Trifka Babiča ne zanimajo rezultati in uvrstitve
Šport brez medalj
Letos sem Trifka Babiča čakal na cilju 25 kilometrov dolgega partizanskega marša Po po-teh partizanske Ljiibljane. Skupine so prihaja-le v ciljni lijak, a Trifka ni bilo. Trile, kot mu pravijo prijatelji, je z Ivom Kurajlijom in Mar-kom Sladojem moral odnehati. Po skoraj pre-magani razdalji je Marka zgrabil silovit krč. Vendar pa Trile smole ni preveč obžaloval:
•   »Nikoli   mi   ni   bil   cilj   dosežen   rezultat, ampak sem vedno užival v sodelovanju. Lahko sem se prepričal, da sem zmožen teči 20 ali 25 kilometrov brez posebnega napora in naslednji dan normalno opravljati svoje dolžnosti. VecVno znova vidim, kako se po telesnem naporu do-bro počutim.«
•  Od  kod veselje  za tek  čez  drn  in  strn? Temnolasi in rjavooki Trifko Babič je eden iz-med devetih otrok hercegovskega gorjanca. Ro jen v hribih nad kamnito Bilečo je že s petimi leti moral čuva-ti govoda:
•   »In glej, te krave spomladi napadejo sit-ni   obadi.  2ivali se  jih  olepajo   tudi   tako,   da bezlajo sem in tja. Moral sem tekati z-a njimi, lahko bi zašle na sosedove površine in na-pra-vile veliko škode. Kasneje sem imel skoraj pet kilometrov do bileške šole in tudi to razdaJjo smo   otroci  sem  in   tja  premerili   večinoma   v teku.«
•  Tako je tek v Trifka vsajen že od mladih nog.   Koristnosti   telesnega    gitoanja   pa se   je pravzaprav  zavedel  pred   dobrimi   10  leti.   Na službo-vanju v Vipavi ga je neprestano naikal grad v strmini nad krajem. NičkoMkokrat ga je osvojih  v teku.  To  je bil  začetek zavestnega gibanja v naTavi. Dandanes je 46-letni podpol-kovnik že star  znanec  vseh  slovensfcih letnih in zimskih tekov. Tekov po tratah in tekov s smučmi. Osvojil je tudi Triglav, Stol, prehodil Pohorje. Redno ga tudi vidite na vsakoletnem zletu Partizana Jugoslavije. Kakšne so bile uvr-stitve na vseh teh tekmavanjih?
•  »V Selu pri Vodicah sem bil v kategoi-iji starejših   rekreativcev   prvi.   Tudi  je   to   lepo kdaj, ne? Na trnovskem maratonu blizu tristo-tega mesta,  v Dupljah med prvo tretjino tek-movalcev, na kumrov§kem maratonu nekje za-daj.«
•  »Da«,  se je potem posmejala žena Olga: »Jaz  pa   sem   mu   manager. "Nosim   čaj,   suhe obleke,  perilo, torisače . . .«
•  »Vidiš, tečem za zdravje, nikoli ne preti-ravam, vedno  ohranim še nekoliko moči. Moj cilj je spraviti na trim celotno družino. Nisem še  popolnoma uspel.  Žena  rada teče  in kole-sari,  hčeri  le  redkeje. Sploh je  takole; Ijudje se  zaono   s   telesno  aktivnostjo   ukvarjati,   ko
jim začne kaj škripati. To pa je narobe. Zdrav moraš začeti in tislo zdravje vzdrževati.«
•  Da. Toda kako začeti? Kar takoj na stezo in brezglavo  tekati? To bi  najbrž ne  bilo  do-bro?
•  »Seveda ne. Najprej pospešena hoja. Ka-sneje se naj izmenjujeta hoja in lahek tek, po dveh ali treh mesecih pa je mogoče teči, da je veselje. In najlepše je teči v družbi.«
•  Najtežje je Trifiku Babiču, če se ne more udeležiti  tekmovanja.   Najlepše  pa,   ko  prispe na cilj. Kakšno priznanje dobiti pravzaprav ni slabo,  pa  četudi je  od žene.  Z  leti  si  človek nabere športne spretnosti. Tako Trifku ni tuja košarka, nogomet, teki, plavanje, planinarjenje, alpsko smučanje iin tek  na smučeh.  30-krat je skočil  ludi  s padalom. Zdaj  si je kupil še dr-salke:
•   »Na   Koseškem  bajerju  je  pozimi  led  in z.akaj  ne bi  poskusil? V  Šiški  imamo  solidno urejerte mož«osli. Ampak človeik bi z veseljem po  prstih  tiste,  ki  uničujejo   naprave.  Več  bi lahko rekreacijo propagirali tudi v tisku, radiu in na televiziji.«
•  In kaj je Trifku Babiču prinesla taka i.e-lesna aktivnosl? Zanesljivo dobro počutje, mor-da tudi dolgo življenje, vsekakor pa že 12 let enako   težo.  Lažje pa  se  človek spopada. tudi z vsakodnevnirai problemi. . .
Bogomir Šefic