln.
Stalno sveži dah. i
Pojdete li zvečer na razvedri';-, ali pa se odprem;te drugo juti' na svoj pose!, vedno boste zr.r va zadovoljni s Pebeco zobr pasto. Nedosegljiva je za osvt ženje duha.
PEBECO, pasta za zob
O delovanju »Društva za raziska
vanje jam"
Ne o Ameriki! Ne no finskem samo v Ljubljani
je mogoče danes vsakomur priti do elegantne obleke, površnika, damskega plašča, kostuma, bluz itd, po tako nizki ceni, da bo vsakdo ves srečen odštel znesek, k. ga bo po-nudil. Ta odprodaja se vrši pri tvrdki F. Lukič pred Škofijo štev. 19, radi odpovedi lokala. Kdor zamudi to priliko je odškodovan za prav lep znesek. Torej ne zamuditi!
Šport
Nedelja kolesarjev
Koturaški savez SHS, Pododbor Ljublja* na mesto. Zvezdna dirka v Celje se vrši jutri, v nedeljo. Dirkači se prosijo, da se zglase starterju ob pol 6. zjutraj v kavarni Slon, start točno ob 6.15 min., in sicer za vse skupine. Zvezdna dirka v Celje je iz* rednega propagandnega pomena ter je dolž= nost vsakega kluba, da se iste polnoštevil« no udeleži. Dirka se vrši ob vsakem vre« menu. — V soboto zvečer ob 8. sestanek dirkačev funkcijonarjev v restavraciji No« vi svet. — Pododbor Ljubljana mesto.
Radi zvezdne dirke naproša Klub slov. kolesarjev v Celju občinstvo, da hodi in vozi v nedeljo po policijskih predpisih, da ne bo eventuelnih nesreč. Na progi Ljublja« na,Celje vozijo dirkači že od 6. do 10., na progi Zagreb«Celje pa od 9. do 11. ure. Opoldne je sprevod vseh dirkačev po celj« skih ulicah. Igra celjska železničarska god« ba. Popoldne se vrši v hotelu «Balkan» na čast gostom velika športna zabava.
Kolesarske dirke v Mariboru. V nedeljo 31. t. m. priredi Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast prvo mednarodno ko« lesarsko dirko na progi Maribor«Graz»Ma« ribor 120 km. Zveza je do sedaj dobila pn« j a ve od klubov Perun, Edehveiss, Prvo de« lavsko kolesarsko društvo in Športni klub Ptuj. Start za mariborske vozače je točno ob 6. zjutraj na Aleksandrovi cesti pred gostilno «Grozd». Ob istem času odidejo člani Alpenlandischer Radfahrer=Bunda iz Gradca v Maribor.
Čudno se zdi, zakaj prirejajo kolesarski klubi Maribora posebne dirke izven okvir« ja državnega saveza. Vsekakor take kon« kurenčne prireditve kvarno vplivajo na raz« voj jugoslovenskega kolesarstva. Savezu priporočamo, naj tozadevno uvede red!
Službene objave LNP. Prvenstvena tekma rezerv Jadran : Ilirija se vrši v ne« del jo, 31. t. m. ob 17.30 na igrišču SK Iliri« ie. Blagajniški in rediteljski nadzor vrši 2- Mahkovec, kluba postavita po 3 redite« lje. Opozarja se vnovič, da za rezervo ne smejo nastopiti igralci, ki so igrali za pr« vo moštvo proti prvemu moštvu dotičnega kluba. — Medmestna tekma Ljubljana : Maribor, nameravana za nedeljo 31. t. m., se odgodi vsled sklepa upravnega odbora z dne 28. t. m. — SK Slovanu se rezervirajo za proslavo petnajstletnice termini 21. do 28. avgusta. Klubi se naprošajo, da uvažu« jejo proslavo petnajstletnice ter na nave« dene termine ne prirejajo konkurenčni prireditev. — Tajnik II.
Medmestna tekma Ljubljana : Maribor, nameravana za nedeljo 31. t. m., se ne vrši Upravni odbor LNP jo je odgodil na seji 28. t. m. iz financijelnih razlogov in ker hoče dati nekoliko počitka moštvu SK Ili< rije. ki bo večinoma igralo 14. avgusta pro« ti Beogradu. — V Ljubljani se vrši jutri le prvenstvena tekma med rezervama Ilirije in Jadrana ob 17.30 na igrišču SK Ilirije, S to tekmo se končajo tudi rezervne pr« venstvene tekme za leto 1926/27.
SK Jadran. Danes ob 19.30 sestanek re« zervnega moštva v garderobi. V nedeljo prvenstvena tekma z Ilirijo. — Tajnik.
SK Slovan : SK Reka. Jutri ob 9. do« poldne odigrata na igrišču Primorja ome« njena kluba trening«tekmo. Igralci Slovar na morajo biti točno ob 8.30 min. v klu bovi garderobi ob Linhartovi ulici. Postava je sledeča: Škofič, Flak, Bogel, Marchiotti 1., Skalar, Marchiotti II. Hiršman, Lumbar, Koschel, Novljan, Rakuš. rezerve: Premeri, Gregorič, Burger, Kastelic, Waggcr. Tek« ma se vrši samo ob ugodnem vremenu. — SK Slovan.
Dr. Perpar in Lojk — ne startata. Oba atleta ljubljanskega lahkoatletskega podsa* vezi dr. Perpar in Lojk, ki sta bila ime« novina v državno reprezentanco proti Polj« ski, ne bosta mogla nastopiti. Dočim je prvi obolel, se drugi nahaja nekje v Dal« maciji, kjer ga o sklepu JLAS«a najbrže ne bo mogoče obvestiti. Državna reprezen« tanca bo radi odsotnosti obeh naših atle« tov še bolj oslabljena.
Povratek danske sekcije SK Ilirije iz inozemstva. Davi se je preko Dunaja vrni« k damska sekcija Ilirije iz 14dnevnega go« stovanja po Češkoslovaški. Zadnjo hazen« 'ko tekmo proti SK Bati v Zlinu je izgu« bila družina z 0 : 6. kar p« je v glavnem pripisati oslabljeni postavi in blezuram ne« katerih igralk v igri. V ostalem so bile na« še športnice povsod sprejete z velikim na« vdušenjem. Med drugim so prejele tudi šti« ri spominske zastavice, bronasto plaketo pfiške Slavije in številne šopke.
Motoklub «Ljubljana» priredi jutri v nedeljo skupen izlet na Jezersko. Odhod točno ob 6. zjutraj izpred kavarne Evrope. Na Jezerskem se izletniki razidejo na po« ljubne izlete v planine. Člani se pozivajo, ca se tega izleta udeleže v obilnem števi« lu. Obenem se vozači M. K. L. opozarjajo na velike dirke, katere priredi I. H. M. klub v Zagrebu, na dirkališču v Čemomercu v nedeljo dne 7. avgusta. Propozicije, kakor tudi prijave so na razpolago v klubovem lokalu. Vozači, ki se hočejo teh dirk ude« ležiti, se morajo prijaviti pri M. K. L. v klubovem lokalu. — Odbor.
Ustanovni občni zbor <cMotokluba Ce> lje». Dne 17. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor društva »-Motoklub Celje*. Zbo« rovanja se je udeležilo proti pričakovanju skeptikov prav lepo število motociklistov. Po obravnavanju pozdravnih in ostalih uvodnih formalitet je predsednik zborova« nja g. Vcble navzočim obrazložil namen in cilje novega društva. Društveno področ« jc obsega vse kraje v območjih sreskih po« glavarstev Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, kakor tudi sodne okraje. Laško in Šoštanj. Po prečitanju oblastveno odobre« nih pravil se je razvila prav interesantna debata o raznih vprašanjih motociklistike. Kot društveni dohodki so določeni: Usta« novnina 1000 Din, pristopnina za vse člane 100 Din in letna članarina 100 Din. Volit« ve v odbor so se vršile z vzklikom. Izvo« ljen je bil nastopni odbor: Gg. A. Veble za predsednika. Josip šribar, Armand Pe« pernik, Herbert Zager, Domemko Ivan,
Breul Erik, Fischer Franc za odbornike in gg. Viljem Šulgaj in Franc Demel za na« me6tnike. Za pregledovalce računov gg. Za« goričnik Franc in Bremec Anton. Izvoljeni so poverjeno jim funkcijo sprejeli brez de« bate. Na odborove seje se vabijo tudi dru« štveni zaupniki, ki se postavijo po raznih krajih izven društvenega sedeža. Zaupni« kom so bili imenovani za Št. Peterski okraj
f. Zagoričnik Franc, za okraj Braslovče« olzela in Št Pavel g. Pečar Mirko, za La« ško, Trbovlje in Hrastnik g. Holešek. Za« upnike postavlja odbor po zaslišanju pri« zadetih članov. Napovedan izlet v Rogaško Slatino je bil radi deževnega vremena od« povedan. Kostitucija odbora se je vršila na prvi odborovi seji. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Erik Breul, za tajnika g. Jo« sip Šribar in za blagajnika g. Arm.fnd Pe« pernik.
Svetovno prvenstvo profesijonalnih ko« lesarjev. V nedeljo so se vršile na dirkali« šču v Elberfeldu kolesarske dirke z motor« nim vodstvom za svetovno prvenstvo na progi 100 km. Zmagal je Belgijec Linart v času 1 ura, 8 min., 43 sek. Drugo in tretje mesto sta zasedla Nemca Krewer in Sawall. Linart si je s tem četrtič priboril svetovno prvenstvo profesijonalov.
Dopisi
VIČ. Sestanek volilcev »Napredne gospodarske stranke« se bo vršil danes v soboto ob 20. v gostilni »Na pošti«. Dnevni red: Občinske volitve na Viču.
ŠIŠKA. Sokolski slavnostni dnevi v Šiški bodo v dneh 6. in 7. avgusta t. 1. V teh dneh obhaja šišenski Sokol 25letnico svojega obstoja združeno z zletom I. ljubljanskega sokolskega okrožja. Spominska slavnost je razdeljena na dva dela in sicer na predvečer zleta in na celodnevno prireditev drugega dne. Med drugim sporedom se vrši na predvečer, to ie 6. avgusta t. I., bakljada po Šiški,in nato podoknica bratu starosti Ivanu Zakotniku. županu v Zz. Šiški, ki obhaia tudi 25Ietnico starostovanja šišenskemu Sokolu. Bakliada gre po ulicah: S telovadišča ob Dermotovj ulici na Celovško cesto do bivše občinske hiše, nato po Gasilski, Kavškovi in Sv. Jerneja cesil, Po Medvedovi cesti do tovarne »Slograd«, po Frankopanski cesti ca Celovško cesto do stare cerkve, nato po Vodnikovi cesti v Zg. Šiško do stanovanja brata Zakotnika. Po podoknici se povorka vrne oo Vodnikovi cesti do gostilne »Dalmacija«, nato po Tržni ulici na Celovško cesto do stare cerkve, kier bo razhod. Pri tej priliki vabimo vse hišne posestnike in najemnike stanovanj da za čas slavnostnih dni okrase svoje hiše oziroma okna stanovanj z zastavami, ker bo prišlo v teh dnevih mnogo tulcev v našo Šiško, da jim tako pokažemo, da so nam mili gostje in dobrodošli. Vabijo pa se tudi vsi stanovalci hiš. stanujoSiti v ulicah, kier bo šla bakljada. da pri tei priliki razsvetle svOia okna z balončki in tačicami. Naslednji dan. v nedeljo se bodo vršile celodnevne prireditve, tako javna telovadba. otvoritev letnega telovadišča ln velika liudska veselica z raznovrstnim sporedom. V paviljonih bodo stregle gostom šišenske narodne dame in gospodične. Točile se bodo prvovrstne pijače, tudi brezalkoholne. Poskrbljeno pa bo tudi za želodec z dobro in ceno jedačo. Na svidenje v Šiški v zletnih dneh! Zdravo! —r.—
MOJSTRANA. 14. avgusta se bo vršila v Mojstrani velika sokolska tombola, združena z vrtno veselioo. Glavni dobitki so: prekrasna spalna oprava stenska ura. kolo. vreča moke. gruda sladkorja. Kdor se ne more udeležiti, nai odda kuolleno srečko prodajalcu ah' Sokolu v Mojstrani in zanl igra posebna komisija. Tablica 3 Din! Kupite tablice!	11?3 LAŠKO. (Neokusna reklama.) V »Slovencu« št. 166 je neki dopisnik iz Laškega naipravil reklamo za klerikalne pripadnike akademičnih stanov v Laškem. Najprvo pohvali živinozdravnika dr. Jerino kl je »menda iže vsak hlev obiskal, med temi precej brezplačno«, potem pa nadaljuje, da so srečni, ker imajo sedaj izbo m etra zdravnika c. dr. Ivana Lovšina. Ne vemo. 5e ie s tem storil dopisnik dr. Lovšinu uslugo. V bivši Avstriji so morali zdravniki, kadar so bili v časopisih pohvaljeni, svoji stanovski oblasti dokazati, da z dotično reklamo niso v nobeni zvezi. Uverieni smo, da bo g. dr. Lovšin to tudi lahko dokazal in da bo dopisniku vedel malo pohvale. Višek pa je reklama za odvetniško pisarno: »Ce se pa želimo ©opravdati., na gremo k odvetniku g. dr. Flcgi (!), kier najdeš kondpiienta g. dr. Joška Godniča«. Doslej ni bila navada in tudi ni nripustno da bi se delala za odvetniške pisarne reklama z osebo v nith' nameščenega koncipiienta. Mi sicer vemo in javna tajnost v Celju in Laškem je, da obstoji med šefom dr. Flegom in koncipi-ientom dr. Godničem po odvetniškem zakonu prepovedana kompanija. ki ruši ugled odvetniškega stanu. Da pa dela dopisnik za ■to pisarno tako kričečo reklamo in pri tem toodčrtava kompanijo. pa ie vendar malo preveč.
LAŠKO. (Zahvala.) Odbor sokolskega društva v Laškem se tem potom najisfcre-neie zahvaljuje vsem onim. ki so o priliki ra-zvitja sokolskega prapora v Laškem pripomogli k tako lepemu gmotnemu uspehu prireditve bodisi z darili, bodisi s svojim nesebičnim in požrtvovalnim sodelovanjem. Posebna ter najlepša zahvala pa gre sestri Prestorjevi. učiteljici v Zagorju, ki je izvršila prapor z umetniško dovršenostjo ter nedosegljivo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo. S tem činom si ie pridobila v sokol-skih vrstah, zlasti pa v srcih Lašfianov najodHčneiše priznanje in nevenljiv 6pomin.
1125
Sokol
s Otvoritev Sokolskega doma v Ljutomeru.
Vabila društvom za udeležbo pri otvoritvi Sokolskega doma v Ljutomeru^dne 13. in 14. avgusta so razposlana, priložene so tudi priolasme pole, ki naj jih društva pravočasno s potrebnimi podatki vrnejo. Kdor namerava prenočiti v Ljutomeru, naj se javi za prenočišče. Zanimanje za prireditev Sokola je splošno. Pričakovati je obilnega obiska od blizu in daleč, ker se bo vršila otvoritev doma v znamenju »Prleškega dneva«.
s 401etnica Sokolskega društva v Novem mestu dne 13 in 14. avgusta t. 1. Zadnja dela predpriprav za proslavo našega jubileja so v polnem teku. Na zletišču se postavljajo tribune, po mestu so razobešeni reklamni lepaki našega rojaka - umetnika B. Jakca ki že od daleč vzbujajo pozornost občinstva. Na križiščih cest bodo postavljeni mlaji ki bodo vsakega opozorili na naše slavje. Zletni odbor razpošilja na vsa društva razne lepake in podrobna nvodila. Vsako društvo naj prijave udeležencev in pre-nočevalcev točno izpolni in odpošlje zletne-mu odboru najkasneje do 5. avgusta. Da bo posetilo naše mesto čim večje število ob-čin6tva iz Slovenije, s% trudi zletni odbor dobiti ob tej priliki izredni vlak, ki bo odhajal ob 23. proti Ljubljani. Razvidno je, da se udeleži našega župnega zleta izvanredno veliko število slovenskih in hrvatskih gostov, ker vlada za to prireditev vsepovsod največje zanimanje. Proslava naše 401etnice se bo vršila v okviru velike prireditve in obeta biti najveličastnejša manifestacija so-kloske ideje. — Zdravo!
Noši onstran granit
p_ v št. Vidu pri Vipavi so aretirali
391etnega kmeta Antona Sosiča, ker je ba« jo razžalil orožnike. Ko so ga prijeli, so našli pri njem nekaj ^nevarnega orožja*.
pred poroto v Gorici je bil obsojen na 6 mesecev ječe 341etni Leopold Kerše« van iz Rihemberga, ki je bil obtožen na» meravanega umora trgovca Frana Vetriha iz Preserja. Iz ljubosumnosti je 15. avgusta 1926. Kerševan streljal na svojega sode; lavca Besednjaka, zadel pa je po nesreči trgovca Vetriha v trebuh. Vetrih je neko* Iiko okreval po dolgem trpljenju. Zločin se je izvršil pred Pečenkovo gostilno v Pre* serju. Težke telesne poškodbe je bil obto= žen 281etni Alojzij Šuligoj iz Lokovca. Pri= zadjal jo je Albinu Zorba v pretepu, _ka= kor trdi obtožnica. Šuligoj je bil oproščen.
p— Občinski načelniki iz sežanske okoli' ce so imeli zborovanje, na katerem so se znova zavzeli za kraško vodovodno vpTaša* nje, ki se uikamor več ne zgane kljub ta= ko slovesnim obljubam s fašistične in vlad* ne strani. S sedanjim vodotokom so težave in kmalu ne bo več vode. Glede električne razsvetljave je ravno tako vse v zastoju, dasi je bilo napovedano, da jo dobi Kras gotovo in sicer v kratkem času. Gotovo je, da od faišstov ne bo imel Kras nikdar ne vodovoda in ne elektrike.
p— Monštranco, razbito na tri kose, so našli pastirji pod Štjakom. Pokrivala jo je kamenita plošča, katero so dvignili, da jo zakotalijo v dolino. Stari ljudje pravijo, da je monštranca last tamošnje cerkve in da je bila ukradena leta 1894.
p— V Solkanu se je pripetila v Valento« vi žagi velika nesreča. Stroj je odtrgal Ie. vo roko 16Ietnemu delavcu Ivanu Milost. Dečka so spravili v goriško bolnico.
p— Pristop v gozdove je sedaj oblastno prepovedan vsakemu, ki ni zaposlen v njih ali nima naloga, obiskovati gozdove. Pre« povedano je zažigati ogenj. V gozdovih za«
osleni smejo zakuriti le za potrebno ku« anje. Prepovedano je kaditi na poti skozi gozdove. Bilo je v zadnjem času več ne« varnih požarov po raznih gozdovih. Radi velike vročine treba skrajne previdnosti, da ne pride do novih škod. Okoli Rovinja v Istri 'je zgorelo okoli 50.000 m gozdičev.
p— V Vipavski dolini kaže letina precej dobro. Zadnji dež je oživil polja, ki so trs pela pod vročino in sušo. Trta kaže lepo in pričakovati je obilnega vinskega pridel« ka. Da bi le mogli kmetje svoje pridelke tudi ugodno razpečati!
p_ Utonil je v Soči 251etni Vinko Balog, poslovodja Gospodarske zadruge v Idriji pri Bači. Mladi Balog je bil pri ljudstvu pri ljubljen.
p— Na Reki imajo sedaj mnogo posla s pripravami za tretji mednarodni velesejem. Udeležba iz Rima, Genove, Turina, Milana itd. bo ogromna. Italijanska industrija hoče biti kar najbolje zastopana na reškem ve« lesejmu. Reški domačini ostanejo v ozadju in bodo razstavili svoje stvari le, ako ostane za nje kaj prostora na sejmu. Otvo« ritev bo 8. avgusta.
Odprto pismo
gospodu velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru.
Volilci občine Šmartno ob Paki so vlo« žili pri sreskem poglavarstvu v Gornjem gradu dne 17. t. m. ugovor radi občinskih volitev. G. srezki poglavar je zahteval kol« kovanje s kolki za 30 Din.
Vprašamo, ali je res, da se morajo vloge, odnosno ugovori v zadevi volitev kolko« vati? Ako so ugovori v volilnih zadevah kolka prosti, kakor to naši volilci trdijo, prosimo, da se ukrene povrnitev zneska 30 Din na naslov osebe, ki je kolke do« nesla.
Volilci v Šmartnem ob Paki.
Pohištvo
elegantno, fino, cenevredno po lastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
Dvorni trs št 1.
TRGOVCI, POZOR!

Minerva"
namizno olie
v priznano neprekosljivi predvojni kvaliteti
se zopet dobi
pri	8072
veletrgovcih v Ljubljani.
ittOZOd 'DAOD81
PETOVIA
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1
PTUJ, Slovenski trg
Edino pravo električno brušenje britvic pri
tvrdki
G. Besednik in Drug, Ljubljana,
Prešernova ul 5.
N0T-T0-K-aesMwcKU /
BBSaPOHKTVfl
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDREJ KREGAR
ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. Zahtevajte cenik
Kašelj
—	Vaš kašelj mi nikakor ni všeč, meni zdravnik.
—	Na žalost imam samo tega na razpolago, odgovori pacijent. Če« teden dni.
—	Vaš kašelj je že znatno bolji, meni zdravnik.
—	Saj sem se ga pa tudi osem dni uril, odvrne pacijent.
Valovi Mute so nam 19. t. m. pri Gornjem Cmureku ugrabili ljubljenega sina
Franca Zelenika
dijaka VIII. gimnazijskega razreda v Mariboru
in nam truplo 23. pri Ižakovcih zopet vrnili.
Dragi rajnki se prepelje v Maribor in tu na mestnem pokopališču v soboto 30. julija 1927 ob 16. uri položi k večnemu počitku.
V Mariboru, dne 28. julija 1927.
Žalujoči ostali.
Fly-Tox Flaj -Tox
Čuvajte se imitacij!
Hiter« iUT*jte trojo 4«eo
pred muhami in komarji, ki prenašajo rune nalezljive bolezni, opuso malarijo to banko jromieo.
Flaj Tos je najpopolnejše in edino zanesljivo sredstvo za uničenje muh. komarjev, stenic, živalskih parazitov in žuželk. Preizkušen v Pasteurjevem zavodu, institutu v Parizu in veterinarske Sole v Alforu. Prospekt na zahtevo brezplačno. Dobiva se v vseh drogerijah in pri zastopništvu
T. Subašiča i Komp.
Beograd. Knez Mihajlova ul. 25.
ISIS d. d., Ljubljana
Komenskega ulica St. 7
in drogerija SaNITAS, Prešernova ulica 5.
irlElBiEiElBigPliBig^
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi '
Urejuje dr. Ivan Prijatelj,
(V. zvezek Grajski pisar. 4000. V Zali. izgubljeni Bog. Broširano Din 84*—, v platno vez Din 100-—, polfranc. Din 106-—.
V.	zvezek Izza kongresa. Broš. Din 84'—, platno
Din 100-—, polfranc Din 106-—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni Visoška kronika. Broš
Din 72--, platno Din 86'-, polfr. Din 92--»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—a——■
m i
J. O. Curwood:
26
preganjana žena
Roman.
Biacktonov velik bungalow iz obtesanih brun je stal tik ob mženjerskem taboru, pol milje daleč od razsvetljene ulice ter stotin šotorov in barak, ki so predstavljale glavni del mesta. Takoj ko so stopili v hišo in sta se Paggy Blacktonova in Jane za nekaj časa odstranili, je Aldous potegnil iz žepa pisanje starega Donalda Mac Donalda. Izdrl je bodiko, razgrnil papir in prečital okorno načečkane besede, ki mu jih je bil poslal gorski skitalec. Black-ton se je ozrl baš za časa, da je ujel nenadni izraz prepadenosti na njegovem obličju. Mečkaje listek v roki, je Aldous s stisnjenimi ustnicami uprl oči v prijatelja.
»Pomagati mi morate, stari, da se izgovorim,« je rekel mirno. »Sumljivo bi se jim zdelo, če ne bi ostal pri vas na večerji. Toda ne — saj ni mogoče. Prej ko mogoče moram govoriti z Donaldom.«
Njegov pogled je bil še zgovornejši od besed in Blackion se ga ni upal siliti, da bi ostal. Nekaj časa mu je sočutno in odkrito zrl v oči.
»Ako gre za tisto obstreljevanje,« je izpregovoril nato, »tedaj pojdem z vami, če vam je drago...«
»Hvala. Ne bo potreba.<
Peggy Blacktonova in Jane sta se vračali. Ko sta prišli v sobo, jima je stopil Aldous naproti. Držeč svoj listek v roki, jima je ponovil, kar je rekel že Blacktonu: da je dobil sporočilo, ki ga sili, da se neutegoma odpravi k Donaldu. Podal je Blacktonu in njegovi ženi roko ter obljubil, da pride ob štirih na zajtrk.
Jana ga je spremila do vrat in venkaj na verando. Za trenutek
sta ostala sama; ko je stisnil njene roke med svojimi, je videl, da so ji oči razširjene in polne tesnobe.
»Videla sem ga,« je šepnila, krčevito ga držeč za prste. »Videla sem tega človeka — Ouada — na postaji. Sledil nam je po vsej ulici. Dvakrat sem se ozrla — in sem ga videla .Strah me je — bojim se vas pustiti tja nazaj. Mislim, da je zdajle nekje v bližini — in da preži na vas!«
Trepetala je, bila je vsa iz sebe; in njena bojazen zanj, tesnoba, ki se je izražala v njenih jasnih očeh, v njenem drhtečem dihu in v stisku njenih rok, je navdala Aldousa s tolikšno radostjo, da bi bil najrajši izpustil njene roke in jo v zanosu tega omamnega trenutka prižel na svoje prsi. A že sta se pojavila med vrati Peggy Blacktonova in njen soprog. Izpustil je Janine roke in odšel v temo. »Lahka noč,« ki sta jo Blactonova veselo klicala za njim, ga je spremljala. Janin pozdrav pa je bil v njenih očeh, ki so mu sledile, dokler so ga videle; pozdrav, poln bolestne, tesnobne prošnje.
Na razpotju, sto yardov od Blactonovih, tam, kjer se je od-cepljala pot proti inženjerskemu taboru, je bil kol s svetiljko. Aldous je obstal pod njo in je v njeni medli svetlobi še enkrat prečital Mac Donaldovo sporočilo.
Z neveščo, skoro nečitljivo pisavo je pisal stari goreč:
»Ne hodite v kolibo. Culver Rann preži tam, da bi vas ubil. Tudi po mestu se ne kažite. Pridite za menoj, kar najpreje morete, po cesti, ki vodi na severu k Loon Laku. Čuvajte se. Imejte revolver zmerom pripravljen.	Donald Mac Donald.«
Aldous je spravil listič v žep in se je umaknil iz svetlega kroga v globoki mrak. Nekaj časa je tiho stal in vlekel na ušesa.
XI.
Med tem, ko je stal John Aldous skrit v temi in stregel na vsak šum, ki bi bil podoben korakom, so mu zvenele po ušesih Janine,
besede. »Mislim, da je nekje v bližini — in da preži na \as,« mu je bila dejala; tiho se je smiehljal v temo, vprašujoč se, s čim bi mu mogla dati večje zadoščenje nego s tem neposrednim in nedvoumnim dokazom strahu, ki ga je čutila zanj- Strastna želja ga je obhajala, da bi se tu zunaj v svetlobi obcestne leščerbe pogledal s Ouadom iz oči v oči ter opravil s to podlo zverjo enkrat za vselej. Dejstvo, da je Ouade videl Jano v družbi z Blacktonom in njegovo ženo, ga je še potrdilo v tem namenu. Poslej se lopov ni mogel več varati. Vedel je, da ima Jana prijatelje in da ni izmed tistih, ki jih lahko pregovoriš ali prisiliš, da pristanejo na naklepe, kakršne st imela on in Culver Rann. In če bi jo vendar še preganjal...
Aldous se je škrtaje ozrl po temni stezi. Pet minut je prešlo, ne da bi bil začul kak korak. Nobena senca se ni ganila v temi. Tedaj je mirno krenil po cesti; prispel je na kraj, kjer se je odcepljala vijugasta gozdna pot, ki je med smrekami in balzamnimi jelkami vodila na severozapad proti Loon Laku. Pomneč Mac Donaldovo svarilo, si je pripravil pištolo za strel. Mesec je pravkar vzhajal za obronkom gore in je kmalu nato obsijal jase ob poti. Aldous je večkrat zaustavil korak, pogledal okoli sebe in prisluhnil Duh mu je brzo snoval, med tem ko je oprezno in počasi stopal dalje. Vedel je, da je Donald Mac Donald človek, ki ne bi napisal takega sporočila, kakor mu ga je nocoj poslal po Blacktonu, ako ne bi imel zelo tehtnega povoda. A zakaj — tako se ie vpraševal vedno iznova — zakaj naj bi Culver Rann želel njegove smrti? Rann ni ničesar vedel o Jani. Ni je poznal. In takrat, ko je Mac Donald pisal svoje svarilo, se Ouade gotovo še ni utegnil dogovoriti s pajdašem Mimo tega sta bila zasnovala napad, čigar namen je bil, da umorita starega gorca! Mac Donald ga ni svaril pred Ouadom. Sporočil mu je, naj se čuva Ranna. A kašen vzrok bi utegnil imeti ta Culver Rann, da mu hoče škoditi? Cim delj je premišljeval o tem, tem bolj se je pogrezal v negotovost. Tedajci pa je iznenada zagledal rešitev uganke.
Naročila, m, vsa, tičoč*,sa, tnalih, oglasov, jc- poslatina. Oglas nj, od, (Lelck -lulra' JjubljasbO,.
v. Tal. št. 2492.
rr-isirmouat.
JLoIl. oglasi, ki slu iijo o posrtx±ovalnA, in, socijaL oa, ruouTuuLA. obcutflua,. vsaka. bascuLa, tfo pas~. — Naj ■ mj2syši zsvasak Din, $ "Prislojbina, za, šifro Vin,J'-.
Ust, pristojbina, jt, vposla, ti obtn&jn. z naročilom,, so-■ cv st, oglasi nt. prvobčuo> Ctkovm, račun, pošUd, Ara. nilnic* (j/tbljana.št tiSji.
<ix>puf<nrayifCL uv> oglasu trgovski/pet, al*, rakJMsruiaga, značaja, : vsaka btstda/ Din, r-. — Naj' Bianjšt. zn^stk Via, /o-. Vristojbtna, za šifn> J)ul. 5-.
V nedeljo vsi na Vič
ta žegnanje v gostilno Vr-tačnik št 12. po domače pri Cigarjn. ti nudi prav riobra vina ter izborna mnla in gorka jedila- Za obilen obisk se priporoča Marija Jalen.	22240
Metčriu*
■vvzita-
Avto Fiat
Itirisedeini, prodam za Din 15.CK.iO. motor na bencin za mlatilnico, 8 HP, za 2600 l»in in motorno kolo znamke »Torpedo* za 2500 Din. Josip Prusnik, Kamnik.
22106
Motorno kolo
e prikolico, dobro ohranjeno knpim. Ponndbe z natančnim opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod Ffro .Takoj plačam.. 22282
Avto
»Peuguot*. 35 HP. generalno popravljen, v brezhibnem stanju ter
motorno kolo
.Ztadapp*. 2 HP, brez pre-ftav, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra*.
22244
Motor BSA
2 dobro ohranjen, pro-ri zaradi nabave avtotnobi-la E. Kesman, Ptuj. 22251
Knji&e
Bibliothek der Un-terhaltung und des VVissens
zadnje letnike kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko «Ceio
izdajo..	22206
Nemške romane
dobro ohranjene kupim: Herman Sudennann: Der Katiensteg. Das hohe Lied. E. Kellermann: Ingeborg, rt- Tnnel. Clande Farere: Opitim. Kulturmenschen. — For.udbe na oglas, oddelek .Jutra* pod fcifro .Čedno vezane*.	22206
Rokovnjače
Gorekarjeve kupim za pev-fki zb^r Naprej v Amenki. For.udbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Rokovnjači*.
22271

Trg. pomočnika
dobrega manufakturista fj*»jmem takoj t večjo trgovino na Dolenjskem. — Brtlekiiram le na re; dobro izurjene. Služba stalna z oskrbo t hiši. Pcmdbe takoj na oglasni oddelek .Jutra* pod »Polten in raoien M'. V.*	22227
Mehanika
r.lajjega, nadarjenega in vojaščine prostega sprejmem takoj v speeijelno obrt. Le resni interesentje, ki imajo veselje do mehanike v splošnem, naj pošljejo svoje ponndbe pod .Zanesljiv 80» na oglasni oddelek »Jutra*.
22190
Brivskega
pomočnika
m'adega, ali rajenca enole-.no gledališko prakso »prejme s 15. septembrom K. Navinšek, Ljubljana.
Kuharico
dobro, mirno in solidno go-►poŠnjo. boljšo osebo br« otrok sprejmeta za večjo restavracijo na deieii v prometnem kraju. Plača po dogovoru. Vstop 18. avgusta t. L — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro •Goepodinja-kshaRca*.
Plačil, natakarja
zmožnega kavcije, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Natakar 65».	22265
2 kroj. pomočnika
sprejmemo z a veliko delo v konfekcijsko delavnico tvrdke Drago Schwab. Re-flektiramo le na dobro iz-vežbaae.	22246
Strešnikarja
za cementno opeko ter vajenega
delavca
za umetni kamen sprejme Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska cesta 69.	22268
Učenko
za špecerij. trgovino sprejmem v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učenka 14». 22255
Strugar. pomočnika
sprejme v trajno delo Jos. Oberstar v Sodražici. 2225S
Mizar, vajenca
sprejme Josip Andlovic, Domobranska cesta it. 23 (na Poljanah).	22275
Učenko
pošteno in pridno sprejmem takoj v galanterijsko trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra*. 22314
Učenca
iz boljše hiše. z najmanj 2 rair. trg. šole. išče za takoj tvrdka Julio Meinl. d. d., Vodnikov trg. 23292
Učenca
sprejme tvrdka A. Persche. Pred škofijo.	22299
Soboslikarske
in ličarske pomočnike išče
Gvozdobran d. d., Zagreb, Frilaz 12.	22311
Trg. učenca
ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom itd., poštenega. boljših staršev, dobrega tačunarja in z lepo pisavo sprejmem. Ponudbe rK>d »Vesten 47, Gradac v Beli krajini* na oglasni oddelek »Jutra*.	22063
Čevljar, pomočnika
takoj sprejme v stalno delo Kristančič, čevljarstvo Kranju.
Prodajalko
samostojno, sprejme zajtr-kovalnica na deželi. Nekaj kavcije potrebno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zajtrkovalmca*.
22197
£2
V pok. drž. uradnik
srednjih let, želi službe — tudi izven pisarne — v Ljubljani, okolici, Celju ali Mariboru. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten 47».	222S7
Učenka
s 6 rair. ljudske in 2 meš. razr. bi se rada učila v mešani ali manufakturni trgovini. Hčerka železničarja N aslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22283
VzgoKtelgca
i dobrimi spričevali, veščs. alovenfcine, francoščine in nemščine v govoru in pisavi. poučevanja klavirja — želi službe — ako v Celju. toči samo čez dan. Ponudbe Httttig, Celje.	22252
Mlinar
ki je obeaeen tudi žagarski mo jeter ter prvovrsten strokovnjak v obeh strokah, leli službe. Previame najraje oba obrata. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Prvovrsten 70» «70
Mlinar, pomočnik
želi takoj premeniti Elužbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22191
Zagovodja
z večletno prakso lesne manipulacije in nakupa, dober brusač, želi Elužbe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
22250
Pekovski pomočnik
vajen parne in navadne peči, išče službo na deželi ali v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
22195
Kuharico
pridno in pošteno, sprejme v stalno službo trgovec na deželi E. Resman, Ptuj.
22251
Mehanik in
ključavničar
brezposelni, star 27 let, išče usmiljenega mojstra ali šefa, ki bi ga sprejel v službo. Gre kamorkoli. Pripravljen sprejeti službo tudi proti 150 Din mesečne plače, z vso oskrbo v hiši. Na željo službodajalca podpiše tudi pogodbo za več let in položi kavcijo. Najraje bi nastopil v avtomobilski delavnici Nastop takoj, najkesneje 1. septembra t. L Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «Agilen».	22290
Mladenič
Etar 23 let, prost vojaške službe, s 4 razr. gimnazije, želi primerne službe, najraje na deželi. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 22308
Nemščino in klavir
poučuje gospodična po 10 Din uro. Naslov pove ogL oddelek »Jutra*. 22178

Volne
za plesti puloverje na ža-kat stroje oddam večjo množino. — Ponudbe in zahtevke cene na oglasni oddelek «Jutra> pod iifro <Volna».	22279
Trg. Informator
zanesljiv, za Ljubljano, naj se zglasi pismeno na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro cUn5v«rea3e>.	22259
Vj^ercLam
Premog, drva
in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Bohoričeva št. 1.
204
Tropine od malin
za krmo živine, oddajamo. Ponudbe prosimo za odjem 100 kg od skladišča Koli-zej, na Alko d. z o. z., oddelek za brezalkoholne pijače, Ljubljana, Kolizej.
22220
Vsakovrstnih krtač
in čopičev radi razprodaje proda po zelo nizki ceni Ivo Rebolj, Komenda. 22152
Motor
za vrtilni tok. 29 konjskih sil. 220.380 voltov, 50 pe-rijod. 1400 okretov. v najboljšem stanju, vsled povečanja obrata zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »Industrija*.
£114
Voziček za pohabljenega otroka
do 15 let starega, za sedeti ali ležati, na vzmetih in 3 kolesa po nizki ceni proda Fran wjtjan! Kolodvorska ulica 25.	2Ž257
Nov kino-aparat
najboljše vrste, z električno in askij lučjo, za potovanje in stalen kino. za cca 10 predstav filmov, lepih dram in šaloiger poceni prodam. Kompletna kino-oprava na ogled in nadaljna pojasnila v trgovini P.ojnik, Polzela, Sav. dolina 22121
2 oleandra
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22263
Trokolesno kolo
(tricikelj) za prevažanje, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22261
Ementalski in trapi stovski sir
prvovrsten in polnomasten izdelek Vam nudi Mlekarska zadruga, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Radi modernizacije obrata po zelo ugodni ceni proda
ročno posnemalko
že rabljeno, a popolnoma v dobrem stanju, večji Regi-na 3. M. 1908. in manjši: SH, M. 1898 (Alfa Separa-tor).
Fotoaparat
13 X 18, prodam takoj po nizki ceni. ali zamenjam za rabljeno
moško kolo
Kdor hoče lepe fotografije delati, naj ne zamudi prilike. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22296
Šivalni stroi
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.
Šivalni stroj
znamke »S i n g e r», dobro ohranjen ter
dirkalno kolo
znamke dndian* ugodno proda M. Brezovar. Zrfena jama 141.	22306
Srečke
H. razreda dobite se pri L. Pevalek, Židovska ulica.
22309
VHdtUd
Ljutomersko vino
zajamčeno pristno, v večji vagonskih ali manjših množinah oddam po ugodnih cenah. Reflektanti se prosijo, da zahtevajo natančnejše podatke pod značko »Lj. 500» na oglas, oddelek »Jutra*.	22123
Železen štedilnik
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro »Srednji*.
22303
Lipovih hlodov
20—25 m' lepih zdravih, od 30 cm naprej, kupim. Plačam pri prejemu. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lipa* do 1. avgusta.	22177
Linoleum preproge
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Linoleum*.	2214S
»Ljubljanski Zvon»
letnik 1917.. I. zvezek kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jtrtra». 22287
Lisičje
tn »t < druge kole od divjafin kupuj* is zanesljivo dobro plača D. Zdraviš, Ljubljana. Florijanska ulica it. t.	ti
Inventar
za delikatesno trgovino in vinotoč (pulte, hladilnik, izpiralnik. tehtnico, rezalo, mize. kozarae itd.) kupdm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22236
•v
Ce je kaj slovesa vredno
so ga v i vrsti vredni „DOKO" čevlji.
Vse priznava, da je to najboljši domači izdelek. Izdelava je zajamčeno le iz najboljšega usnja za to se ni čuditi, da vzdržijo ,,Dokoa čevlji najdelj časa. Kupujte vedno samo „Doko" čevlje!
Trgovina »Ooko* Ljubil na Pre ernova uiica 9. dvorišče.
Rabljeno kolo
knpim. Ponudbe na oglasni odšelek »Jutra* pod značko »Rabljeno moško kolo*.
22301
Stružnj stroj
za železo (Drehbank) 1 strožne dolžine prodam kupm pa takega dolžine od 1.50—2 m. Ponudbe na Tovarno žebljev, Tacen pri Ljubljani.	22280
Hišo v Mokronogu
zidano, s opeko krito, poleg velika njiva, sadni vrt in nekaj gozda prodam. — Pripravno za obrtnika, rokodelca ali vpokojenca. Oddaljena 10 minut od trga. Cena 20.000 Din. Pojasnila daje Josip Janežič, Skrov-nik. Tržišče, Dolenjsko.
Trgovci in Amerl kanci, pozor!
Prodam hišo z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom, pripravno tudi za gostilno. Stanovanje in lokal kupcu takoj na razpolago. — Pojasnila daje M. Brezovar, Zelena jama 141.
22305
Mesnico
zelo prometnem kraju dam v najem e 15. avgustom. Najemnina povoljna. Kosec, Zagreb, Tratinska cesta 29.	221S5
Pozor mlinarji!
Popolnoma nov valjčni mlin na prometnem kraju dam v najem ali po dogovoru za polovični zaslužek Ponudbe pod »Mlinarji* ca ogl. oddelek »Jutra*. £3008
Trgovino
tik žeL postaje v lepem kraju _ Slovenije, radi odpo-tovanja takoj ugodno tro-dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21895
Skladišče
prostorno, center Ljubljane, dovoz, dvorišče, naprodaj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dgodno 18».	22243
3 poslovne lokale
• nadstropju, nasproti pošte. na dvorišču, o d d a ra. Naslov v oglasnem oddelku -.Jutra*.	23262
Trgovino s točilnico
brezkonkurenčno, oddam takoj v prometnem kraju. Pogoj odkup zaloge. Polhe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »60.000».
22322-b
Delavnico
svetlo in zračno, 13 X 6.5 pripravno za vsako obrt, skladišče oddam g 1. avgustom Cesta na Rožnik 19.
22175
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo v industrijskem kra-
i'u oddam radi odpotovanja. 'onudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Ugodna prilika*.	22322-a
2ui
Lepo sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam 1—2 osebama Cesta na Rožni 19. 22174
Za november
išJem 2 svetli pisarniški sobi v bližini sodišča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22163
2 pisarniški sobi
oddam za avgust- Naslov v oddelku »Jutra*.
22162
oglasnem
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, na lepem, zračnem in mirnem kraju oddam stalnemu stanovalcu, ev. tudi z dobro domačo hrano. — Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod iifro »Mirno in trajno*.
221S1
2 gospodični
2 gospoda ali mlad zakonski par sprejmem takoj na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*.	22281
Opremljeno sobo
z_ vhodom iz stopnišča cd-dam v Tavčarjevi ulici. — Naslov v oglasnem oddelk^ »Jutra*.	222T
Sostanovalko
Eprejmem. Naslov v gostilni Vrtačnik, Vič št. 12 pri Ljubljani.	22241
'J!
Opremljeno sobo
pri kavami Evropa oddam boljšemu gospodu.* Naslov i oglasnem oddelku »Jutra*.
22302
Opremljeno sobo
lepo in zračno oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
22315
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 22298
. Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglas oddelku »JutTa.. 22293
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 22307
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom s stopnic in elektr. razsvetljavo oddam. Pojasnila daje od 3. ure popoldne dalje Zalokar. Florijanska ulica štev. 31.
22313
Sobe
oddam s 1. avgustom in sicer 2 prazni ali eno prazno in eno opremljeno, vsar ka 5 posebnim vbodom, z ali brez souporabe kopalnice. Lega soln6na. sobe v popolnoma novi hiši ob tramvajski progi. Kaslov v ogslasnem oddelku <Jutra*. Ogled sob vsak dan med 10.—12. in 16.—18. uro.
22322
Hanmanfu
Stanovanje
z ^ sobo, 2 kabinetoma, kuhinjo, souporabo kopalnice in pralnice, vrtom, elektriko in vodovodom odda takoj ob Dunajski cesta na Brinju Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova c.
22161
Stanovanje
sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba) Kaslov z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Stanovanje 11».
22036
Za dijaka trg. šole
išEem pri profesorski družini ali vpokojenem učitelju stanovanje z vso oskrbo.
Strogo nadzorstvo pogoj! — Ponudbe na poštni predal št. 69.	*	22272
2 boljši dijakinji
od I.—IE. razreda srednjih šol sprejme na stanovanje in hrano uradniška rodbina v bližini Vrtače. Električna razsvetljava in pomoč pri učenju. Kaslov v oglasnem oddelku <Jutra». 22264
Opremljeno sobo
lepo, zračno in solnčno, na Taboru oddam takoj. Ka-eiov pove oglasni oddelek <Jutra».	22284
Gospodično
sprejme na stanovanje Pel-dm, Gosposka ulica S/m — levo.	22259
Na Gorenjskem
iščem poletno stanovanje s kuhinjo za meser avgust. Takojšnje ponudbe na ogL oddelek <Jutra* rod šifro »Stanovanje poletu. 22291
5 dijakov
sprejme na stanovan-ie T skupno svetlo in zračno sobo Andlovic. Domobranska cesta št. 23 (na Poljanah).
22276
Želim vezi
s solidnimi
trgovci z živino
ki bi bili v stanju preskrbeti mi potrebno lepo plemensico
klavno in molzno živino.
Pojasnila v .Hotelu pošta"
Grubelnik, Dravograd.
Resnega
dopisovanja
s samostojno in značajno damo želi gospod enakih lastnostL 30 let star uradnik v stalni službi. Fotografija. ki jo vrnem in najstrožja diskretnost pogoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zaostali ptič*.
22176
XXV.
Čutiš trpljenje? Nebo jeka, jaz ne smem. — Želim poljubčkov! Ves Tvoj. 22310
Nemških ovčarjev
5 pravih volčjh mladih psov ter leto staro psico, jako dobro čuvajko proda I. Rebolj, p. Komenda. 22151
Kanarček
je ušel na Starem trgu št. 34/D, desno (27. julija). Kdor ga je vjel, je napro-šen, da ga vrne. 22294
Dobrim ljudem
bi rada oddala za Evoje^a 3 leta starega, čvrstega m zdravega fantka- Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ubogi..	22260
Želite
izpremeniti tukajšnjo klimo in živeti v Splitu? Starejšemu samostojnemu gospodu al: dami nudim iec»o opremljeno separirano sobo v vili. s penzijo. pri majhni slov. družini proti primerni odškodnini pod pogojem, da plača stanovanje za eno leto naprej. Takojšnje cenj. dopise pod «Hitra odločitev* na oglasni oddelek «Jutra>.	22203
Marija Zaviršek
žeL soproga. Zelena jama 139, rreklicujem in obžalujem, da sem 20. VL t. L o Ani Srčnikovi. sprevodu, soprogi. Zaloška cesra 36. rekla, da naj bodo Miioši-čevi otroci veseli in teti Mihe! cevi hvaležni, da jih je obvarovala, kajti drugače bi jih teta Srčnica ob vse pripravila, da ne bi imeli kam iti in bi jim vse požrla.
13. do 19. avgusta 1927.
Poznano najugodnejši trs za nakup vseh čehoslevaških izvoznih predmetov predvsem znamenitih svetovnih znanih tekstil;;.
Posestniki iz Jugoslavije uživajo sledeče vozne ugodnosti: 50°'o v Jugoslaviji, 25% v Avstriji, 33% v Čehoslovaški.
Potuje se brez >izuitia. Legitimacije se done: Ljubljana: ČSL. konzulat na Bregu S, Aioma Compaay, Aleksandrova cesta 21.
OSEBNI AVTO
H
Pueh"
tipe VIII s elektr. Bosch - razsvetljavo gener. popravljen, novo lak ran in po-niklan, šest-sedežni — v zelo dobrem stanju takoj
usodno naprodaj.
Avto se lat ko ogleda v cementarni Zidan most, vprašati pri ravnatelju M. ROZMAN, Zidani most.
Novo! Prepričajte se! Novo! Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano raznovrstno
POHIŠTVO
naj si ogleda covo zalogo pri EGIDIJU in KARLU ERJAVEC — BROD (poleg tacenskega mostu). Šent Vid nad Ljubljano.
Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo jamčim. Dajem tudi na obroke.
Kazprodaja
platnenih čevljev
svetovno znane tovarne Andreas Neider, Dunaj po neverjetno nizki ceni:
štev. 34-36 ... Din 50 -štev 37—41 . . . Din 55 —
pri ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 18.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo čevljev po zelo znižanih cenah.	>;225
Kinematografske lilme najlepSe spomine na svojce, prijatelje, potovanja in doživljaje lahko
snemate in nato pro> jecirate Vi sami
z amatersko prioravo
Pathč Baby.
Snemalni aparat stane samo Din 1250 —, projekcijski pa Din 1300-—.
Projekcijski aparat se lahko kupi ia rabi tudi sam, ker se dobe že dogotovljeni filmi po Din a-— vselej na posodo.
Velika izbira filmov, poučni, humoristični, naravoslovni drame itd.
Zaloga drogerija SANITAS. Prešernova 5
Cenik na zahtevo franko.
818)
<fc. Jo«t> Sna. hdaja. za Konzorcij .Jotr*. Adoll Riboikat. Z* Narodno tiskamo dd. kot tUumuia Fran Jezerfefc. Za inscratul del j« odeovorea Alojzij Novak. V* » Ljobijuri,