20« itevilka.
KHHHHKi
ročni!» listu: —
,__j> leto . . K 12v	' J
Bol leta . M* . tir— jCartit teta >	„
-Mesečno i«.# , . -la®-p ^
iM»! A«SN%: —- % Ošteto .	.	„ 15-
P©aaiw«xn« številke \
— 20 vivtarfev. —
Maribor, dne 10. marca 1919.
EEE
Letnik XI.
Inserat! ali oznanita
se računajo po 40 vin.
od Čredne pditvsste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Ljubljana im Maribor. ,
Deželna vlada v Ljubljen in njena prednica Narodna vlada v Ljubljani, napenjata vse sile, d* bi osredotočili vse javno Življenje slovenskega ozemlja v Ljubljani. Iz stališč* krajevnega patrijo ti za a je to nazadnje umevno, v ostalem pa se to postopanje ne da dobro zagovarjati. Da spada v Ljubljano višje deželno sodišče in nazadnje tudi visoka šola, četudi ne menda vseučilišče, radi da mo veljati. Da bi morali pa tudi vsi drugi držav ni oradi in zavodi biti nagromadeni na enem ku pa v Ljubljani, tega pa nikakor ne uvidimo. Pred vsem se to protivi edinstvenosti naše države. Ca se hoče vse, kar ima slovensko ozemlje na višjih uradih in zavodih, združiti v Ljobijani tedaj se s tem obenem v državi ustvarja posebna država, nekako podkraljestvo, ki se protivi našemu pro gramu, da bodi naša država skoz in skoz edin stvena, da naj Či rop rej zginejo vse historične meje iz nekdanje Avstrije.
Pa tudi iz socijalnega stališča nikakor ni odobravati, da se vse centralizira v Ljubljani. Na ta način se umetno vst*arjajo velika mesta in z nji mi vse temne strani socijalnega življenja velikih mest, pavperizem, anarhistična in revolucionarna stremljenja itd. Iz socijalnega in zdravstvenega stališča je želeti, da je narod po vsem svojem ozem lju, kolikor mogoče enakomerno razdeljen. Ravao velika mesta so navadno tudi gnezda vseh kužnih bolezni. V zadnjem času p« se je tem slabim stra nem velikomestnega življenja pridružilo še stanovanjsko vprašanje. V vseh večjih mestih je v teku ladnjih let nastalo veliko pomajkanje stanovanj. Najhujše pa je tako pomanjkanje menda ravno v Ljubljani. Kako se da potem upravičiti postopanje naše vlade, ki kljub temu pomanjkanju stanovanj goni v Ljubljano iz vseh delov sveta cele armade uradnikov z njihovimi rodbinami vred.
Poprej smo imeli za slovensko ozemlje dve poštni in brzojavni ravnateljstvi v Gradcu in Trstu. Prvo je obsegalo tudi velik dej nemškega ozemlja. Ker se poštno ravnateljstvo v Trstu ne bode dalo lahko odpraviti in ker je območje tega osrednjega urada precej malo, bi kazalo mu pridružiti del Kranjske. Ker je pa vse slovensko ozemlje za eno samo poštno in brzojavno ravnateljstvo vendar le preveliko, bi bilo prav umestno, ako bi se drugo pdštno in brzojavno ravnateljstvo ustanovilo na nasprotni strani slovenskega ozemlja, torej na Šta-
LISTEK.
O naših krajepisnih imenih.
(Konec.}
IV.
UradnMist Narodne vlade je objavil dne 22. prosinca t. 1. razglas, kako se imajo slovenska postajna imena v področju državnih železnic v Ljubljani pisati z dostavkom, da so ta imena edino veljavna.
Zapove se to sicer lahko, pa vprašanje je, kdo je ta imena preizkušal, kajti med njimi je nekaj prav čudnih spakedrank, ki vst kakor ne smejo ostati »edino veljavne,« Naslednje terjajo posebno, da se jim ne odvzame stara zgodovinska in jezikoslovno utemeljena oblika.
Fala. Pravilno slovensko ime je »Val.« Ta ko so imenovali naši predniki oni skalnati pr? g v Dravi, ki je tam ustvaril precej velik slap. Bil Je posebno plavarstvu zel» nevaren, zato so ga za četkom 19. stoletja deloma razstrelili. Ker je pa nad slapom najugodnejši prehod za sovražnika, pri nizki vodi pa tudi po pragu, je bila tam od neznanih časov sem neka straža ali pripravnostna posadka, da je nepoklicanim zabranila menjanje Pobrežja. Izrazi: val, valovi, naval, valjati, navaliti prepričajo vsakega, da je val slovenska beseda; zakaj torej nemška priiagcdsnka Fala?
jerskero, bodisi Sc v Olju ali v 'Mariboru. Da' de bimo na Slivenskem du»pr*j svojo feižjp rudar»* šolo, fe gctbvo pravilo©. Ni pa, uvideti, zakaj N' morala ta šala biti spet ravno v Ljubljani. Velika občina Trbovlje, ki šteje nad 10.000 prebivalcev se že mnogo let poteguje za srednjo ali pa za strokovno šolo Nikjer aa slovanskem ozemlju bi nižja rudarska šola ne imela toliko obiskovalcev, kakor v Trbovljah in ravno tukaj bi našlo največ absolventov te šole svoj kruh. Najnaravnejše mesto za to šolo bi bilo torej Trbovlje. Blizu bi bilo tudi Celje, okoli katerega je več rudarskih podjetih. Po leg velikega trboveljskega premcgokopa naj omenim iz celjske okolice premogokop v Velenja, Zabuko vici, plavže v Celju in Štorah ih več manjših ra dokopov.
Naravnost neverjetno pa je, da hoče deželna vlada v Ljubljani tudi obratno ravnateljstvo južne
št*
jerske, ki je približno tako velik, kakor cela Kranj ska in ima približno tudi toliko prebivalcev, kakor cela Kranjska dežela, tudi glede železniškega o
mrežja ne zaostaja mnogo, ali pa nič za Kranjsko deželo. A kar ;© tukaj posebno važno, je to, da je z malimi izjemami skoraj vse železniško omrežje na Slovenskem Štajerskem, vštevši progo Špilje— Ljutomer, bodisi tast jožne železnice, ali pa vsaj v njenem obrata, dočim ima južna železnica na Kranjskem edino progo od Trbovelj do Selane in od Sv. Petra proti Beki. V Maribora ima južna železnica velike tovarne, kjer je zaposlenih pri bližno 1500 delavcev. V Mariboru in na Pragerskem je križišče obeh najvažnejših prog južne že leznice na slovenskem ozemlju, to je proge Dunaj Trst s progo Koroško—Maribor—Pragersko—Budimpešta Dalje ima južna železnica tukaj 3 kolo dvore. Glavni kolodvor v Mariboru se je še le pred nekaterimi leti z ogromnimi stroški tako razširil, da odgovarja vsem modernim potrebam velikega kolodvora. Poleg njega in koroškega kolodvora je južna železnica v zadnjih letih na Tezni pri Maribora napravila prostorni kolodvor za premikanje. Poleg glavnega kolodvora v Mariboru se nahajajo velika zasebna skladišča Temu nasproti pa ima južna železnica v Ljubljani zgolj svoj zastareli in tesni mali kolodvor Veliko let se že slišijo pri tožbe o nedostatnosti tega kolodvora. ¥ kljub vse mu temu naj se vendar tudi obratno ravnateljstvo južne železnice namesti v Ljubljani, akoprav bi edino zato primerno mesto bil Maribor.
- c s ~ jS
Da je pa slovensko ime tudi prvotao, se vidi iz tega, da so se nemški posestniki grada imeno vali »die von der Fall«; v tatinskih listinah srednjega veka so pa rabili »Vabe« (1265), »Vali« (1289) ia pozneje vedno »zu der Vali« ah *bey der Val«, iz česa se razridi, ds so ime pustili, kakor so ga slišali, ker ga niti Nemec niti Latin? c ni rajzumel. Železniška postaja se torej naj imenu je Val ali pa Valgrad, ker tam itak ni druge na selbine, kakor grad Val.
G o z d i š č e. Zgodovinsko pravilno ime je: Gostiše. Najstarejša pisana oblika je Gosticheadorf (1286) in Goztischen (1306). Gostiše jp stajoslov. izraz za kraj varnosti. Imeli so tam kak nasip ah manjši tabor, kjer so se v času sovražnih napa dov branili, P sava Gozdišče je popolno neatemel jena in ako bi ta bila kedaj pri tamošnjih Sloven c h v rabi, bi jo bili tudi Nemci po pomenu spoznali in najbrž kot Waldel, Walddorf ali kaj ena kega prevreli v svojo rabo. To se še bolj razvidi iz sosednega Imena Višnja, katerega so Nemci iz premenili v Weichselbaum, ker so spoznali, kaj pomeni Slovencem višnja, akoravno se jim je to bistveno ponesrečilo. Krajevno ime namreč nima višnjevega drevesa kot podlago, temveč višino, katero so Nemci zopet pravilno kot Am Berg ime novali. Na višaji torej vas sama ni stala, pač pa so imeli prebivalci tam svoje zavetišče v nemirnih časih, da se obranijo napadov.
Brez odra na tehnična, socijaJ .a ia higienična vprašanja pa pridejo v poštev tudi gospodarska ia narodna vprašanja. Obmejni kraji bodo morali brez dvoma za vse te naprave prispevati ravno toliko kakor Ljubljana. S&j je deželna vlada v Ljubljani že pokazala, da glede nalaganja novih davkov nikakor ni skromna in da ji v tem ozira tadi ustavni in zakoniti pomisleki ne delajo nobene težave. A kako pridejo obmejni kraji do tega, da naj nosijo enaka bremena, ako se jim vzame vsaka priložnost zaslužka“ Tudi obmejni kraji hočejo živeti. Slovenski živelj v trgovskih in obrtnih krogih na Štajerskem in v meščanstvu sploh bi se zelo ojačil, ako bi se naselilo v Maribora in dragih mestih na Štajerskem večje šte vilo uradniških rodbin, ki bodo brez dvoma slo venske narodnosti. Če pa vlada v Ljubljani tega ne uvidi, tedaj se nazadnje no bc smeta čuditi, če bodo obmejni kraji ▼ narodnem ozira ogroženi. S samim narodnim navdušenjem se tudi vse ne opravi. Treba je to navdušenje tudi z gmotnimi sredstvi podpreti.
Nemški advokat — zastopnik bole Ljubljano»
Na mariborskem okrožnem sodišča se je v petek, dne 7. marca vršilo žrebanje porotnikov. Zaupnik ljubljanske odvetniške zbornice je bil mariborski vsenemški advokat in član nemškega Volk sr ata dr. K. Fale» ritini. Zadeva je sicer videti na prvi pogled malenkostna, a če se vzame stvar resno, vidimo, da še v Ljubljani nočejo razumeti razmer na Slovenskem Štajerskem in posebno položaja tn na meji ne. Ljudi, ki noč in dan ne mirujejo v hujskanju in rovarenja proti naši državi, se boža s mehko ljubljansko rokavico. Nočemo o tej stvari obširneje razpravljati, da se nam ne bi potem kje očitalo, da rujemo proti centrali, a odkrito povemo, da v Ljubljani v važniji narodnih zadevah ne vprašajo za svet mariborskih slovenskih krogov, ki jih imajo celo v Ljubljani sedaj dovolj na razpolago. In sedaj je ljubljanska odvetniška zbornica zapostavila mariborske slovenske odvetnike in je na važno mesto zaup-
Marenberk. Opetovano se je že ▼ javnosti razmotri vslo, je li se ima v slovenščini pisati: Marenberk, Marine g all Mar be s. Odgovor je prav kratek: nobeno, kajti to sploh ni izvirno ime te naselbine. Prvotno ime je bilo namreč: Radelje. Naj starejše ime v listinah se je pisalo Radelach, kar je seveda lekativ. L 1254 čitamo: Marie mo-nasterium in pede montis Radelich, leta 1268 pa Forum Redlach, leta 1290: Dorf Redlach. Trg leži v vznožja gorovja Radelj in tndi ob Radeljskem gSÄ gejSmTUbate? le*» tudi selo Radine-Ljudstvo je torej napravilo razlOco samo v tem, da je večje selo imenovalo Radelje, manjše pa Ra deljce,.
Ime Mabrenberg je bilo samo ime nemških posestnikom tamofc^ graiščine, kateri so se pa v srednjem veku brez izjema stot:	Merinberch, Me-
remberch, Msermberch, Maereaperg, Meraberg in enako pisali. Hočemo torej danes naselbino imenovati, potem velja zt njo slavensko ime Radelje. Hočemo pa ime grada ali njegovih p&sestnikov najesti potem moramo reči Merenberg in sploh ne Mahrenberg, Nemci so nanreč »a« v korenini besede pretežno kot »e« ali »as« pisali in izgovarjali, zato piše najstarejša listina Radelach pozneje, ko je nemški vpliv na naša imena že naraščal, pa Redlach.
Ker pa žeisznišca postaja složi le naselbini in ne m mak davao uuunriema roda nemških gra
nika pri žrebanju porotnikov imenovala volks-ratovca in člana predsedstva mariborske Süd marke in Schulvereina. Upamo, da bodo do bili ljubljanski „narodni* gospodje pri zboro vanju odvetnikov primeren odgovor.
Švica priznala Jugoslavijo.
Iz Belgrads «e dne 8. marca poroča Veliki zvezai svet švicarske ljadovlade je poz dravil ujedinjenje jugoslovanskega r aroda ia je priznal kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slo vencev.
Politične vesti«
Kardinal Bourne v Ljubljani. Danes, pondeljek dne 10. marca predpoldne je prišel preko Belgrade, Djskovega in Zagreba v Ljubljano kardinal Bourse, vodja angleških katoličanov in predsednik angles kega odbora za podporo Srbije, da obl Se ljubljanskega knezoSkofa dr. Jeglič», ter da se prouči o raznih cerkvenih vprašanjih, katera bo treba rešiti v naSi mladi državi. Slovenija pozdravlja odličnega gosta in velikega prijatelja Jugoslovanov! .
Regent Aleksander se ?rnil v Beograd. V nedeljo, dne 9. marca se je vrnil regent Aleksander v Beograd. Ob priliki bo imel v parlamenta prestolni govor.
Ameriški „nltimat“ Italiji. Pod tem na slovom priobčuje „Slov, Narod“ naslednjo brzojavko, datirano iz Ženeve dne 8. t. m. \ „Včeraj popoldne so Združene države Severne Amerike potom svojih pariških zastopnikov v pisnu ni noti ultimativnega značaja zahtevale od Italije, da takoj odpre mejo z Jugoslavijo za dobavo živil Jugosla viji in Češki. Za slučaj, da Italija takoj ne konča z dosedanjim zavla če van jem dobave živil Jugoslovanom in Čehom, bi Amerika takoj prenehala dobavati živila Italiji. Ravnotako zahteva Amerika, da takoj preneha pomorska blokada, ki jo Italija izvr Suje proti nam.“ Angleški krogi izjavljajo, da bo v najkrajšem času prevzela ententa progo od Trsta do Zidanega mosta v svoje varstvo. Italijanska uprava se je namreč izkazala nesposobno, da bi mogla vzdrževati na progah promet.
češka dobi svoje Btare zgodovinske meje. Tndi Nemška Češka, ogrska Slovaška s Požanom bo pripadala Čchoslovaški. Od Nižje Avstrijske spada pod Češko tudi znana vas Poštorna in okolica.
Kaj pa Mahnert? Mahnert sklicuje v Marbur ger Zeitong« za prihodnjo sredo gojenke B. letni ka nemškega ženskega učiteljišča polnoštevilno v svojo župnijsko pisarno. Pisalne potrebščine morajo prinesti seboj Res čudno, kaj vse si ta človek že drzne počenjati v Mariboru!? Ali njegovega političnega in konfesionalnega hujskanja še ne bo kmaln konec? Dragcd bi tak hnjskač že davno bil pognan čez mejo, pri nas se ga trpi. Sklep je že storjen, da se ga iržene, a on hodi še vedno p edrzno po Maribora. Če je edina ovira izgona le okolščina, da preiskava proti njemu še ni končana, potem pa se naša sodišča aaj malo pcžurijo, da preiskavo končajo in policiji ne vežejo več rok. Cincanje in počasnost nikakor nista na mesta, kjer gre za blaginjo noro ustanovljene države Več odločnosti je treba, dingače bo nova domovina imela še preveč težav!
ščakov in tudi ne današnjim razvalinam gradu, ni nikakor opravičeno uradnim potom prvotne slovensko in zgodovinsko potrjeno ime zanemariti ah ga za vselej izbrisati iz spomina.
Račje. Pravilno se mora pisati Rače, do sledne kakor bližnja naselbina Hoče, ker sta obe imeni istega kulturnega izvora in istega jezikovnega pokoljenja. Kraj, kjer so imeli naseljenci svoje pripravljeno zavetišče za odpor in boj, torej za rat, tam je bilo njih rat še, zatorej rače ah ratišče. V Račah je res grad z velikim dvoriščem, obdan s širokim in globokim jarkom, kojega se je lahko v kratkem iz viša ležečih ribnikov napolnilo z vodo.
Ta imena bi bilo treba takoj popraviti, kajti c* ostanejo dalje časa v napačni rabi, se potem vendar vkoreninijo, in zakaj bi našib krajevnih imen sedaj pravilno ne pisali, ko nam tega nihče več ne sme braniti. Upajmo, da mariborsko okro-‘ žno glavarstvo vsaj v svojem področju potrebno ukrene.	O. Žunkovi*
Ptice selivke V Maribor so se vrnile čudne ptice selivke. V jeseni in po timi so »frčale iz Maribora v Lipnico in Gradec, a sedaj so se zo pet vrnile. To so vročekrvni nemški in nemška tarski mladiči, ki so se zakleli, da bodo ubili Ja goslavijc. Cela vrsta teh ptičev je šla siniti v Nemško Avstrijo v tamošnji »Volk» wehr«. Nekaj časa so vztrajali in rovali proti Jagoslaviji. A njih korajža je začela Šepati, ko se jim vsenemške za de niso obnesle. Kraha in sploh živil je bilo v Nemški Avstriji vedno manj. Naveličali so se stra danja v »obljubljeni dežen« in se raje vrnili k polni mizi v Jugoslaviji. Med temi pticami seliv kami sta tudi Janez Benczik in J. Lirzer. Prvi je sin Ivana Benczik, mesarja v Freihaus ulici, drugi pa sin znanega stclarja v Au ulici. Oče Benczik je rodom prekmurski Slovenec. Njegovi otroci sc sami zagrizeni sovražniki Slovencev. Čitatelje pra simo, da nam naznanijo še droga imena ptic selivk.
Izgnani so preko mej Jugoslavije: Revidenta južne železnice znana vsenemška hujskača Riedl in Kotsch ter agent Reinfried Einhauer. Prva dva sta bila iztirana radi rovarenja proti naši državi, Ein hauer pa radi »agenture z dekleti.« Predno je bil Einbauer iziiran, je še pridrvel v uredništvo »Ma ih Novic« in je tam grozil urednika, da ga bode tožil, ker so »Novice« prve prinesle pcročilo o nje govi čedni kupčiji. Seveda je moral Einhauer oditi v spremstvu p» ličijo. Kakor izvemo iz Kralikove tiskarne, je Einhauer dal v »Marburgerci« natisniti velik »poziv« na »poštene mariborske Nemce« ra di »krivic«, ki so se mu baje zgodile. Besedilo tega poziva pa je bilo tako, da je cenzura Einhau-trjev parte —™ pobelila.
Odslovljeni državni uslužbenci. Odslovleni so: Deželuosodni svetnik Josip Roth in avsknltant dr. Albert Riba, oba v Celja, višji deželnosodni svet mik dr. G. Wokaan, avsknltant Friderik Felber, oba v Maribora, paznica Marija Tepsch, pazniki Anton Osimitsch, Alojzij Zugl in Jurij Krivec, vsi v Maribora, okrajni sodnik dr. F. Wressnig v Ptuju ter cficijal Franc Dern&tsch v Št. Lenartu.
Odstavljeni nemškntarski učitelji. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na ja mi h ljudskih in meščanskih šolah v ozemlja deželne vlade v Ljubljani naslednje učitelje: Henrika Scbiestia, Ma rijano Fekonja, Mihaelo Fekonja in Marijo Lercher iz Slov. Bistrice; Ožbalta Mejak pri Sv. Martina na Pobot ju; Jožefa Kottnika v Soboti; Vilj. Hüg lerja, Viljema Tlyra, Ernesta Winkler ja, Adelo Stadler, Ano Stao gl in Jožefo Kosoll v Ormoža. — Vsem žeiimo: Srečen pot v Nemško Avstrijo!
Sodnijski cenilci so v Maribora in po celem okraju še več nema stari nemškutarji. Med njimi je le malo Sloveč cev. Čudimo se, da se v tem o žira ni prav nič spremenilo.
Za organizacije. Prosimo vse one zaupnike, ki smo jih pozvati, naj izvršijo okrajno organizacijo Slov. Kmečke Zveze da takoj skličejo shode okraj nih zaupnikov in vse potrebno določijo glede organizacij naše stranke po okrajih O uspehih teh zborovanj nam porogajte tar nam naznanite se znam okrajnih in župnijskih zaopaikov. Udnina SKZ znaša na leto 2 K, Da delo! — Odbor SKZ.
Tedenske ne vier
Častno občanstve. Občinski zastop občine Bi strica je v svoji seji dne 8, marca 1919 ene glas no imenoval častnim občanom ministrskega pod predsednika dr. Korošca, generala Maistra ter mariborskega okrajnega glavarja dr. Lajnšica. Iskreno čestitamo!
f Peter Končnik. Dne A. marca je v Gradcu umrl vpokojeni dvorni svetnik, deželni šolski nadzornik in bivši dolgoletni ravnatelj celjske gimnazije, Peter Končnik v visoki starosti 7A let. N. v mira počiva!
Dr. Kdrber umrl. Dne 5. t. m. je v Baden pri Dunaja umrl bivši ministrski predsednik dr. Ernst pl. Korber, star 69 let. Bil je znan neprijatelj Jugoslovanov.
Osebna vest. Dr. Vilko Marin je Imeno van za zdravnika sekundarija na mariborski javni bolnišnici.
Imenovanje. Višji šolski svet v Ljubljani je imčnoval Ivana Koržets, strokovnega učitelja na meščanski špli v Žalca, za začasnega ravnatelja na tej šoli.
Imenovanje. Naš rojak Filip Oštir, frančiškan je prestavljen iz Klanji a na Hrvaškem v Karlovac za mestnega organista in mestnega zborovodja. Is kreno častitamo in želimo obilno sreče!
Oböni ibor Zveze Orlov »e vrši v nedeljo, dne 16. marca ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Ljudskega doma v Ljubljani. Vsak
odsek je dolžan, poslati k obč. zboru vsaj enega svojih zastopnikov. Za ndeležnike, ki naj pridejo v navadnih, ne orlovskih oblekah, bo preskrbljeno skupno kosio.
Dražba sv. Mohorja naznanja, da je obrok za nabiranje udov letos isti kakor draga leta. Oglasi naj se pošiljajo naravnost dražbi, članarina in vsak dragi denar iz Jugoslavije pa s pripombo »z* Mohorjevo dražbo« Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. s katero pr slu jem o po njeni celovški podružnici.
Koroškim učiteljem in učiteljican javnih ljudskih in meščanskih šol je Višji šolski svet v Ljubljani nakazal službene prejemke takoj pri nameščenju ih obvestil o tem učitelje z dekreti, davčne urade v Velikovcu, oziroma Dobrlivasi, Pliberku in Železni Kaplji pa z rednimi nakazili, Vsled maogobrojnib pritožb je pa dognal Višji šolski svet, da njegove odredbe niso prihžgala na cilj. Dogajalo se je, da je piejel učitelj svoj dekret, na davčni urad pa ni dospelo nakazilo, tako, da ni bilo mogoče izplačati prejemkov, ali pa je dospelo nakazilo, a učitelj ni dobil obvestila, tako, da ni mogel iti po svoje prejemke. Višji šolski svet je stvar natančno preiskal, in dognal, da je odprav ništvo deželne vlade vse od’ redno odpravilo. Ker pa tudi po dvakrat ali po trikrat odposlan h odlokov učitelji, oziroma davčni uradi nuo prejeli, je stim opravičen, da na poštah ali na poti pogega vmes zločesta roka, ki nagaja, da oškoduje naše narodno učiteljstvo. Višji šolski svet je pred nekoliko dnevi brzojavno odredil da naj davčni uradi izplačujejo službene dokumente po vsebini odlokov s köjimi se izkažejo učitelji.
Goriškim učiteljem, upokojencem in vdovam, ki bivajo tostran demarkacijske Črte, je višji šolski svet v Ljubl ani odmeril in nakazal vojnodraginjske doklade za leto 1918 in 1919. Priglasilo se je 80 aktivnih učiteljev in učiteljic, 29 vpokojencev in 17 vdov. Za 19 oseb se še ni nakazala dri ginjska doklada, ker so potrebna še pojasnita. Deželno knjigovodstvo v Ljubljani je dobilo ukaz, da nakazila po poštni hranilnici kar najhitreje izvrši, tako da prejmejo upravičenci draginjske doklade za leto 1918 in za mesece prosinec, svečan in sušeč po odbitku predujemov, ki so jim bili v leta 1918 izplačani, v skupnem sueska, od 1. malega travna 1919 naprej pa v mesečnih obrokih. Reklamacije naj se vlagajo pri višjem šolskem sveto.
Izžrebani porotniki. Dne 7. marca 1919 se je vršilo pri okrožnem sodišča v Maribora žrebanje porotnikov za prvo porotniško zasedanje v tem letu, ki se prične s 25. marcem. To zasedanje bo radi tega pomembno, ker se bodo vršile porotne razprave izključno v slovenskem jezika — v Maribora prvič. Izžrebani so bili naslednji porotniki: Anten Ledinek, pos. v Kamnici; Franc Pajtter, pos. pri Sv. Križu nad Mariborom; Josip Korber, pos in ekonom v Leitersbergu; Josip Šerbinek, pos. na Plaču; Martin Ravnjak, pos. v Bresternici; Fr. Plateis, velepos. v Sp. Jakobskem dolu; Alojz Pn-pacher, pos. v Selnici ob Dravi; Simon SenCič, pos. v Selnici ob Mari; Janez Kodrič, pos. v Framu; Fran Korman, pos. v Kamno; Josip Koren, pos. v Loki; Alojz Glaser, pos. v Rušah; Friderik Roth, pos. v Razvanju; Gregor Godec, velepos. v Rdečem bregu, Vincenc Bezjak, pos. na Tezu a; Franc Fric, posestnik v Frajhatnn; Alojz Kugler, posestnik v Poljčanah; Jurij Kaiser, trgovec v Studenicah; Ludovik Brančič, pos. v Sp. Polskavi; Peter Krautič, posestnik pri Sv. Juriju v Sl. gor.; Lenart Pintarič, posestnik v Gradišča; Jakob Horvat, posestnik in kamnosek v Ptujski gori; Simon Toplak, veleposestnik pri Sv. Lovrenca v Sl. gor.; Janez Muhič, posestnik in gostilničar pri Sv. Marjeti pri Ptajc; Tomaž Markovič, posestnik in gostilničar v Zavrča; Tomaž Golob, gostilničar in trgovec v Vurberku; Bolfenk Puklavec, posestnik v Hermancih; Anton Skorčič, mesar v Ormoža; K. Piejac, posestnik v Podgorcih; Julij Borko, pos. v Središču; Alojz Kolarič, posestnik v S »lovcih; Joško Rajh, veleposestnik na Moti; Jos. Novak, us-njar v Ljntomora; Leo Hodi, posestnik v Marber-ko.; Fran Wresnig, posestnik v Gornji Vižingi. — Nadomestni porotniki: Vilko Berdajs, trgovec, Pavel Drofenik, mizar, Karol Haber, trgovec, Rndolf Kiffmann, stavbeni mojster, Josip Leyrer, mesar, Leopold Paine, trgovec, Jurij Schrott, mesar, Aleksander Starki, trgovec in Janez Stipper, prevoznik, vsi v Maribora.
— -«reu».  	1
■S -
Prodaja barak na Spod. Štajerskem se vrši po sledečem programu: 17. in 18. t. m. infanterijskt barake v Celju; 20. in 21. t. m. konjsko taborišče Sv. Peter v Sav. dolini; 22. t, m. Pragersko; 26 in 27. t. m. Šmartno ob Paki, okr. glav. Slovenj gradeč; 31. t. m. Ljutcmer; 1. in 2. aprila Boreči; 4. in 5 aprila Radgona; 8. aprila Brežice; 9. in
10.	aprila Zidanmost; 11. in 12 skladišče Gračnica obč. Loka pri Zidanem mostu. Ker pridejo pri prodaji barak v prvi vrsti javna podjetja, obfiine in gospodarji, kateri potrebuje o barake za svoja podjetja itd. v poStev, ne pa prekupčevalci, pri poročamo v zadevi barak vložiti proSnje na okr. glavarstvo dotičnega okraja, katero bo najpotrebnejše pri prodaji v prvi vrsti upo&tevalo, Pričetek prodaje vsak dan ob 8. uri zjutraj. To-niško po veflstvo Celje.
Za bolnike rez. bolnice v Maribora »e prosi slovenskega berila (knjige in časopisi). Kdor ga ima na razpolago in je voljen, bolne vojake razvedriti, naj ga polije dušeskrbjn v rezervni solnici, ali pa naj temu prijavi, kje je Čtiva dobiti, da «e polije ponj.
Zračna pošta med Beogradom in Ljn-bljano. V nedeljo dne 9. marca je priplul iz Beograda v Ljubljano prvi poštni zrakoplov, ki je nosil seboj pošto.
Narodni davek. Davčni urad v Ptuju je dosedaj nabral narodnega davka: a) papirnatega denarja za 102 K, 16 komadov po 5 K je 80 K, 19 komadov po 1 gl. je 38 K, 5 komadov po 2 K je 10 K, 65 komadov po 1 K je 65 K. 3 komade po 2 fl (2 K 94 h) je 8 K 82 h 8 zlalo? po 10 K je 80 K, 1 cesarsri cekin 11 K 29 h, skupaj 585 K 11 b; b) 1 cekin iz leta 1765; star denar in sicer: 4 komadi večjih, 5 komadov manjših, 2 uri, 2 zlati zapestnici, 2 srebrni zapestnici, $ zlatih prstanov, 2 srebrna prstana, 2 sl&ti ve rižici 4 srebrne verižice, 3 zlati uhani, 1 zlata igla, 5 zlatih naveskov, 10 »rebrnih naveskov. — Davčni urad v Or mož o je nabral 240 lir avstr, ital. denarja, — Dalje je vposlala: Savinjska posojilnica v Žalcu: tukajšnji fin. dež blagajni po naročilu g, Josipa Širca iz Žalca, kot naročd da vek: 1 obligacijo V. avstr, vojnega posojila pr. 1000 K s kuponi od 1. dec. 1918 dalje. Vse te nabrane stote oziroma dragocenosti so bile vpo slane tukajšnji fin dež blagajni, katera jih je na snenn primerno zaračnnila ozir. shranila.
Za koroške vojake ste nabrali do sedaj gospi Majcenova in Ašičeva 229 komadov perila. Daro vale so obitelji: dr. Poljanec, predsednik Cajnkar, dr, Malej, dr. Koderman, dr. Mravljak, Steple, Ko privnik, Majcen, ASiČ, dr. Lesgovar, Jach, dr, Ro sina, Sterger, Pnčilik. Konjedič, MejonSek, Leskovar, dr. PipuB Blaževič, Božič, dr. Šernec, dr. TurSič, Sepec, Pi nil, Lah, Purgaj, dr. Ravnik, Marin, Ko privšek, gg. stolni dekan Majcen, dr. JerovSek, gdč. X Šernec, učiteljici Goričan in Zopf iz Pristove, neimenovan po uredništvu Straže, izobraževalno društvo v Laporju. Perilo se je oddalo vojaški in tendsnci v Mariboru v nadsljno porabo.
Begunci, ki »o morali vsled pritiska laških ob lasti zapustil po okupaciji svoje kraje, naj prija vijo takoj podpisanemu uradu svoje sedanje našlo ve, dan, ko so morali oditi in vzok bega. Voiaki in častniki iz po Italijanih zasedenega ozemlja naj prijavijo takoj podpisanemu uradu svoje sedanje -naslove. V prijavi naj natančno navedejo dan, ko so vstopili v jugoslovansko armado in v slučaju, da so begunci, naj navedejo vzrok, radi katerega so moral' zapustiti svoje stalno bivališče. — Pi sarna za zasedeno ozemlje, Ljubija«na, Danajska cesta 31.
Oklic vsem onim, ki bi se radi vrnili v Nemčijo. Nemško poslaništvo na Dunaju je sporočilo, da more le oni prekoračiti državno mejo Nemčije, ki ima naslednje listine: 1 potni list, ki ne sme hiti starejši kot eno leto; 2 dovoljenje policijske oblasti iz onega kraja v Nemčiji, kjer je dotičnik pred vojne delal, da se sme priseliti v Nemčijo;
3.	izkaz, da dobi v resnici službo rudarja v dotičnom kraju v Nemčiji. Brez teh izkazov obmejne oblasti v Nemčiji nikogar ne puste čez mejo in to radi težkoč v prehrani ia prometu.
Za slovensko šolo v Mariboru smo še prejeli sledeče prispevke: Marija Šonaja v Veržeju K 20, Ivan Korcša, Maribor K 5, nadporočnik Menhsrd v Radgoni K 50, Kati Glaser, nabrala na gostiji ff.ma in Anton Glaser Gril K 110, Tepeh Janez na Šobru K 15, Matija Štern v Kopivniku K 5 doma da dražba v gostilni Mesarič nabrala K 185. O. Vladimir, frančiškan pri Sv. Trojici K 271 75, Št. tTacer iz bojišča K 62, Al. Majcen pri Sv. Daha, nabral Franc KompolSek, kaplan na Moti K 25, Marija Strniša K 10, Janko Sernec, okr. sodnik v
ŠoStanjn, prebitek Miklavževega večera dne 6, de cembra 1918 K 40 60. — Šolski odsek v Msn boru (blagajnik Franc PiSek, Narodni dom).
Nekaj več potrpljenja. Pomanjkanje sladkorja, petroleja in drugih potrebščin izrabljajo sedaj brez vestni hujskači ki pravijo ljudem, čeS, vojna je končana in vkljub temu Se vedno primanjkuje v Jugoslaviji sladkorja, petroleja in drugih potrebščin Namen teh hujskačev je prozoren: Nahujskati hočejo ljudstvo proti Jugoslaviji in napraviti vlado odgovorno za vse, česar nam primanjkaje. Vsakemu treznomislečemu je pa jasno, da nas je bivša A v atrija v gospodarskem oziru izmozgala do kosti ter da vlad naSe nove domovine ni mogoče popraviti v tako kratkem času vsega tega, kar je v dobi skoro pet let trajajoče vojne zakrivila stara Avrtrija. Torej nekaj več potrpljenja!
Najvišje cene za živila in živino. Dasiravno je po sklepu ministrskega sveta trgovina z živili in živino presta, ostanejo vse dosedanje najvišje cene ’nespremenjene v veljavi.
Klasifikacija konj se prične dne 11. t. m. »U-radni list« z dne 7. t. m. je razglasil občine, katere pridejo prve na vrsto. Pri cenitvi, povračitvi stroškov itd. se bodo upoštevale krajevne razmere, koristi, ki jo je imel oskrbovalec od konja, stanje konja, osebne razmere, invaliditeta itd.
Gospodarska zveza v Ljubljani ima v svoji zalogi naslednje poljedeljske stroje: motorje, mlatil nice, travniške brane, sadne in grozdne mline, drobilnike za žito, brzoparilnike, robkače za ko razo, reporeznice, viteljne, pljuge, okopa laike za krompir ter različno gospodarsko orodje.
Prepoved izvažanja bankovcev. Dokler obstojajo te razmere, ne pošiljajte denarja ne v navadnih ia ne v priporočenih pismih. Iz Jugoslavije pošiljati denar pa je sploh prepovedano.
Kdo kaj ve ? Godnič Martin, ki sedaj služi pri mariborskem topniškem polku št. 128, želi izvedeti, kje se sedaj nahaja njegova žena in njegovi starši. Kdor o tem kaj ve, naj sporoči na gori imenovani naslov.
Srbski denar je sedaj veljaven za celo državo SHS.
Nova trgovina. V Grajski ulici 16 v Mariboru je otvoril zaveden Slovenec Vladimir Pavlšek novo trgovino z mešanim blagom na drobno m debelo.
Priporočamo!
Občinskim nradom se javi da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru v zalegi: Izkaz premoženjskega stanja krajnega ubožnega zaklada in Izkazilo o dohodkih ia stroških občine, ki se rabijo pri obč. računu
Kuharico za častniško ©bednico sprejme t&koj jugoslovanski dragonski polk št. 5 v Maribora.
Borisi*
Sv. Peter pri Mariboru Na gostiji gdč. Lizike Krajnc z g Viktorjem Pavel je nabrala gdč. Pe pica Kir&r 80 K za dijaško kuhinjo v Mariboru. Hvala!
Limbuš pri Maribora. Prihodnjo nedeljo, due
16.	t. m., se vrši v gostilniški verandi g. Robiča dopoldne po službi božji thod SKZ. Govori dr. J. Leskovar iz Maribora. Pridite I
Sv. Barbara v Slov. gor. G Jurij Ferenc je nabral za narodni sklad 46*— K in za oslepele vojake 37*— K. Posnemajte!
Sv. Barbara v Slov. gor. V nedeljo, dne 16. sušca se vrši pri nas političen shod. Govori Vlad. Pušecjak iz Maribora. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta pridite! Shod bo ob 3. uri popoldne v šoli.
Sv. Marjeta na Pesnici. Izgubila se je v Ra perč&h velika svinja z velikimi uSesi, navzgor o Sbr njenim gobcem Kdo kaj ve, naj naznani Alojzu Vogrinec pri Sv. Marjeti.
Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo, dne 16. t. m, po rani maSi je shod SKZ pod samostansko lipo. V slučaju slabega vremena je shod v šoiL Govori Vlad. Pušenjak iz Maribora.
Veržej. Na gostiji Matija in Alojzije Cmerekar je »abraia Marija Koroša za Dijaško kuhinjo v Mariboru 61 K. Novemu paru obilo sreče !j
Ptuj. Brata VoSnjak iz znane narodne družine sta otvorila v hiši poleg okrajnega glavarstva trgo vino z usnjem, čevlji in surovimi kožami. Imata v zalogi najboljše podplate in usnje za konjske oprave. Priporočamo narodno trgovino.
Središče. Slov. kat. izobraževalno droštvo ima na praznik s *. Jožef* dne 19. marca po večernicah v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Pridite!
Mihovci. Strojna zadruga v Mihovcih vabi k občnemu zboru, kateri se vrSi v torek 18. marca ob 10. uri predpoldau v gostilni Fras. Govcril bo
oadrevizor Vlad. PnSenjak o dnevnih gospodarskih
fpraSanjib.
Pongerci. Strojna zadraga v Poogercih vabi k občnemu zboru, kateri se vrSi v torek, dne 18. marca ob 2. uri popoldne v hiSi načelnika. Govoril bo nadrevizor Vlad. Pušenjak. Gospodarji in gospodinje pridite t
Gornja Radgona. Bralno društvo v Gornji Rad goni ima v nedeljo, dne 16. t m. popoldne po večernicah letni občni zbor. Govoril bo med dragimi tudi eden izmed naših organizatorjev o p » mena prosvttaih društev na naSi severni meji. — Nojno so vabljeni vri, ki hočejo sodelcvati pri re organizaciji in novi orijentaciji gornjeradgonskega bralnega društva.
Rnše. V nedeljo, due 16. marca, popoldne p) večernicah, bo v gostilni g. Novaka shod SKZ. Go vori dr Leskovar iz Maribora. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Na pustno nedeljo je bilo takaj zborovanje Kmetijske podružnice, katerega *o se udeležili ne le vrli domači slovenski kmet;s, tern ve 5 prišli so pose stoiki od blizu in dale 3, da je bila dvorana nabito polna. Potem je sledil vojaški koncert pod vodstvom domačega rojaka A. Skače ja, kar je bilo za nas veselo presenečenje. Godba je svirala celo vrsto naših priljubljenih narodnih pesmi, ki so se našim veselim, petjaželjnim Pohorcem kaj dobro prilegale. Zabava je bila do mača in neprisiljena. Kar pa nam ni ugajalo, je to, da so prireditelji dovolili nemčurskim dekle tom, da so prodajale šopke, znake ia konfete ko je vendar toliko slovenskih in zavednih deklet na razpolago, ki ne obračajo še le sedaj lica proti nam, temveč so v nsjhujši borbi za naS narod storile neustrašeno svojo dolžnost. Ljudje božji, sedaj je čas, ko moramo biti radikalni na vsak način in ne smemo nepremišljeno sprejemati sum Ijive elemente v naš tabor, čeravno se nam vsi Ijujejo, Pa v Št. Lovrenci še vlada suženjski duh in naši Slovenci bi se kar najraje pobratili z nem čar ji, ki bi še sedaj radi z nami pometali.
Brezno ob Dravi. Gregorjeva nedelja se bo letos obhajala 16. marca % dvojno službo božjo, ob 7. in 10. uri. Zaobljubne procesije (za odvmjenje bolezni) iz Ribnice ia Marbeka pa so napovedane na god sv. Gregorja, letos kvaterno sredo 12. t. m. — Ljudski shod za našo in sosedne fare je določen na Marijin praznik, 25. marca po službi božji v Breznu. Govori ured. Žebot iz Maribora; udeležite se v obilnem številu!
Kmetijska podružnica v Ribnici, ki združuje množico posestnikov od Spod. Dravograda do Št. Lovrenca je imela 9. t. m. sestanek. Soglasno se je sklenilo, da se o priliki agrarne reforme obravnava zadeva javno v soglasja z najširšim kro gom interesentov. V to svrho je treba strokovnih organizacij in podružnica vidi v občeslovenskem gozdarskem društvu pristojni forum, kojega z vso vnemo pozdravlja, ki ima zastopati z vso odločnostjo interese slovenskih posestnikov gozdarjev. Podružnica vidi v agrarni reformi problem eminentne važnosti za narodno gospodarstvo naše države, vidi v podržavljenju gozdov, pomanjšanje produkcije v vseobčo škodo in se čutijo posestniki ogrožene, v temeljih svojih življenskih interesov ter pogrešajo priliko, da bi mogli že sedaj v pripravljalnem utadiju sodelovati pri vpostavitvi načel agrarne reforme.
Slivnica pri Maribnrn. V nedeljo, dne 9. t. m. se je ustanovila pri nas za župniji Sliunica in Fram podružnica Slovenske kmetijske dražbe. Govorili so: župn k Mihalič in živinezdravnik Pirnat, urednik Žebot, župaa Čeraej in nadačitel, Pestev-šek. Pristopilo je iz obeh župnij lepo število članov. Predsednik podružnice je lupan Černej, podpredsednik žapnik Mihdlič, blagajnik posestnik Kmetec. — Po gospodarskem shodu se je vršil še shod Slovenske kmetske zveze.
Slivnica pri Mariboru. Na gostiji Plečko-Kokol so gostje zbral za oslepele slovenskoštajerske vojake 70 K. Hvala!
Fram. Grof Schönbora še ima vedno na svojem posestva kot najemnika onega Longina, ki je bil 1. 1914 glavni krivec preganjanja, našega župnika Muršiča. Longin je bil tirii, ki je neprestano Bčnval orožnike in oblasti proti slovenskim voditeljem. Župnik Muršič, blagega spomina, je radi tega preganjanja prezgodaj umrl. Tisti, ki so ga preganjali — predvsem Longi a io orožnik Preske r — imajo Muršičevo smrt na svoji vesti. In ta Longin še sedaj ne mirnje in dela zgago na meji slivniške in framske župnije. Čudimo se, da grot Schönborn podpira takega človeka. ^
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 16. t in.', po rani sv. maSi sbod SKZ. Govori o> rednik Žebct iz Maribora. Pridite v prav obilnem •levilo!
Slov. Bistrica. Shod SKZ v nedeljo, dne 9 t. m, v Slov. Bistrici se je dobro obnesel. Le Skoda, da je priprava na shod bila pomanjkljiva. Ne za dost nje, da se shod objavi v Četrtek v listo, ki ga vf fina dobi v roke Se le v nedeljo, ko ie shod že končan. Vkljob prepozni objavi se je vendar ode Idilo shoda Se veliko ljudi, ki so pazljivo poslu Sali izvajanja govornikov. Dr. JerovSek je opisoval zborovalcem Žalostne razmere, lakoto, nemire in revfičino v Nemški Avstriji, kar gotovo nobenega Slovenca ne bo vleklo, da bi si želel nazaj pod nemSki jarem. Pojasnil je nadalje vrednost na-lega denarja, vojna posojila, agrarno reformo in naS položaj na mirovni konferenci v Pariza. Dr. Leskovar je pojasnjeval poslošalcem ostavo, po vd ar jal, da v naSi državi tvorijo kmetje veliko veCioo ter si bodo sami po svojih poslancih na pravili zakone v svojo korist, ako bodo dobro organizirani, Slov. kmetska zveza se je že v pre teklcsii izkazala kot izborna organizacija in njeoi voditelji so vodili v starem avstr, par‘amen to pra v zaprav celo slovansko politiko ter so postali sve tov neznani po svoji odločnosti in možatosti. Zato je prav, če vsi kmetje vstopijo v to organizacijo, da bo močna in merodajna v postavodaji. Shod je soglasno z ogorčenjem protestiral proti laški zasedb1 slovenskih krajev. Končno se je izvolil krajevni odbor Slov. Kmečke Zveze.
Makole. V nedeljo, dne 16. t m, popoldne po večernicah, bo velik shod SKZ Govorita lopnil Medved in oredaik Žebot. Pristaši, pridite v veli kem Števila na shod! Povabljeni tudi sosedje!
Konjice. Dne 19. t m., & a praznik sv. Jožefa, se vrši pri nas po večernicah v telovodnici deške šole občni zbor Političnega društva v Konjicah, in ustanovni shod okrajne organizacije SKZ za Konjiški okraj. Govori radretizor Pušenjak iz Mari bera. Pridite v obilnem številu!
Zfet&le pri Rogattn. Na gostiji Vogrinee-Žaleznik je nabral Boštjan Vogrinec za oslepele vojake in za dijaško kuhinjo v Mariboru po 27*50 K; na gostiji Prevlšek-Krivec pa Franc Sveošek za oslepele vojake 31*20 K. Jogo Slovani posnemajte!
Kokarje. 0 priliki žigosanja bankovcev je nabralo tokajšno županstvo 529 K za slovenske vojske in invalide. Denar se je sporočil dr. Kalano.
Posamezne številke „Slovenskega BnspoSu^a* In „Straže* stanejo od 1. oktobra napre] v razprodat 26 Tj brez ozira na to, ali imajo 4 ali 8 stražil
Mihael ^Dobravc, @elje
Sosposka ulica št %
si usoja ) tamaniti slavnemu občinstvu, da se je 'povrnil od vojakov in zopet izvršuje	452
slikarsko in pleskarsko obrt.
JPriporoča se za mnogobrojna naročila -------— Cene zmerne. ———------
Vsem, ki so nam tekom bolezni in prerane smrti nagega nepozabnega soproga, očeta in Btrica gospoda	,
Albin Pečar-ja,
trgovca in posestnika,
izkazovali sočutje in nas tolažili, se iz dna srea zahvaljujemo; osobito vsem sorodnikom, č. g. duhovnikom, prijateljem in znancem, domači požarni hrambi iz Podčetrtka kakor tndi našim bratom Hrvatom za častno spremstvo na pokopališče Dev Mar. na Pesku. Posebne hvala domači požarni hrambi za po klonjeni venec kakor tndi vsem dragim daro valcem lepih vencev. Vsem le odi Bog plač nik.
ENO, dne 2. marca 1919.
481	Žalujoča rodbina Pečar-jeva.
m mammm mmmmm
Najgloblje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresajočo vest, da je naša srčno ljubljena sestra, svakinja i> tesa, gospa
Neža Volavšek r. Staroiersö,
v soboto 8. marca ob */,3. uri zjutraj, po bratki mnkepolni bolezni previđena s tolažili »v vere boguvdano preminula. Pogreb nepo zabne pokojnice se vrši v pondeljek dne 10. marca 1£ 19 ob 4. uri popoldne iz biše žalo sti Kriehuber jev a ul. 28 na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek dne 11. marca t 1. ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi v Maribora. — Blaga pokojnica bodi priporočena v blag spomin!
MAFIBOR, dne 8. marca 1918.
Žalujoči rodbini Volavšek im Stzioverski.
Išče se
■ 20. do 30. pridnimi in močnimi delavci, ki bi ■talno delali pri gradbl nove javne ceste. Sprejemajo se tndi posamezni delavci. — Stanovanje, deloma tndi za hrano preskrbljeno.	443
Oglasiti ie je takoj.	Plačilo po dogovora.
Vodstvo za gradbo javne ceste v Prevorju
pošta Pilštanj, Spodnje Štajersko.
Zeleznišha postaja St. Jurij c.b j. ž.
gpSSj In stavbeni pomožni de-® j|® lave! se sprejmejo pri elektrarni v Fali.	444
Odvetnik
dr. Josip Rapoc
je otvoril svojo pisarno
m MARIBORU« "7e§ettliofVeva cesta
438	(nad kavarno Meran).
kakor deteljnega, travnega, vrtnarskega in c vetij lenega priporoča :—;
M. Berdajs v Mariboru
GRAJSKI TRG.	466
Razpis.
Razpisuje se složba okrožnega zdravnika za okrožje Rsjhenbnrg ob Savi z letno plačo 1200 K Vsakih 5 let se poveča ta plača za 100 K. Sob* vencija okrajnega zastopa znaša letno 200—400 1C Prošnje je vložiti Üo 1. aprila 1919 pri ekrež nem zdravniškem odbora v Rajhenbcrgo,
V poštovalo se bodo le prošnje slovenskih ali vsaj slovenščine dovolj zmožnih prosilce t. Rajheoborg, dne 25. februarja 1919.
469	Za okrožni zdravniški odbor:
Anton Konej, predsednik.
Oklic.
Dne 3. listopada 1918 je bila moja delikatesna trgovina v Strniščn izropana; jako veliko vrednostnih reči, med dragimi stare gosli, 2 kitari, ore, nove in stare zimske in poletne obleke kakor tndi mnogo perila, v skopni vrednosti približno 54.000 K se mi je pokradlo.
Vsi oni, ki mi morejo osebe imenovati, ki so se udeležile ropanja moje trgovine, so zaprošeni, da to javijo mojemu zastopnika g. dr. Kodermanu, odvetnika v Maribora, Tegetthoffova cesta 30 Vsem, ki mi kaj gotovega javijo zagotavl am zajedno premijo 25 odst. vrednosti naznanjenega in najdenega blaga in jih zagotavljam, da se nji hovo ime ne bo izdalo.
436	!■ Strobl.
Viničar z 2—4 delavskimi močmi se sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, pove uprava.	492
2 kuharici
in eno hiše o strežnico išče rez bolnica 1, Maribor. 423
Stzvbeza tvrdka
Kani Boj«, ▼ Ormoža sprejmi risarja absolrimica široko ne iole, lahko je invalid, pač pa «možen samostojno voditi delo, enega «anealjivega delovodjo ali po-lirja vež zidarjev, težakov, učencev in žensk, akordanta n delanje zidae opeke. Zglasiti se je o-sebno ali pismeno v Ormožu. 860
Ponošene e- Jeke najraznovrstnejše iz dobrega sukna za moške ii enake se prodajajo po skrajife znižanih cenah v tfai iboru, Dravska ul. 15, pri starem mostu.	369
!! Karbid !!
Najfinejše vrste karbida ter karbidne svetilke iz čistega einka in velika izbira karbidnih gorilnikov se dobi v trgovini
Karol Sarla, Marta Za trgovce znižane cene pri večjih naročilih.	250
SUHE GOBE
vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Istotako iztočen trčan med v večji množini. F. ŠIRC, Kranj. 420
«muäMMgpuu». .	--—- ————-lr
5 vagonov
kislega zelja se proda Cen» po dogovorov Namesto de narja, vzamem tndi drago blago. Jožef Novak, Grubiš-nopolje, Hrvatsko. 398
Hlapee
se takoj sprejme v župnišče Goveda in konj - za oskrbovanje. Posestvo precej veliko Naslov v upravi.______437
V«#3S
(kočija) za 1 ali 2 konja se proda ali z večjim zamenjaj Ogleda se pri Jož. Kapaun, Ruže 63.______________415
Sto kron
zasluži tisti, kateri mi poizve za eno dobro krčmo. Naslov ■ezartstrasse 62, vrata H, Maribtr.	416
SLIKE7 male in velike
barvane ia ogljene kralj« patra in ragenfa Aleksandra za šile, urade in zasebnn biše dobiti po nizkih cenah v trgovini s papirjem in šolskimi potrebščinami Ivanka VEIXL, Gosposka ul. 33, Maribor.	464
liže se:	I r»ženski podžasaik,
i vodja stanj» (Standeifahrer), 1 vodja vložnega zapisnika (Ex-hibitenfahret)! V tej stroki popolnoma Izvežbani podčastniki, ki mörajo biti popolnoma vešči slo-venskega jezika, državljani SHS, ter v stroki samostojni delavci, ■e takoj sprejmejo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja (po možnosti z matičnimi listinami) na SHS dragonski polk žt. 5, Maribor	4i9
POZORž
Prod« se skoro zastorj 7 sodov po 24 hi, Meljska o. 12/1, pri g. Hartinger. 427
Ki ompir.
Kdor ima krompir za seme na prodaj ali v zameno za mošt, naj se oglasi v Koroš ki cesta 28, Ivan Schnöderer, Maribor.	422
Hlapec.
Pošten in zanesljiv hlapee se sprejme takoj. Janez Böhm, umetni mlin, Fram pri Račah.__	428
Priden učenec
slovenskega in nemškega jezika vešč, se sprejme v tr govino H. Barda, s, Maribor, Hrana instanovanje v hiši.465
__^i_
za pranje v trdi a kosih, dob ro kakor Schichtovo razpo šilja po povzetju ali če se denar naprej pošlje 10 kosov za 28 K, 40 kosov za 108 K. Josip Batič, Litija, Kranjsko,	296
Majer. V bližini Sv. Tro* I j seti v Slov gor. se Išče na I srednje veliko kmetijo ma-I jer pod zelo ugodnimi pogo-I ji. Oglasi se naj pri Vinko ; Zorman, Sv. Trojica v Slov. gor.	499
Hlapec
zanesljiv, postaran za krava se sprejme v Mariboru, Koroška c. 88, pri dr. Iva« Schnöderer.	417
WeTtEii^hkgijfie“
varne proti ognju in vloma prodaja ključavničar Frana Schell, Koroška cesta št. 31 Maribor.	419
Išče
se nčenec in pomočnik pri čevljarskemu mojstru. Salko vič. Koroška cesta 12. 425
Isjavai. Podpisani odbor naznanja, da je g. Hansa Tratnika, pristava južna železnice v odborov! seji 8. febr. 1919 kot naku Rovale« živine in živil za železničarje na desnem bregu Drave odstavil in svari vsakogar,, da bi imenovanemu gospodu na ta račun posojal denar ozir drage vrednosti, ker podpisani odbor za take dolgove ne prevzame nobene odgovornosti. — Odbor za nakupovanje živine in živil mariborskim Železničarjem na desnem bregn Drave 489
Organist
se išče za župnijsko cerkev Selnici ob Dravi, Mesto bo presto o veliki noči, ali tudi že prej. Oglasiti se je ali o-sebno ali pismeno pri župnijskem uradu v Selnici ob Dra-vi.	401
Gosti lna.
Želim bliza Maribora malo gostilno na račun v najem vzeti. Več pove oprava. 476
Dijaki
ali gospodične se sprejmejo na stanovanje. Luterjeva ul. 5/1. vr. 7, Maribor. 419.
Več tisoč
malih steklenic fine gumijeve raztopnine se ugodno odda. Ev. tndi v množinah po 250 koso? (poštni zavitek). Kolesna trgovina A. GOREČ, Ljubljana, Marije Terezije e. 14	400
ITmiein
iščem kovačnico z nekoliko zemljiščem. Ponudbe nar G: J. Ptuj, poštno ležeče. 441
Pridnega mirjenega pomagača sprejme takoj Matej Bregant, kovač, Oreho-vavas, Slivnica pri Maribora.	448
Služba
organista in cerkovnika v Laporjah je razpisana. Plača po dogovoru. Nastopi se lahko takoj.	467
Kljncamiiarska delarniea
popolnoma nrejena za stavbena in umetniška dela v I. okraju mesta Maribor se po oeni odda. Ponndbe na npravo pod ,K'jnčavničarija‘
Lep nov service za kavo, svilnata obleka roza-barve, lepa obleka za deklice, lepe nove srajce, spodnja krila, robce, sivo obleko, belo obleko, raznt bluze, predpasnike, nogavice, rokavice, mo» deroe, čevlje iz atlasa, rate, stara trda postelj, pernice, Marina, odeja, velika omar» za obleko železna umivalAa miza, majhna ia velika banja, škafe, msjhen štedilnik iz železa, železna posoda, lonec za mast, steklenice, cvetlična miza, zaboji, lonci za cvetlice, ročni kovčeg proda ze živila in denar gospodič, f Schmidi, Koroška cesta 18/1. j Maribor.	479
Graditelj oltarjev in cerkveni pozlatar
Al®fz ZORATTI,
Maribor, Šmidererjeva uL 3
prevzame izdelovanje oltarjev, križevih potov, podob, poljskih križev in vsakovrstnih okvirjev. Strokovnjak v restavriranju imen&vanih predmetov. 1st .»tam se sprejme učenec iz poštene hiše.478