i ¦> .¦ i • V vseh bedah upaj na Boga. * ! (Po »Smiljl" poslovenil I. T.) v ' V hervatskej vasi je živel kolar sL ženo in imel troje otr6k. Slal>ak6ča, njivica in krava, to jim je bilo vse, kar so imeli. Uže več let so živeli, če tudi siromašno, vendar srečni ia zadovoljni. A ta njih sreča nij bila stalna. Strašna nevihta pride ter jim- uniči vso letino; malo pozneje tudi njih. kravica pogine za govčjo kugo, ki je grozovito morila živino po vseh obližnjih krajih. Tako siromašna obitelj brez nobedne pomoči ostane baš pod zimo. Ker ga nij bilo človeka, kateri bi jim bil kaj pos6dil v velikej bedi, treba je bilo prodati njivo. Uboga žena je delala po dnevi in po noči, da bi možu pomagala odverniti siromaštvo od hiže; a mož je bil neskerbljiv ter se nij dosti pekel za dolžnosti, katere ima gospodar. Kokodelstva se nij deržal, v cerkev nij hodil, ia kar je bilo še najžalostneje, namesto dobrih aaukov je otrokom dajal slab izgled. Njegova izverstna, blaga žena je stvorila vse, da bi moža krenila zopet na pravi pot, — a zaman. Delal je po svojej glavi, ne poslušaje njenili opominov. Uboga žena, videč, da je dolžna sama skerbeti za svoje otročiče, nategne vse slle, da bi jim dajala kruha, a to jej k raalu izpodkoplje zdravje. Zdaj pride še druga nevolja v hižo. Najmlajie dete oboli za vročinsko boleznijo. Skerbna mati, ki je po vse noči stregla dragej hčerki, dobode isto bolezen, in — umerli sta obe. Pomišlite otroci, kolika izguba je to bila obema še živiina otrokoma! BDa sta devetoletna bratca, blizneca (dvojčka), po imeau Peter in Pavel. Nesrežna otroka, izgubivši mater, ostaueta brez aobedue tolažbe na svetu. Mati jima nij pribavljala samo potrebne hrane, nego prizadevala si je tudi, naučiti ja vsemu, kar je dobrega in lepega. A ujiju brezskerbni oea se skoraj uteši o izgiibi krepostne žene in mlade hčerke. Zdaj je bil še uerodnejši nego li poprej, ter nij mu bilo niti naj-manjše skerbi, poiskati si dela, s katerka bi liraail sebe iu svoja otroka. -87 - Tako mine nekoliko mesecev. Ne imejoč nikakoršnega posla, prodd kos za kosom od pohištva. Sosedi, videč lenuha, nijso vprašali p6-njem, ostaveljši ga ne8re6i, katere si je bil sam kriv. Ko proda" zadnje stvari, kar je ge imel, zapiše se na vojsko ter otfde, ostaveljši mnogo dolžičkov in nesrečna otroka, brez nobedne pomoči bivša. Kaj bodeta ubogi siroti ? Vsak ji je miloval; a sosedi, sami siromašni, nijso ju mogli pod streho vzeti. Iz početka so jima pomagali vsi, a ta poraoč je bila od dne do dne slabejša ter naposled je vsa prestala. Uboga otroka, videč, da nemata od nikodar podpore, nijsta znala, kaj bi požela ni kam bi se.dela. Po dnevi sta se klatila po vasi, a prenočevala sta na necem pustem podu. Hrana jima je bila zel6 siromašna, kajti da-si je bilo dosti iismiJjenih Ijudij, ki so jima darili, vendar je bilo še yeč takih, kateri tega ali nijso mogli ali nijso hoteli stvoriti. Ofcroka sta od gladi tako izhujšala, da je r ...—.- r vega, če tudi je nNe umejem, čemu bi se umival," odgovori bratu; nvse jednako je, ali sem čist ali ne; kdo mene gleda? Umazano lice bolje pristoji siromašnim kerpam, v katere sem zavit, nego li umito. Samo da bi imel jesti, vse drugo ' me nič ne skerbi. MOh! Pavel, misliš li, da bodeš menj gladen, ako bodeš nesnažen? Če tndi sva preuboga, da bi imela čestito obleko, vendar ne moreva zaradi tega pozabiti snage, inače utegneya izgubiti zdravje, česar bi sama bila kriva. A zdravje in krepost je največje blago, katero treba da čislava, osobito midva, ki nemava ničesar dmzega na svetu." 'itf Tako sta živela, dokler jednoč za jutra ne srečata tujega tergovca, ki nij znal pota preko vasi v njesto. Petei1 se mu tak6j poaudi za vodnika, ter ¦ga spremi do vžlike ceste. ' • '; « - r^;.-. — 88 — • ¦ Tergovec se gredoč razgovarja s Petrom ter skoraj ugane žalostno bitje osamelih otrok. Na razstanku mu podari desetico, svetujčč, da bi z bratom šel v bližnjo graščino, kjer imajo mnogo lepih vertov, da zatorej lehko dobode kaj dela. Ta svet je Petru ugajal. Zahvalivši dobremu tergovcu na podarjenej desetici gre k pekarju kupovat kniha sebi in svojemu bratu. Krub. ia čista voda bližnjega studenca jima je bila hrana tega dneva. Zel6 sta bila srečna gladna otroka. Ko se zmraef, nemata kje nočiti, baš ta dau se je bil poderl stari p6d, v katerem sta do zdaj nočevala; zategadelj ukreneta ostaviti doraovino ter odpotovati kam dalje po svetn. Ne premišljaje za dolgo premim potem pomerita na graščino, katero jima je tergovee nasvetoval. Peter se je terduo nadejal, dobiti dela, a Pavel je mislil, da mu nikjer ne more biti slabeje, nego mu je uže zdaj. Bivša preko mosta pri vasi ozreta se poslednjič nazaj t svoj kraj, kjer sta nekedaj z roditeljema živela srečna in zadovoljna. Se solznima očima sta potovala, ne ved65, kje prenoeita. Uže pozno po noči prideta do neke stare zidanice (kleti), od vseb. stranij odperte. V temnem kotu najdeta slame, na katero padeta, trudna, od daljne hoje, ter zdajci mimo zaspita drug poleg druzega. Jutrejdan se zgodaj prebudita, ker solnčni žarki so baš na-nja sijali skrozi raztergano streho. Hladni zrak in čisto nebo sta naznanjala krasen dan. Peter poklekne, kakor vsako jutro, hvaleč Boga, ka ga je ohranil tudi to noč, in proseč ga noTe pomoSi. Pavel, gladen ter nejevoljen, zasmeje se bratu, go-vor^č: ^ako bi vedel, da mi dobode molitev dober zajutrek, tudi jaz bi molil!" Tako otideta; a gladna jameta k malu gledati, kain bi pri cesti sedla počivat. rKaj tukaj delata, otroka ?" oglasi se krepek moški glas tam izza ceste. w ^Počivala bi rada, ker sva daleč prišla. BomA sva tam iz 6ne Tasi, ki je za berdom." -,, -^i . nA. to nijsta denes od tamkaj prišla?" • " •- rNe, odšla sva bila uže sinoči ter sva nočila v starej zidanici, blizuodtod." ,,Uboga otroka!" reče kinet. WA sta li uže to jutro kaj jedla?" Otroka ne odgovorita ničesar, a solze jima oči zalij6. t nVidim, da nijsta še jedla!" reče usmiljeni kmetič. nZel6 se mi smilita. Kako sta bleda in sterhla! Evo, pijta malo uileka! Žal mi je, ka nemam vama ničesar drazega dati." S temi besedami jima pomidi posodo mleka, da se napijeta. Dobrega kmeta je zelč veselilo, ko je videl, kako je mleko okrepčalo uboga otvoka. Po-tem ju vpraša, zakaj li sta šla iz doinače vasi, in kje jima sta roditelja. ,,Eoditelja sva izgubila," odgovori Peter žalosten, ,,a ker nijsva imela o 8em živeti, ostavila sva doniač kraj, da si dnigj^ poiščeva kruha." ¦.¦ ^Še premajhena in preslaba sta delati," odgovori kmet. ,,Vendar bi delala rada, ako bi nama kdo hotel dela dati," re6e Peter. ,,Če rad delaš, to je prav in lepo." ^Ead delam, rad! Pokojna mati mi je često rekala, da vsak človek je dolžen koristiti drugim, kolikor mu dade njegove močf." ^Prav ti je rekla tvoja blažena mati. Žal mi je, ka nemam varaa kacega lehkega dela; a vendar uteguem svetovati. Ne daleč od tod je bogat graščak, — 89 — Germovnik po imenu. Ta potrebuje v svoje verte mnogo otrok vajinih let. Upam, da vaju prime v službo, ker je dober in ze!6 usmiljen človek. Hitita k njemu in skoraj prideta do graščine. Z Bogom!" nZ Bogom! Lepa vam hvala na mleku!" rečeta otroka ter otideta. ,,Oh, kako je Mo dobro mleko!u izpregOTOri Pavel, ko gresta po cesti. nIn kako zahvalna treba da sva blazemu človeku!" ^Dakako!" odgovori Peter, ,,a ne smeva pozabiti, da je najprej zahvaliti Bogu, kateri nama je poslal tako dobrega moža. Zdaj vidiš, da je prav govoiila naša mati, ki je nama toliko kiat rekala, da naju ne ostavi ne-beski oča." Pavel, ki nij bil vsega zloben, umeje resnico materinih besed, poklekae pervič poleg brata in zahvali višnjemu Bogii na daru, kateri jima je prišel • tako iz nenada. Skoraj potem dospejeta do graščine. Bil je res lep, od vseh stranij s krasnimi verti opaaan kraj. Nij bilo težko zvedeti za Germovnika; a nekak čuden strah je njfju bil, ko sta pomislila, da bode treba stopiti pred neznanega gospoda. ~ma Deček, katerega sta dobila v vertu, cvetice sadečega, odvede ja k svo-jemu gospodarju. Otroka nm ob kratkem povesta, kako se jima godi, ter molče pričakujeta odgovora. Gospod Germovnik reče, da ima uže ve5 otrok, nego jih je treba, ali ker sta takšna siromaka, da ja vzame k sebi, ako bodeta mogla kako vertno delo opravljati. ,,Premlada sta še," reče, ,,ne bode mi od vaju po- ' sebne koristi; ali," oberne se k Pavlu, ,,kako je to, da si ti takoneumft, a ~:> tvoj brat ima lice in roci snažni?" Pavel se zarudi od sramote, kakor kuhaii rak, ter ne reče ničesar. Peter "hi rad brata kako kaj branil, a niti on se ne derzne govoriti neresnice. ,,Vidim, kaj je to. Jeden od vaju je len in delomerzen ter s tega tudi ' umazan. Zatorej ne moreta imeti oba jednacega posla. Ti Peter, ki nosiš lepi, čisti roci, obiral bodeš ovočje ia tergal cvetice, a ti Pavel grede trebil kamenja in plevela." Pavel bridko zajoka, slišeč, da se bode ločiti od Ijubega brata. Dal bi bil Bog ve kaj za to, ako bi se bil poprej umil v potoci, kakor brat Peter. A zdaj je bilo prepozno kesati se; treba je biJo iti v verfc, kjer sta delala ves dan, ločena drug od druzega. Z večera, zopet sknpaj bivša, objemala in radovala sta se, da se je gospodu Germovniku milo stvorilo in je ukrenil, po-' praviti nevoljo nbozih otrok, ako se bodeta dobro vladala tudi po sedaj. Gospodar Germovnik plaža, kar sta zaslužila, da za večerjo prinesti kos " mesa in kruha ter jima odmeni posteljo v podu, polnem sena, kjer sta zavita v dobre ruhe verlo sladko poSivala. Od tega dne Peter uže nij sam opravljal večeme in jutranje malitve; ; tudi Pavel, upoznavši dobroto in milost božjo, klečal je vselej poleg njega. Jtitrejdan opazi gospodar Germovnik, da ima tudiPavel čisti roci, kakor Peter. Zadovoljen ukaže, naj bodeta po sedaj oba delala v istem vertu. Ta dobrota ja tako razvesell, da se zarečeta, s pridnostjo ia lepim vladanjem gospodarju vedno delati veselje. Za nekaj dnij potem jima'jtS šla vsako delo ¦ Terlo dobro v speh in Pavel nikdar nij tožil, da ima preveč po^fa. v Sk6raj sta si prihranila toliko, da si kiipita novo obiital iu čedno pbleko. — 90 — Njiju bleda in upadla lica so bila zopet okrogla in rudeča, da je bilo veselje Tideti. Tako miaeti dve leta. Zdaj gospodar Germovnik oba pošlje v učilnico. Peter se je verlo dobro ueil, a Pavel nij kazal toliko volje do nauka, nego rajši se je bavil s cveticami in mladim drevjem; odvadil se je vseh nekedanjih slabih običajev in bil moder, pošten deček. Pobožen in priden ter na vsako stran vreden zadovoljnosti gospodarjeve, čutil se je Pavel vsega sreenega. Tako sta osamela otroka bila po skerbi pleme-nitega graščaka yerla mladeniča, dika vsej okjolici. Gospod Germovnik nij imel niti otrok niti svojlh ljudij, zato je pazil Petra in Pavla, kakor bi mu bila rodna sinova. A tudi ta dva sta si mnogo prizadevala, stvoriti vse po njegOTO. .. F. .. .;. ,;.:,. -.. ~- • Gospodar izroči Petru gospodarstvo vsega svojega imetka?- a Pavel, ki ' je bil vertnik na glasu po vsej okolici, prevzame nepremifino blago pod svojo skerb. '¦¦¦¦¦. r V tej velikej sreči mladeoiča nijsta bila veličava niti sta pozabila za-hvalnost k svojemu dobrotniku. Jedn66 sta brata sedela poleg svojega gospodarja, kateri uže ze!6 star in slab, pri mizi sloaeč zadremlje. Peter, gledajoč ga z nežnima, zahvalnima ofiima, izpregovori: ^Nikoli ne moreva biti dovolj zahvalna svojemu plemenitemu dobrotniku!" ,,Tudi jaz tako sodim," reče Pavel. nSerce se mi širi od velike sreče, kedar pomislim o vsem, kar je nama stvoril, — nama ubogima prosjakoma, ki sva bila osamela in prezirana mej vsemi ljudmi. A nadejem se, da se naju o5a zopet verne v domač kraj, kesaje se poprejšnjega življenja. Midva bi zdaj^ mogla, bodi Bogu hvala, pripraviti mu prijetne stare dni. To je vse, česar nama še nedostaje k doveršenej sreči, a Bog uaina utegae tudi to željo iz-polniti." ^ ,,Tako je prav, otroka!" izpregovori v tem trenotji gospod Germovnik, slišavši njiju razgovor. ,,Upajta • zmirom na Boga, kajti on rad ustreza pra-vičnim željam onih, kateri se mu priporočajo."