IZ  9EL0VN1H  K0LEKT1V0V
NAGRAJEVANJE V "ELKI"
Lani so v podjetju »Elka« izvedli ana-
litično ocenjevanje delovnih mest in izde-
lali na tej  podlagl pr&dlog za nov način
>azdejjevanja  plač, ki ga od začetka le-
tošnjega leta tudi izvajajo.
Pred dvema letoma so v tem kolektivu razpravljali o povečanju proizvodnje. Maujšina je trdua, da &o možnosti za večjo proizvodnjo, medtem ko je bila ve-čina kolektiva mnenja, da je" to nedoseg-ljivo. V teli razpravljanjih j€ prihajal do izraza tudi tedanji način nagrajevanja v podjotju. Povečanje proizvodnje bi takrat ]xmi€i\ilo, da bi se povečali zaslužki de-lavcev za le nekaj sto dinarjev na mesec. Stevilni so trdili, c)a se jini to »ne izplača«. Zato v prvi polovici lanskega leta plan ni bil ifepolnjen.
Tedaj s<) sklenili, da bodo delovna mc-sta analitično oceniili in da bodo podrobno analizirali zmogljivosti. Te analize so de-jansko dokazale, da zmogljivosti tovarne niso popolnoma izikoriščene in da so v podjetju znatne rezerve. Po analitični oceni clelovuih mest je bil scstavljen nov tarifni pravilnik. Po določbah tega pravil-nika je plača delavca odvisna od obsega proizv<xlnje. P»azdelitev se opravlja po oceaii delovnih mest, s katero je bila ugo-tovljena njihova medsebojna vrednost. Na . tej osnovi se določi tudi razmerje mecl tarifnimi pos.tavkami. Za osnovo so vzeli clotedanjo ]x>vprečno mesečno proizvod-njo, povišanje plač pa je odvisno od na-daljnjega porasta proizvodnje.
Brž ko je tlelovni kolektiv spo/.nal, da se izdeluje nov plačni sistem. so začeli dolavci predlagati ukrepe, ki jih je treba storiti za povečanje proizvodnje. Ob kon-cu \rta se je povprečna proizvodnja po-večala za 60 odstotkov.
Revizija norm
Kadar koli se je prej v podjetju govo-rilo o potrcbi revizije norm, se je stalno trdilo,  da  so  realne.   Po  uvedbi   novega
tanifnega praviLnika je bil sprejet tudi predlog za revizijo norm. Do«lej so revi-dirali notme aa 14 strojih, pri katerih dela 43 delavcev. Na ieh «tr«>j,ih so bile norme povisane, pri tem pa se ni niihče pritožil. Štcvilo izostankov z dela se je znižalo, proizrodnja na delavoa pa je v marcu preseg-la osem k>n (prej je znašala 6.42 tone, v prveni polletju 1. 1956 pa 5.18 tone). Medtein ko so prej za eno tono pro-izvodov potrošili 499 kilovatov toka, ga sedaj potrošijo 40G kilovata. Lani so izvo-zili blaga za 300.000 dolarjer, letos pa gn lx>do izvozili za 600.000 dolarjev. S povc-čanjem proizvodnje za 2000 1on bo pod-jetje dalo skupnosii v obliki prometnega. darka in dobička 656 luilijonov dinarjev več kakor lani.
Porast proizvodnje in povečanje plač
S porastom proizvodnje se je povečal tudi plačni sklad. V januarju se je pro-izvodnja povečala za 54 odstotkov, plačni sklad pa za 43 odstotkov, v februi^rju se je proizvodnjaj povečala za 5S odslolkov, plačni sklad pa za 53 odstotkov.
Da so dosegli te rezultate,. je bilo treba reorganizirati tudi podjetje, ^osebno na proizvodnem -n komerciahiem sektorjn. Z izboljšanjem notranje delovne organiza-cije se je izboljšalo tndi izkotiščanje de-lovne sile po obratih.
Ta'ko povečanje proizvodnje je bilo mo-goče v znatni meri zaradi boljših pogojev za nakup surovin, kar ni odvisno samo od podjetja. No, ne glede na to je pokazal novi način nagrajevanja, ki ga izvajajo v »Elki«, vrsto prednosti. Razumljivo je, da je treba ta pomemben poskus delov-nega kolektiva sElke« še naprcj prouče-vati, da bi prišli do vseetranske ocene.
D. P.