(T^r^i^) T¥OT TTC^T^ i7/l.¥ A O Leto XLIII - št. 48 - CENA 6 din Kranj, petek, 22. junija 1990 stran 3 V Skrlatici so popisali ćelo mačjo skodelo stran 14 Direktorji med trgom in socializmom stran 16 Hija, ho, Zapravljivček, hija, ho ... Skrivnosti obkstnega brloga će bi ves svet prekrili z asfaltom in betonom, bi trava našla luknje in pokukala na dan. Podobno je z resnico: vedno priđe na dan, će je še tako varovana, zamolčana in nadzorovana. Povojnim oblastem je v enopartijskem sistemu (diktaturi) dolgo uspevalo usmerjati "resnico" in prikrivati, kar bi jih obremenjevalo pred javnostjo. Ljudje, ki so drezali v oblastni osir in poskušali eni (partijski) resnici dodati še drugo, so jo slabo odnesli; še najmanj, kar se jim je lahko zgodilo, je bilo to, da jih je oblast uvrstila med drugorazredne državljane brez možnosti napredovanja, opravljanja pomembnih družbe-nih in gospodarskih funkcij. Slovenska pomlad je veliko neprijetnih res-nic izbrskala iipod skrbno varovane partijske preproge in javnosti razkrila, da nenadzorovane povojne slovenske oblasti še zdaleč nišo bile tako dobre, kot so se prikazovale, in da so za vladanje uporabljale metode, ki se jih civiliziran, spošto-vanju človekovih pravic in svoboščin naklonjen demokratični svet lahko le sramuje. Gre za dac-hauske, kulaške in druge politične procese, za zapiranje in likvidiranje političnih nasprotnikov, za zaplembe premoienja in razlastitve brez od-škodnine, za primere oholega obnašanja oblast-nikov... Nova slovenska oblast odgrinja nove tančice s povojne "železne zavese". Novinarji smo si v torek lahko ogledali doslej strogo varovano ob-močje Kočevske Reke in zaklonišče pri Gotenici, • kamor naj bi v šestdesetih in sedemdesetih letih v primeru vojne zbežalo slovensko vodstvo. Ogled območja, ki bo z novim letom tuđi formalno odprto za javnost, je odgrnil še eno od številnih tančic skrivnostnosti, potešil ravnoved-nost in razkril, da so bila tedanja vodstva plašljiva in da so bolj skrbela zase kot za ljudstvo, si-cer pa je samo še poglobil sumničenja in domne-ve o o ravnanju in metodah povojne slovenske oblasti. So oblasti res likvidirale ljudi, ki so na-črtovale in gradile labirint pod zemljo? So zaklonišče prisilno gradili politični zaporniki in nemški ujetniki? Je bilo varovano območje "država v državi", v kateri ni bilo zakona, ampak so bili najvišji zakon oblastniki, ki naj bi tod počeli, kar bi se jim zljubilo? Je oblast zagotavljala molčečnost delavcev in prebivalcev varovanega območja le z ugodnostmi in privilegiji ali tuđi kako drugače? Će bo skupščinska komisija odgovorila tuđi na ta vprašanja, bo s povojnih skrivnostnosti od-padla ćelo večja tančica, kot je samo odprava varovanega območja Kočevske Reke in odprtje za javnost. • C. Zaplotnik fzvršni svet podprl ravnanje izvršnika in župana Občina se ne bo vtikala v podjetja Kranj, 20. junija - Kranjski izvršni svet je sodil, da sta predsednik Vladimir Mohorič in predsednik občinske skupščine Vitomir Groš ravnala prav, ker se ništa spuščala v oceno zamenjave vodstva v Tekstilindusu in ništa obljubljala pomoći, saj občina zanjo denarja nima. Nova vlada dela 20 dni, prve dni sva s predsednikom Grosom obiskala Tekstilindus, ker so razmere tam pač najbolj kritične, vendar sva dobila za-gotovilo vodstva, da se spremi-njajo na bolje in da bo tovarno morda moč resiti, je dejal Vladimir Mohorič. Stavka je bila 2ato presenečenje, minuli petek sta ju obiskala dva predstavnika stavkovnega odbora 'n direktor Tekstilindusa z že-'jo, da se oglasita v tovarni in sodelujeta pri razreševanju Problemov, saj so bile stavko-vne zahteve velike. Povedala Sva jim, je dejal Mohorič, da °bčina denarja za pomoč nima, daje že lani prispevala solidar-nostna sredstva in podpisala garancijo in da ni prav, da gre ves denar, ki ga prispevajo vsa Podjetja, v Tekstilindus. Občina se v gospodarjenje podjetij ne bo vtikala, ker za to nima denarja pa tuđi zakonske osnove ne več, vključevala se bo le Prek občinskega zbora združe-°ega dela, katerega podpred-Sednik je iz Tekstilindusa. Prav tako se nisva spuščala v oceno zamenjave vodstva, je Še dejal Mohorič, če želijo, naj ga za-menjajo, rekla sva le, naj prej dobijo drugega in naj ne raču-najo, da jim ga bo zagotovila občina. Člani izvršnega sveta so pod-prli njuno ravnanje, saj občina nima več pravne podlage, da bi se vtikala v gospodarstvo, s tem se zdaj ukvarjajo sodišča. Slišali smo le pomislek, da bo-do tovarne še vedno iskale pomoč na občini, dokler ne bo ra-zrešeno vprašanje družbene lastnine in da dotlej ne kaže uvajati zaprtih plačilnih ku-vert, vendar pa tega nišo zapisali med sklepe oziroma nasve-te. • M. V. V soboto še sprejemni izpiti v ekonomsko-komerci-alnih šolah Na gimnaziji odklonili 42 kandidatov Kranj, 21. junija - Te dni so v srednjih šolah na Gorenjskem, kjer so v tehničnih programih imeli prijavljenih več kandidatov, kot so razpisali mest, večidel že opravili sprejemne izpite. V soboto bodo zadnji sprejemni izpiti še v ekonomsko-komericalnih šolah v Kra-nju in na Bledu. Sprejemne izpite so doslej opravili kandidati za tehnika strežbe in kuharstva na Bledu, za zdravstveno varstvo na Jeseni-cah, za upravnega tehnika v Kranju in kandidati za vpis v kranjsko gimnazijo. Tu je bil preizkus znanja v ponedeljek. Od 290 so jih sprejeli 248, večina od 42 odklonjenih pa bo bržkone posku-šala srečo v soboto v ekonomsko-komericalnih šolah. V škofjeloški gimnaziji sprejemni izpiti nišo bili potrebni, saj se je število kandidatov uravnalo s številom razpisanih mest, potem ko je smučarski oddelek odpadel in so ga nadomestili z "normalnim" razredom. • H. Jelovčan Gorenjke, Gorenja! Današnji Gorenjski glas smo izdali v povečanem obsegu in povečant nakladi - namešta v 26.000 je izšetkar v 60.000 izvodih. Dobila ga bodo vsa gospodinjstva na Gorenjskem. Veseli borno, če vas bo časopis, ki mm ga pošiljamo na ogled, pritegnil in boste iz-polnili naročilnico na zadnji strani, ter postali naš naročnik, Po~ tem vam bo Gorenjski glas vsak teden dvakrat prinašal v hišo naj-bolj sveže novice z Gorenjskega in na kratko tuđi poroČila iz Slovenije in Jugoslavije. Na Odprtih straneh pa boste lahko pre-brati marsikaj zanimivega o aktualnih dogodkih v Sloveniji in od-mevih nanje, enkrat meseiuo iziđe kulturna priloga Snovanja. Ražen novic boste » Gorenjskem glasu našli veliko propagandnih sporoal, pmebej dragocena so tista a aenejših nakupih in tek je v zadnjem crnu največ. Naročniki imajo popust pri malih oglasih m osmrinkah, vsako leto 40 izirebanih popHjemo ma izlet in še bi lahko naštevalL Gorenjski glas je dobrodošel gost le r vsakem drugem gorenjskem domu in je najbolj razširjen časopis na Gorenjskem. V kar lepo število domor prihaja U *t$ kot štirideset let, zato n« pomišljajte in ga naročite. In Še drag ni. Ceaa trime-sečne naraenineje vedno nUja od enomesečne naročnineza dnev« nike. Pa se to. Današnjo številko smo izdali v največjem moŽnem obsegu pa nam je še zmanjkalo prostora za vsa propagandna spo-ročila, male oglase, zahrale, ki štit jih naročiti in tuđi za marsika-Uro norico, ki so namjo sporoBli novinarji ali dopisniki. zato bo~ mo tuđi torkoro številko tiskali v dvojni nakladi in za vsa gospo-dinjstva. Zahtevajte današnji in torkov Gorenjski glas pri svojem pismonoši Uredništvo 1—iSEPBIPOROCAl—! ■iiiiv' p r e ' d os I' 'i a 'tiiiiiiil __________JOŽE OOLMAR VAŠE zadovoljstvo MLIN JOŽE DOLHAR Predoslje 21 UGODNO OTROSKK TKKNIRKK 2-Hi let 2(17.00 dalu OTR DOI.CK I'I.AT HI.ACK 0-4 lel ti!U!< OTR. K)I.KTNK MAJICE 2-14 let od 45.00 dahe OTR KOMl'I.KT hlače-majicu 2-14 let 119,00-128.011 OTR. SP. 11 [.AC Kokosov 2-14 let 110.(Ili VKI.IKA I/.HIRA KRATKIH HKRMUDA III.AĆ ^^ni^»i n a )1 KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 TEL.: 36-995 PRI ZAKUPU NAD 800,00 din MOŽNO PjLACILO NA 2 CEjKA DEL. ČAS 8h - 12h ,4h.|9h UGODNO1 MOŠKK l'OI.KTNK MA.IF-: MTC 4.V 00 MOŠKITKMS KOMI'I.KT MTC -Ilii im /KNSKITKMS KOMI'I.KT MTC ;!4o.oo /KNSKK Hl.l ZK .'tOH.00 cl.ih /KNSKKSI' MA.IK MTC Generalna kolektivna pogodba za gospodarstvo Izhodiščna plača 3.080 dinarjev Ljubljana, 18. junija - Po dol-gotrajnih pogajanjih o vs«bini kolektivne pogodbe sta se slovenska gospodarska zbornica in sindikat slednjič le sporazu-mela. Izhodiščna bruto plača naj bi po pogodbi znašala 5670, neto pa 3.080 dinarjev, dodani pa ji bodo še dodatki na delovno dobo, uspešnost, delovne pogoje in podobno. Predlog kolektivne pogodbe bo dva tedna v javni razpravi, medtem pa tečejo tuđi priprave na generalno kolektivno pogodbo v družbenih dejavnostih, katere podpisnika naj bi bila sindikat in izvršni svet. Več o kolektivni pogodbi na starni 5. • D. 2. Turizem bi lahko.. Turistićni delavci v teh, za na-;e gospodarstvo težkih ćasih, po-»osto in vztrajno ponavljajo dej-stva, ki govorijo v prid razvoja turizma. Daje to gospodarska pa-noga, kjer se z najmanjšimi vla-ganji lahko najhitreje doseže velik učinek, da je to panoga, ki se glede na vedno več prostega časa v svetu vse hitreje razvija, da je visoko akumulativna, da se ji obetajo svetli čaši... Seveda so ugotovitve točne, potrdimo pa jih lahko že z dejstvom, da je turizem ena redkih gospodarskih de-javnosti, kamor imajo interes vložiti svoj kapital tuđi tujci. Tujci pa dobro vedo, kaj se izpla-ča. Toda, vseeno ne vlagajo, ker pač kljub Zakonu o tujih vlaga-njih naši turistični delavci part-nerjem ne vedo povedati, kakšne obveznosti jih pri nas čakajo, kakšne so olajšave za vlaganja, kakšen zakon bo sprejet jutri, za-kaj se neustrezna zakonodaja ne spremeni, kdo je za kaj odgovo-ren,... Kot so te dni na ustanovnem zboru Sekcije za gostinstvo in turizem Slovenije poudarjali naši vodilni turistični delavci, je njihova sedanja prva skrb ohraniti tistega nekaj ugleda, kar ga naša turistična ponudba še ima. To pa bo zelo težko, kajti cene so v pri-merjavi z lanskimi močno narasle, ponudba pa se zato ni spre-menila na bolje. Tako se nam obeta, da borno dobili prizvok drage države s skromno kvaliteto in bo evropsko leto turizma za nas pomenilo leto razočaranj in izgub, ki že zdaj peste večino tu-rističnih in gostinskih podjetij. Ob tem, da menda vsi vemo, da je turizem tišti, kjer bi lahko najhitreje in najbolje zaslužili. • V. Stanovnik BARVE, LAKI, ČISTILA v trgovini š m š ^k Kranj, Jezerska 121, tel.: 34-770 TRGOVINA • gumbi ^w^^^B d.0.0. • zadrge ^m—^JF^m^ • sukanci ^^^^^k ^^"^^ • trakovi mm ^B ^ ^V • kozarci Jmmm ^^J *^f • vaze ^^^ ^^k • svetila ^L^^F • inše... KRANJ ^*W NA MOHORJEVEM KLANCU V KRANJU @®IM1KMJ©IEJIGLAS 2. STRAN' NOVICE IN DOGODKI Petek, 22. junija 1990 | NOTRANJEPOLITIĆNI KOMENTAR Ustavne zadrege Po Jugoslaviji že nekaj časa kroži predlog zvezne vlade za spremembo zvezne ustave, po sodbi predlagatelja nujne za uvelja-vitev zdrave ekonomije in strankarskega sistema, kar še posebej terja svet od nas, sicer si lahko za pomoč in vsaj deloma odprta vrata v evropske organizacije obrišemo pod nosom. Pri tem imamo sedaj dodatno zavoro -jezo Grčije, s katero se že dolgo nismo tako odkrito skregali, čeprav odnosi nišo bili nikdar blesteči, ki glasno ponavlja, da z jugoslovansko tržno ekonomijo in demokracijo še ni nič. Vladni predlogi za spremembo zvezne ustave so se v torek znašli tuđi na prvi seji nove slovenske skupščinske komisije za ustavna vprašanja, ki jo vodi predsednik parlamenta dr. Franc Bučar. Tuđi staro ustavno komisijo je namreč vodil predsednik stare skupščine Miran Potrč (sedaj je podpredsednik komisije no-vega sesiava), čeprav je tedanja opozicija in sedanja pozicija temu oporekala in menila, da sta funkciji predsednika skupščine in predsednika ustavne komisije nezdružljivi, sama pa je sedaj, res po medstrankarskem dogovoru, ravnala enako. Pustimo sedaj to načelno vprašanje ob strani. Že prva seja komisije je pokazala, da naloga, tuđi v primeru zvezne ustave, ne bo lahka. Ni namreč dovolj reći le, da smo mi za konfederacijo, ampak bo treba biti konkreten, dorečen, bobu bo treba reci bob in se pri vseh potezah zavedati tuđi politične odgovornosti. Ključno ostaja vprašanje, katera ustava je izvirna, primarna: ali republiška ali zvezna. V tem primeru je vsaj za Slovenijo past, v katero se lahko zelo hitro ujamemo. Čeprav slovenska ustavna komisija, če ne vsa, pa vsaj većina članov, ne taji, da so nekateri vladni predlogi za spremembo zvezne ustave sprejemljivi tuđi za Slovenijo in bi naša podpora pospešila demokratične spremembe in pluralizacijo družbe tuđi v drugih delih države (mi oporekamo le centralističnim težnjam zvezne države), pa bi bilo soglasje tuđi k sprejemljivim spremem-bam nevarno. Posredno bi priznali nadrejenost zvezne ustave nad republiško, prej bi razpravljali in sprejemali zvezno us tavo kot pa svojo. Gre tuđi in predvsem za spoštovanje načelnosti Slovenije oziroma njene sedanje oblasti, za izpolnitev pomembne volilne obljube, da mora postati Republika Slovenija čim prej del konfe-deralne Jugoslavije. Ustavna komisija zato ni sklenila ničesar vsebinskega. Ugotovila je, da so pogledi v komisiji različni, člani pa so si bili enotni, da je treba federacijo s sedanjo vsebino čim prej pokopati (skupščinska večina zagovarja čim hitrejši pogreb, opozicija pa bolj postopno umiranje), da naj o slovenskem pogledu na zvezno us tavo odloča republiška vlada (sestala se je vče-raj), končno sodbo o predlogih zvezne vlade pa naj reče republiški parlament, ki se bo sestal 2. julija. Seja bo, vsaj po izkušnjah, ludi zaradi te točke dnevnega reda zanimiva, upam pa, da ne pre-dolga in brez zaključka, ražen novega spora med pozicijo in opozicijo. Ustavna vprašanja pa so zadeve, kjer je nujno čim večje soglasje, ne glede na politične delitve. Ustavni komisiji v bran pa je treba reci, da pa je bila v neugodnem položaju zato, ker pred seboj še ni imela izhodišč za novo slovensko ustavo, ki naj bi bila osnova za stališče do zvezne ustave oziroma prihodnje ureditve Jugoslavije. Milan Kucanje v imenu predsedstva Republike Slovenije takšna izhodišča v nedeljskem govoru nad Litijo to obljubil in prav bi bilo, če bi bila zasnova nove slovenske državnosti čim prej v skupščini in njenih organih. V tem oziruje ustavna komisija gola in bosa, vendarje to ne odvezuje odgovornosti. PoČasnost in neodločnost je bila pogosto očitana stari ustavni komisiji (nekateri njeni člani so tuđi v novi), nova pa se tega ne bi smela na-lesti, pa tuđi brez osnov za odločanje ni, saj so bili v preteklih dveh letih s strani tedanje opozicije predloženi v obravnavo nekateri pogledi in koncepti ustavne ureditve Slovenije. Jasno pa nam mora tuđi biti, da te zadeve kljub navidezni preprostosti le nišo tako enostavne. Razmišljanja, enostavno po-vedana, julija borno sprejeli novo ustavo, potem borno šli na dopust, jeseni pa borno že v konfederaciji ali na svojem, le nimajo realne osnove. Najprej se moramo dogovoriti v Sloveniji, nato pa pogajati z deli Jugoslavije, pri tem pa graditi trdno, ne rahlo po-gajalsko pozicijo. Jugoslavijo razumno prepričati, daje za nas in zanjo najboljša konfederacija, ne bo tako lahko, prav tako kot Markoviču ne bo lahko prepričati Jugoslavije, da so njegove ustavne rešitve za vse dobre. Pri nas, na Hrvaškem in na Kosovu seje že zataknilo. • J. Košnjek Blejska igralnica dela Bled, 18. junija - Konec prejšnjega tedna, natančneje 15. junija, naj bi blejska Igralnica Casino prenehala z delom. Republiški sekretariat je namreč HTP Bled, TOZD Igralnica - Casino Bled, že 9. maja razveljavil dovoljenje za prirejanje iger na sre-čo, ter takšno dovoljenje izdal družbi z omejeno odgovornost-jo Igralnica Bled, ki so jo do sedaj sestavljali Golf & Park hoteli Bled, Kompas hotel Bled in Alpinum Bohinj. Kot je danes povedal direktor dosedanje igralnice Milan Lavrič, so se na petkovem referendumu delavci odločili, da pristopijo k novi družbi, obratovanje v okviru sedanjega podjetja pa imajo do 30. junija. • V. S. Ob 35-letnici izbijanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za nrfrod s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk ČGP Delo, TOZD TČR, Ljubljana Prcdsednica časopisnega sveta Kristina Kobal NaroĆnina za U. trimesečje 100,00 din .Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (v.d. odgovornoga urednika). Vilma Stanovnik (■Sport, turi/em, poslovne informacije), Danica Dolenc (za dom in družino, /animivosti, Tržič), Danica Zavri Zlebir (socialna politika, gordijski kraji in ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in Ijudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, ekologija). Vine Bešter (notranja politika, kultura), Joie KoSnjek (notranja politika, sport), Marija Volčjak (gospodarstvo), Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), IvoSekne in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozili (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I Tekotl račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kranjska vlada predlaga občinski skupščini Radio naj bo nadstrankarski Kranj, 20. junija - Kranjski izvršni svet predlaga občinski skupščini, naj s 1. julijem prevzame ustanoviteljstvo Radia Kranj, ki naj bo neodvisen, bolje rečeno nadstrankarski, saj bodo denar za njegov zagon in delovanje morali prispevati iz občinskega proračuna. Radio Kranj je na zadnji seji kranjske skupščine povzročil veliko hude krvi in prenos ustanoviteljstva z občinske konference SZDL na občinsko skupščino so odložili. Zdaj so pripravili gradivo, ki vsebuje pregled dosedaj opravljenega dela, iz njega je razvidno, da je bil Radio Kranj na sodišču registriran 20. marca letos, nalo-žba pa je veljala 530 tisoč mark. Na računu ima 146 tisoč dinarjev, vendar bodo še ta me- sec za dokončanje investicije (manjka antena na Šmarjetni gori) odšteti 161 tisoč dinarjev. Na seji so pojasnili, da akt o ustanovitvi radia predvideva 9 članski organ upravljanja, ki ga sestavljajo dva predstavnika delavcev radia, dva predstavnika ustanoviteljev, predstavnik družbenopolitične skupnosti, predstavnik poslušalcev in trije predstavniki družbenopoliti-čnih organizacij. Na seji sicer nihče ni opozoril, vendar velja reci, da je to sestava, kakršno si je zamislila SZDL. Predsednika Vladimirja Mo-horiča očitno skrbijo material-ne obveznosti, dejal je, da je kranjski radio zelo slaba dedi-ščina, ki so jo dobili od pred-hodnikov, saj čaši nikar nišo naklonjeni novih obveznostih in sklep o ustanovitvi je bil zgrešen. Vendar premoženje je tu in poti nazaj ni, saj opreme nikakor ne bi mogli dobro prodati, ker hitro zastara, občina pa vendar mora skrbeti za svoje premoženje. Popolnoma zgrešeno pa bi bilo, da bi kdor-koli radio dobil v svoje roke, je dejal Mohorič, res je, da ne more živeti sam, odvisen je od občinskega proračuna, vendar pa mora biti programsko neodvisen, pluralen. Koliko bo občino radio ve-ljal, še ni povsem jasno, v aktu o ustanovitvi je zapisano, da za začetek poslovanja iz proračuna potrebuje še 50 tisoč dinarjev, v prvem letu pa 896 tisoč dinarjev, brezplačni prenos sredstev pa je bil ocenjen na 1,4 milijona dinarjev. Predsednik Mohorič je dejal, da dose-danji viri financiranja nišo povsem jasni in vprašanje je, ali so številke pravilne. Marija Jane pa je povedala, da je radio letos porabil 225 tisoč dinarjev. « m. Volčjak Koliko denarja so dobile stranke Škofja Loka, 20. junija - V sekretariatu za občo upravo in proračun v Škofji Loki so pripravili odgovor na delegatsko vprašanje, koliko proračunskega denarja so letos do konca aprila dobile in porabile posamezne politične stranke oziroma organizacije. Če odštejemo pomoč pri pripravi na volitve, ki sta jo kot akontacijo prejela (doslej neproračunska porabnika) Demos v visini 35.446,10 dinarjev in ZKS - SDP v visini 7.089,40 dinarjev, je bilo v tem času za delovanje "družbenopolitičnih organizacij" v škofjeloškem proračunu namenjenih skupaj 1,243.500 dinarjev. Porabljenega je bilo približno polovico, in sicer: Zveza socialistov je dobila 326.623,20 dinarjev, ZSMS -Liberalna stranka 144.913,60 dinarjev, Zveza borcev 79.389,50 dinarjev, ZRVS 33.266,50 dinarjev, med tem ko je šio za posebne namene (odbor OF, proslave, radio Žiri, SKUD Stuttgart, opremo, srečanje borcev v Podljubelju ipd.) 63.920,00 dinarjev. Gorenjskega glasa škofjeloški proračun ni sofinanciral, čeprav je bilo za to predviđenih 18.900 dinarjev. • H. J. Brnik, 20. junija - Na brniškem letališču bodo v začetku prihodnje-* ga meseca predali namenu novo skladišče in kuhinjo caternig, že ob zaključevanje teh del pa so opravili pripravljalna dela za naslednje nove objekte, saj je predviđena razširitev letališke ploščadi v smeri proti Kranju. Z razširitvijo bo letališče pridobilo štiri nove pozicije za letala tipa C, novi del ploščadi bo meril 35.500 površinskih me-trov, nova letališka zgradba pa bo del novega mednarodnega terminala. Seveda je bil pri tem potreben poseg v prostor, posekali so 184 prostorninskih metrov iglavcev in 143 prostorninskih metrov Ii-stavcev, pri tem pa so pazili, da je padlo čim manj dreves. Nova stavba mednarodnega terminala bo tako stala dobesedno bo gozd« in zelenje bo prispevalo k privlačnosti letališča. Foto: G. Šinik V Kranju bodo gospodarstvo razbremenili za 38 milijonov dinarjev Prispevne stopnje nižje za 15,6 odstotka Kranj, 20. junija - Kranjski izvršni svet predlaga občinski skupščini, naj s 1. avgustom prispevne stopnje za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo zmanjša za 12,3 odstotka oziroma za 15,6 odstotka na povprečne v letošnjem letu (za 9,8 odstotkov so jih že zmanj-šali aprila), kar bo gospodarstvo do konca leta razbremenilo za 38 milijonov dinarjev. Za primerjavo povejmo, da je povprečni mesečni priliv v prvem polletju znašal 50 milijonov dinarjev. Za družbene dejavnosti so programe revalorizirali aprila in prispevne stopnje znižali za 9,8 odstotka. Če bi ostale plače na majski ravni, bi se letos na-teklo za 22 odstotkov denarja preveč. Zdaj predlagajo 10,2 odstotno znižanje prispevnih stopenj (od 9,91 na 8,90) oziroma 16,1 odstotno na dosedanje letošnje povprečje. Prispevna stopnja za zdravstvo naj bi se znižala z 0,34 na 0,23, za otro-ško varstvo od 1,58 na 1,33, za izobraževanje od 5,39 na 4,82, za kulturo od 0,53 na 0,51, za telesno kulturo od 1,41 na 1,31 in za socialno skrbstvo od 0,59 na 0,63. Za slednjo se bo torej povečala, za vse ostale zmanj-šala, za raziskovanje pa naj bi še naprej ostala 0,07 odstotna. Na področju gospodarske infrastrukture programi letos nišo bili prevrednoteni, ražen za požarno skupnost, aprila pa se je prispevna stopnja za SLO in DS zmanjšala z 0,445 na 0,40. Kljub temu ocenjujejo, da bi bil letos dotok sredstev previsok za 14 odstotkov, čeprav so refundacije maja pomenile skoraj enomesečni izpad sredstev. Prispevne stopnje naj bi zdaj znižali za 14,7 odstotka, z 9,04 na 7,712 in sicer za stano-vanjsko solidarnost od 3^0 na 2,64, za gospodarjenje s komu-nalnimi objekti in napravami skupne rabe od 3,88 na 3,20, za pospeševanje proizvodnje hrane od 0,25 na 0,206, za intervencije v osnovni preskrbi od 0,05 na 0,041 in za blagovne rezerve od 0,20 na 0,165. Prispevne stopnje za prenovo stano-vanjskih objektov, požarno varnost ter SLO in DA naj bi ostale nespremenjene, ostale prispevne stopnje na področju gospodarske infrastrukture pa naj bi se znižale za 17,6 odstotka. Sestavljalci gradiva so pri-pisali oceno, da krčenje pro-gramov zaenkrat ni potrebno, zaradi refundacij pa pričakuje-jo še približno dvomesečni izpad sredstev. V razpravi pa so dodali oceno, da se naloge ne bodo uresničene, saj jih nekaj že zdaj ne izvajajo in denar ostaja na računih. • M. Volčjak V Bohinju bo letos 25 turističnih prireditev Gostinska ponudba z domačimi jedmi Bohinj, 18. junija - Bohinjski hoteiirji letos pričakujejo dobro sezono, popestrile pa jo bodo tuđi številne turistične prireditve, ki so ve-čino tradicionalne, pripravljajo pa tuđi nekaj novih. Že lani so odprli Mali vojni muzej v Bohinjski Bistrici, čimprej pa bi radi obi-skovalcem pokazali tuđi Planšarski muzej, ki pa ga do sezone še ne bodo mogli urediti. Svojevrstna letošnja propagandna akcija pa so bohinjske razglednice Joca Žnideršiča. Uradno se je letošnja polet- društvo Bohinj. na sezona v Bohinju začela 3. Med zanimivejšimi priredit-junija s prvo prireditvijo "Pod vami je gotovo ribiški teden z skalco". Preteklo nedeljo, 17. ribiškim tekmovanjem na Savi junija, je bil v Danici družabni Bohinjki ter ribiško veselico, ki večer s SK Bohinj, v soboto, bo letos 6. in 7. julija. Srečanje 30. junija, in nedeljo, 1. julija, "Pod bohinjsko marelo" bo y pa na Bohinjskem jezeru pri- soboto, 14. julija, taborniški pravljajo 14. jadralno regato, tek pa v soboto, 21. julija. No-Organizatorja regate sta Jadral- vost med prireditvami je 1. ni klub Ljubljana in Turistično "Triatlon Bohinj '90", ki ga TD Bohinj pripravlja v soboto, 28. julija, tekmovalci pa se bodo preizkusili v plavanju, kolesar-jenju in teku. Za otroke pripravljajo Živ - Žav, ki bo v nedeljo, 29. julija, v Bohinjski Bistrici. Vasovanje s kmečko oh-cetjo bo prvi konec tedna v av-gustu, na njem pa bodo prikazani stari kmečki običaji. Orga-nizatorji upajo, da bodo letos dobili domač par, ki se bo na ohceti resnično poročil po starih običajih. Tradicionalna Kresna noč na Bohinjskem jezeru bo v soboto, 11. avgusta, Zoisove igre, s predstavitvijo starih kmečkih, rudarskih in kovaških opravil pa bodo v nedeljo, 19. avgusta. TD Bohinj in Nedeljski dnevnik bosta or-ganizatorja 6. triatlona jekle-nih, ki bo v soboto, 25. avgusta. Po treh letih bo letos v Bohinju tuđi dan Triglavskega narodne-ga parka in sicer v nedeljo, 2. septembra. Septembra bo tuđi pohod "100 žensk na Triglav", letošnje prireditve pa se bodo zaključile s Kravjim balom, ki bo 16. septembra. Kot pravi Miro Mu I ej, predsednik TPS, pododbor Bohinj, bo na vseh prireditvah poudarek na pripravi domače, bohinjske hrane. • V. Stanovnik Petek, 22. junija 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN »R®SSyMI2IGLAS Zadeva Škrlatica je pred izvršbo V Škrlatici so popisali ćelo mačjo skodelo Kakšna je bila usoda lastnikov nekdanjega penziona Škrlatice v Kranjski gori, penziona, ki so ga tako kot vse zasebne objekte leta 1948 nacionalizirali. Žena in hčerka k prijateljem, Cvetko Magušar pa na »družbeno koristno« delo v Litostroj. Za Škrlatico bodo zakoniti dediči dobili odškodnino. Starejši Kranjskogorci se še prav dobro spominjajo penziona Škrlatice, v katerega so pred vojno, med vojno in nekaj let po njej radi zahajali tuji in domači gostje. Penzion je bil pač eden boljših in daleč naokoli znanih malih hotelčkov v lepem okolju Kranjske gore. Stal je in še danes stoji mogočna stavba poleg sedanjega na-kupovalnega središča, okoli njega ni već lepega vrta, ampak nove zasebne stanovaniske hiše. Penzion Škrlatica je bil last Ur-šule Robič, bil je odprtega tipa s tuj-skimi sobami in imenitnim gostiš-čem. V njem je po ves dan delala vsa družina. Ko pa je prišlo leto 1948, je bilo tako kot z ostalimi hoteli in penzioni in zasebniki tuđi s Škrlatico konec - leto 1948 je kot leto vsesplošne nacionalizacije in podržavljenja leto konca zasebne last-nine, leto številnih krivic in poni-žanj. Penzion sredi Kranjske gore Primer Škrlatice vam predstavljamo zato, ker so zakoniti dediči Skrlatice v pravdi, ki je se vlekla dvajset let, končno na vrhovnem sodišču pravdo dobili. Zadeva Škr- Cvetko Magušar latica je pred izvršbo, kar pomeni, da mora jeseniška občina dedičem izplačati odškodnino za podržavljene premičnine in nepremičnine. Odškodnina ni le simbolična, ampak so dediči uspeli, da je bilo pre-moženje valorizirano po takratni vrednosti - izplačati se mora od-škodnina z obrestmi. To je tuđi za jeseniško občino kar precejšen zalogaj, zato so se z dediči uspeli dogovoriti, da se jim odškodnina izplača v več obrokih. O usodi Skrlatice in o usodi ljudi, ki so jim odvzeli penzion, govori Cvetko Magušar iz Kranjske gore. »Škrlatica je bila v tistih časih, ko je bila še odprta za goste, kot stavba v odličnem stanju in za tedanje čaše bogato opremljena. Pohišrvo je bilo iz masivnega lesa, ročno izdelano, skratka, imenitno. Imela je vrt in gospodarsko poslopje, na oddih so prl-hajali inozemski gostje. Še se spominjani, kako sem tuđi sam pomagal v penzionu, ko je bilo veliko gostov in veliko dela.« Na prisilnem delu v Litostro-ju Med vojno je družina pomagala partizanom, ki se jim je pridružil tuđi starejši brat. Zadnja krava je šla žanje, a vse to ni nič pomagalo, koje prišlo leto 1948 in splošna nacionalizacija. Oblast je prišla v Škrlatico in popisala premično in ne-premično premoženje. Bili so tako natančni, da so popisali ćelo mačjo skodelo... Potem je bilo pa prav ža-lostno, ko smo na sodišču zahtevali svoje pravice, pa nišo imeli nobene-ga popisa, kot da sploh ni bilo niče-sar.. Družina je bila dobesedno na cesti. Do božica so nas še pustili stanovati, po božicu pa smo morali ne-preklicno ven. Moje žene in hčerke se je usmilila Petaceva Angelca in jih vzela na stanovanje. Mene pa so V nekdanjem imenitnem penzionu Škrlatica so zdaj stanovanja... kaj kmalu poslali na »družbeno koristno delo«: v Litostroj, kjer sem bil skoraj leto dni. Tedaj so morali na prisilno delo iz Kranjske gore tuđi Slave pa Bernik in drugi. Kako je bilo na prisilnem delu, vedo samo tišti, ki so ga doživljali. Ko se je gradil Litostroj, se je gradil brez v.sake mehanizacije, le kramp in lopata. Bili smo za žico, v barakah, razdelj-ni po četah. Ko so delili obroke, smo se plazili po trebuhu do kotla, kjer pa smo jo dobili po glavi in spet v vrsto... Dobili pa smo kakšen trd hlebček koruznega kruha, ki smo ga namakali v vodo, pa malo zelja... Vrniti nacionalizirano premoženje Po enajstih mesecih so me pokli-cali na pogovor h gospodu namestni-ku v štab »lagerja«. Ta me je najprej vprašal, ali se imam za kaj pritožiti. Odgovorit sem, da je vse v redu, da se sam osebno res nimam za kaj pri-toževati. Pri tem pa sem stiskal zobe in zadrževal solze: zdrobil bi ga, če bi ga mogel. Ko pa me je vprašal, ali vem, kdo me je spravil v taborišče, sem odvrnil, da vem, ampak da od mene nikoli ne bo živa duša izvedela, zaradi koga sem tu. Nato me je po- trepljal po ramenu in dejal: »Magušar, le tako naprej..« Čez nekaj dni so me spustili. Pomagali so mi dobri sosedje in prijatelji in nikoli ne bom pozabil njihove pomoči. Nato sem se le za-poslil pri podjetju za oskrbo okraja Jesenic: pri Balohu sem delal, pa v klavnici pri Pristavcu v Kranjski gori, pa v RadovljicL Mislim, da je pošteno, da družba vrne nacionaliziranim lastnikom ali dedičem neupravičeno odvzeto premoženje. Vedno sem bil tega prepri-čanja, zato smo dediči tuđi vložili tožbo. Ta pa se je vlekla in vlekla: začel nas je zastopati danes že pokojni odvetnik Furlan iz Radovljice. Na sodiščih je bila vedno ena in ista pesem: da je vse skupaj zastarelo, da ne moremo nič doseći. A zakonske osnove so bile in skupaj z odveini-kom smo uspeli, da je vrhovno sodiš-če ugodilo naši zahtevi po odškodni-ni. Terjali smo odškodnino zato, ker so se v Škrlatico vselile družine, tam so stanovanja, stavba se tuđi ni kaj prida vzdrževala - le zadnje leto so ji nekoliko obnovili fasado. Upam in želim, da bodo vsi, ki so bili kdajkoli oškodovani in jim je bilo premoženje nezakonito odvzeto, končno lahko uveljavili svoje pravice in dobili nazaj tisto, kar je bilo njihovo ali je zakonita last njihovih dedičev. • D. Sedej Ciril Ribičič med škofjeloškimi prenovitelji Ni razlogov za obup in paniko Skofja Loka, 21. junija - V ponedeljek popoldne je sekretar občin-skega komiteja ZKS - SDP v Skofji Loki Franc Benedik pred pol-noštevilnim avditorijem na zboru prenoviteljev pozval gosta, pred-sednika slovenskega cekaja Cirila Ribičiča, naj odgovori predvsem na vprašanje o strankini prihodnosti, prilagoditvi novemu načinu delovanja v večstrankarskem sistemu in izgubi njene vodilne vloge po volirvah, ob čemer je izrazil upanje, da je kriza z razpustitvijo delovnih skupnosti po občinah doživela najnižjo točko. Ciril Ribičič, ki se mu je za go- ležne predvsem šibke stranke v ob- rniško mizo pridružil tuđi go- činah. njski delegat ZKS - SDP v repu- Izgubo monopola v medijih je iškem družbenopolitičnem zboru Ciril Ribičič označil za normalno, nil Milan Pintar, je dejal, da je hkrati pa dodal, da je stranka proti skrbljenost upravičena, da pa ni novim političnim monopolom, eno- zlogov za obup in paniko. Obiju- umju, ki bi lahko vodilo v napačne volilcem, da bo stranka tuđi po strateške, razvojne odločitve. Po litvah ravnala odločno, premiš- stotih dnevih delovanja Peterletove no, modro, zavezuje. V zadnjih vlade bodo z globalno kritično ana- >tih mesecih, kolikor traja man- Uzo nastopili kot vlada v senci, v t sedanjega vodstva, se je v Slove- kateri bodo povezali ljudi s strokov- ji marsikaj na hitro spremenilo, nim znanjem, vendar bodo na odlo- to z njihovim aktivnim sodelova- čitve reagirali tuđi sproti, saj ima em in pristankom. Menjavanje včasih občutek, da namerava De- oblasti je normalno, odvisno od mos ostati na oblasti vsaj nasled- kovosti programov in sposobno- njih 45 let, kar se kaže tuđi v sesta- posameznih strank. Verjetno bi vi vlade in vodstva parlamenta, nes na volitvah prenovitelji dobi- Za ZKS - SDP je nujno preobli- več glasov, vendar so tuđi aprilski kovanje, zato pa se mora znebiti za- cultati, glede na razmere, vredni starelega aparata, nadomestiti pro- sštovanja. Število delegatskih fesionalce z zagnanci. Ta naloga je :st v zboru združenega dela kaže, bila opravljena razmeroma dobro, ima stranka zlasti v mestih, med hitro, na zborih prenoviteljev po lavci, borci, levo usmerjenimi občinah je že čutiti, da je stranka ecej podpore. spet v vzponu. Zdaj je treba usmeri- Položaj opozicije je po besedah ti pozornost z aparata na kongres, rila Ribičiča lahko hvaležen za ki ga Ciril Ribičič pojmuje kot nor- ipravo na naslednje volitve. Prav malen politični dogodek z velikim da postanejo občinske organiza- političnim pomenom. V pripravah e bolj samostojne, manj vodene nanj je treba zagotoviti, da bi novo zgoraj, kot so bile doslej, da bo- vodstvo lahko začelo s čistimi raču- svoje delovanje lahko prilagodi- ni, s prenovljeno stranko brez bre- okolju. Pomoči s cekaja bodo de- men preteklosti, tuđi ko gre za sim- bole in denar. Predsedstvo je dobilo zaupnico, da to nalogo opravi do začetka jeseni. Republiško vodstvo je po seji cekaja na dobri poti, da postane - čeprav s šestkrat manjšim aparatom - učinkovit strokovni cen-ter. Dograjevali bodo program Evropa zdaj, jasno opredelili socialisti-čni program stranke. Po obširni uvodni besedi sta Ciril Ribičič in Emil Milan Pintar odgo-varjala na vprašanja škofjeloških komunistov. Na vprašanje, kakšno je stališče stranke do reprivatizacije, je Emil Milan Pintar dejal, da je treba lastnino najprej definirati, sele nato postopno privatizirati, pri tem pa ločiti različne vrste naciona-lizacij, začeti popravljati očitne krivice, ne pa kar počez. Vladna komisija bo tuđi pregledala sumljive pri-mere prenosa družbene lastnine v zasebno. Vprašanje oziroma zahteva, da komunisti v občini želijo več in češče informacije o tem, kaj se v stranki dogaja kot tuđi reorganizacijo in po-vezavo v sami občini Škofja Loka, kjer so dokaj šibki, je dobilo odgovor, da že deluje poslanski klub, da prihaja prva številka'časopisa Evropa in da je v občini nujna večja samostojnost in iniciativnost samih komunistov, saj so od zgoraj navz-dol vodene akcije v preteklosti čla-ne zelo pasivizirale. Na ponedeljkovem zboru prenoviteljev v Škofji Loki so se dotakni-li tuđi simbolov stranke, nekaterih potez nove republiške vlade (njene-ga številčnejšega aparata, umika Titove slike) ter sklepanja koalicij ZKS - SDP z drugimi strankami. • H.Jelovčan (gES&>*&&" Sindikat v Tekstilindusu Branko Iskra, predsednik SSS na Gorenjskem, je v zvezi s položajem v Tekstilindusu dal za naš časnik naslednjo izjavo: »Zaostrovanje razmer v tekstilni industriji in agonija v Tekstilindusu traja predolgo, problemi se prepočasi rešujejo, od tod tuđi revolt in zahteve delavcev. Potreben bo odločnejši korak, da bi podjetje postalo uspešnejše in da bi delavci dobili delo. Tekstilindus naj bi reševali z dodatnimi vlaganji in svežim denarjem. Predlagamo, da se v reševanje vključijo vsi subjekti znotraj podjetja, občine in republike. Nujna je tehnološka prenova perspektivnih delov podjetja. Nemudoma je treba sestaviti strokovno vodstvo podjetja, ki bo na podlagi že izdelanih strokovnih analiz sposobno voditi prenovo podjetja. Strokovnega sodelovanja, ki ga ponujamo svobodni sindikati delavcem Tekstilindusa, ne pogojujemo z včlanjeva-njem v naše sindikate.« • D. Z. Žlebir BELJAK Hauptplatz 13 (Glavni trg) V^Kinder^\# ^^ und JW ŠTEVILKA 1 NA PODROČJU IGRAČ S TEM OGLASOM DOBITE ŠE DODATNO 10% POPUSTA NA VSE! PRODAJAMA KURIVA DEŽMAN BLED OBVEŠČA, DA DOBAVLJA PO KONKURENČNIH CENAH VSE VRSTE PREMOGA IN DRV. Naročila po telefonu (064)77-081 • MASKA Z MEGLENKA-Ml ZA GOLF II od ATS 1.271.- • ZAVESICE ZA GOLF II (SPREDAJ ALI ZADAJ) od ATS 240- • PRITUAŽNIKI ZA ZAKLE-NITI od ATS 821.- • KVALITETNI AVTORADIJI od ATS 1.500- NETO CENE - VSI MODELI NOVIH VOZIL NA SKLADIŠ-CU - ORIGINALNI NADO-MESTNI DELI - ODLIČEN SERVIS MIZARSTVO KUNŠIČ ZASIP, Polje 20 BLED IZDELAVA POHIŠTVA kuhinje, dnevne sobe, predsobe RAZSTAVNA VOZILA (od DIREKCIJE) AUD1100 OUATRO, 136 PS, 15.000 km, KOVINSKO-SI-VE BARVE, PREMIČNA STREHA, ABS, ALUMINIJA-STA PLATIŠČA 291.000.-ATS neto VW CORRADO G 60, 160 PS, 8000 km, KOVINSKO SREBRNO-SIVE BARVE, PREMIČNA STREHA, ABS, ALUMINIJASTA PLATIŠČA 246.000.- ATS neto BELJAK OssiacherZeile 50 9943-4242-25151 ^#* ^ :q)5M^SMI©3IO(GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 22. junija ,1990 V krajevni skupnosti Bela praznujejo Denar po drugačnih kriterijih VH«Ta«KAtlHAHAifi2£ft$K£A, NaGimfl boiiw ^stoiCiia id&fa. iiu itauiutifi ic iicefcttijenc fiaiaflc pod ^wfawum mIMocm. , * $anmiiCi 6C 6cmw a noćim ujumiOt fe Wi, # • * uanforntoaU, fcdaj (u jtoi dcC wfe t^c tial)m / ^ u dtffoćtntm tem eani, 4a doličnu) itfjctt © • u&ueft. , • * *. tfmlcu 6c o^itaiHtiia tta Ciuudt, fo u fu>U(u • ' o' jifi^ttia domaća maCuJa-. ~/tawijcft *&i*Citu infefoMii tu jtoimfi niwri<&ja ~ &lKUHČti&ja za tncni mfo>taj&! Vbt hifc^Miiactje \ ' STANE H.F.STENJAK avto prevleke prevleke kroglice žica ročne vodna črpalka Z 101 zavorni cilinder ležaj Z 101 GTL ležaj Z 101 standard nihalna roka gumi tapihi DELOVNIČASod 14. ■ 19. ure 64000 KRANJ Jaka Platiše 13 Tel.: 064/36-238 651,00 din 270,00 din 168,00 din 800,00 din 168,00 din 290,00 din 220,00 din 241,00 din 480.00 din sobota: od 8. -12. ure ■TTtVOL na pravi sirani industrija termičnih izolacij škofja loka p. o. Od 4. do 30. junija od 7. do 17. ure v industrijski prodajalni na Trati 32 tervol po posebno nizkih cenah: proizvodne cene brez marže ali od-visnih stroškov. Hkrati pa pri nakupu 1. kakovosti izdelkov in plačilu v gotovini 20% popusta, za izdelke 2. kakovosti pa 10% popusta. . če bi radi izvedeli še kaj, pokličite po telefonu: (064)631-151 ali (064) 061 -151, int. 31. Na voljo smo od 7. do 17. ure. HIFI-TV-VIDEO ELEKTRONSKI POČITNISKI ZECHNER CELOVEC - CENTER 8. - MAI - STRASSE 36 Tel.:9943-463-512516 TELEFUNKEN ALI GRUNDIG TV 51 cm 830 DEM PANASONIC TV 55 cm. TXT. 950 DEM PHILIPS TV STEREO COLOR 70 cm, MONITOR, TP, TXT, FSQ... 1.400 DEM ORION VIDEOREKORDER VH 897 595 DEM NEVERJETNO: S0NY VIDEOREKORDER 830 DEM CAMCORDEfl: PANASONIC VHSC. HITACHI VHSC. PANASONIC NVMC NETO CENE • GOVORIMO SLOVENSKO • OMEJENA KOLIČINA •• "Turizem, drobno gospodarstvo... in sodelovanje s sosednjo krajevno skupnostjo so dologoročne usmeritve v naši krajevni skupnosti." Bela, 21. junija - S pohodom od vznožja Storžiča oziroma od brunarice Turističnega društva v Bašlju na sv. Lovrenca in popoldanskim sreča-njem pri brunarici v Bašlju bodo v nedeljo v krajevni skupnosti Bela v kranjski občini proslavili letošnji krajevni praznik. Pohod bo med 7. in 11. uro, ob 10.30 bo na Lovrencu masa za padle v krajevni skupnosti med vojno, popoldansko srečanje pa se bo začelo ob 15. uri. Po volitvah so v krajevni skupnosti dobili novo vodstvo. 16-članskemu svetu KS, v kate-rem so člani iz vseh vaši (Sp. Sr. in Zg. Bela, Hraše in Bašelj), predseduje Franc Bizjak, ki je bil hkrati izvoljen tuđi v zbor kra-jevnih skupnosti občinske skupščine. "Mislim, da bo sedanji po-slanski oziroma odborniški sistem učinkovitejši od prejšnjega delegatskega. Delo poslancev bo odgovornejše in tuđi vloga svetov bo drugačna. Sicer pa bi morali na drugačnih kriterijih opredeliti tuđi vlogo in financiranje krajev-nih skupnosti. Eden od kriterijev Praznik cvetja v Cerkljah Od 30. junija do 4. julija bodo v Osnovni soli Davorina Jenka in na prostoru ob njej v Cerkljah 24. razstava cvetja, 21. razstava lovstva in razstave čebelarstva, ribištva ter obrtništva. Cerklje, 21. junija - Pred skoraj četrt stoletja je bil Janez Por pobudnik in hkrati tuđi začetnik zdaj že tradicionalnih razstav cvetja in nekaj let zatem še lovstva v Osnovni Soli Davorina Jenka v Cerkljah. Letošnjo prireditev, ki bo od 30. junija do 4. julija, pripravlja 17-članski organizacijski odbor pri Turističnem društvu Cerklje. predseduje pa mu podpredsednik društva Janez Kuhar. Sicer pa Ijudje v vaseh pod Krvavcem že od začetka letošnje pomladi tako rekoč živijo za to prireditev - za 24. razstavo cvetja in 21. razstavo lovstva, čebelarstva, ribištva in obrtništva. Odločili so se, da bo tokrat poudarek na cvetju, vsak dan pa bodo na programu tuđi različne pri-reditve in igre. Otvoritev bo v petek, 29. junija, ob 20. uri. Nastopili bodo god-beniki iz Gorij, folklorna skupina Penziona Jagodic, praporščaki, narodne nose, citraši in operni pevci. Od sobote, 30. junija, pa vse do srede, 4. julija. pa bodo vsak dan na programu tuđi različne pri-reditve. V soboto dopoldne bo najprej v okviru četrtega Barletovega memoriala srećanje gasilcev z Gorenjske. popoldne bodo prikazali nekatere obrti (lesarstvo. kolarstvo, sodarstvo, izdelovanje košev in metel) ob 17. uri pa bo na prireditvenem prostoru radijska oddaja Zelena posvetovalnica z znanim strokovnjakom za rože Slavkom. Zgoncem. Na programu I. radijskega programa bo potem v četrtek zjutraj. V nedeljo, 1. julija, ob 8. uri bodo imeli lovci tekmovanje na Stefanji gori, ob 10. uri pa se bo na prireditvenem prostoru začela predstavitev kovaške obrti. Popoldne se bodo tako, kot so nekdaj to delali na kmetijah, predstavili mlatiči, ob 16. uri pa se bodo "pome-rili" na tekmovanju ludi gorenjski harmonikarji. V okviru prikaza starih običajev in obrti bo potem v ponedeljek, 2. julija, na programu dopoldne čevljarstvo in Sčetarstvo. popoldne izdelovanje narodnih noš in velikonočnih butaric, /večer pa bo modna revija s pleie-nimi in modeli iz blaga iz zasebnih izdelovalnic. V torek, 3. julija, bo dopoldne na programu prikaz tesarskih del in izdelovanje glina-ste posode, v sredo pa kovanje in oblikovanje kovanih izdelkov. Glavni poudarek pa bo seveda na cvetju. Kreatorja razstave sta Stefan Močnik (vodja) in Mina Jerina. Se posebej zanimiva bo predstavitev ikeban, ko se bodo za pet nagrad potegovali zasebniki in družbene cvetličarne. Vse dneve bo ludi bogat srečelov, poskr-bljeno bo za domača jedila, ogled tunstičnih zanimivosti (tuđi Str-mola). za nakup cvetja in za zabavo. Prireditelji pričakujejo velik obisk; ludi v organizaciji slovenskih turističnih agencij. • A. Žalar Gasilski praznik na Bledu Bled - Clani gasilskega društva Rečica - Bled, ki letos praznujejo že 81-letnico obstajanja in delovanja na Rečici pri Bledu, bodo v nedeljo proslavili velik uspeh. 2e 1988. leta so začeli zbirati pri-spevke za nakup novega gasilskega avtomobila. Najprej so se odz-vali lastniki gozdov. potem pa so jim priskočili na pomoč tuđi obr-tniki, podjetja. ustanove ter bivša SIS za varstvo pred požari. Da so končno le dobili avtomobil. pa gre zahvala še posebej krajevni skupnosti Bled. Zavarovalnici Triglav. Lipu in GG. društvom ter obrtnikom. V nedeljo ob 15.30 bo na Rečici koncert godbe na piha-la iz Gorij. ob 16. uri pa bosta prevzemu avtomobila botrovala predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir Černe in ča-stna članica GD Rečica Jerca Poljane. Podelili bodo tuđi priznanja. Potem pa bo gasilska veselica s srečelovom, za ples pa bo igral an-sambel Savica. • A. Z. Kresovanje na Javorču Gorenja vas - Lovska družina Gorenja vas pripravlja za konec tega tedna zanimivo prireditev. ki je pravzaprav starodavni obred. Pri Lovski koči na Javorču na Žirovskem vrhu bo jutri (v soboto) in v nedeljo Kresovanje. Kresno rajanje ob zvokih ansambla Dioda iz Skofje Loke se bo začelo jutri ob 19. uri. ob 21. uri pa bodo pri-žgali kresni ogenj. Potem pa bodo nastopili Gorenjski lovski rogisti iz Skofje Loke. Gorenjevaški oktet, pihalna godba iz Zirov. dramska skupina z Vrha nad Rovtami. Vili Rinaldo. kot kresni govornik in povezovalec programa... Na Javorč se priđe po lepi cesti iz Gorenje vaši, po malo slabši iz Žiro\ : seveda lahko tuđi peš. Ce bo vre-me slabo, bo prireditev prihodnjo soboto. 9 A. Z. "Jaz sem muzikant" Sorica - Minulo soboto se je v krajevni skupnosti Sorica začel Groharjev teden. ki ga letos že tretjič prireja domaće Prosvetno društvo Ivan Grohar.*Teden se je začel s slovesnim odkupom Gro-harjeve rojstne hiše in otvoritvijo različnih razstav v zadružnem domu. V nedeljo je bila poiem tuđi prireditev Slovenska pesem v besedi in ulasbi. to nedeljo. 24. junija. pa pripravljajo prireditev Jaz sem muzikant Začetek bo ob 17 uri Ponovimo ob tej priložnosti še številko žiro računa za prispevke za obnovo odkupljene rojstne hiše Ivana Groharja. Številka žiro računa je 51510-678-83193 (za Grohar-jevo hišo). • A. 1. "Zajec v klobuku" Preddvor - Da se \ dvorani Doma krajanov \ Preddvoru ved-no kaj donaja. skrbi Kulturno umelniško društvo Malija Valjavec Preddvor.'Zanimiva prireditev bo \ dvorani doma ludi jutri (\ soboto). Ob 19.30 se bo z različnimi čarovnijami predstavil svelov no znani ćarovnik Mirko Žerjav. • A. Ž. bi vsekakor moral upoštevati tuđi kulturne spomenike v KS. Cerkve so na primer še nekako urejene, povsem drugačna pa je slika na nekaterih spomenikih iz mlajšega in starejšega obdobja," ocenjuje Franc Bizjak. Prva akcija, ki se je namerava-jo lotiti v krajevni skupnosti, je isfaltiranje dveh odsekov; v Bašlju in na Beli. Kar polovico de-narja za asflat bodo prispevali krajani oziroma vikendaši. Sicer pa, kot pravi Franc Bizjak, naj bi bila dolgoročna usmeritev v KS turizem, urejeno in čisto okolje, razvoj obrti in drobnega gospodarstva ter sodelovanje s sosednjo krajevno skupnostjo. "Mrliške vezice in nekatere druge akcije nas s sosednjo KS že zdaj povezujejo. Potem je tu še te-lefonija. Pa tuđi na kulturnem po-dročju so v Preddvoru boljši pogo-ji. V krajevni skupnosti pa borno skušali čimbolj spodbujati delo turističnih delavcev v domačem društvu oziroma v Bašlju. Ena prvih akcij bodo kažipoti. Načrtujemo pa tuđi izgradnjo večnamenskega igrišča in manjšega v Bašlju pri brunarici, kjer naj bi uredili tuđi prostore za manjše piknike. Caka nas tuđi ure ja nje kanalizacije, pa še kakšen asfalt. Predvsem pa se bom osebno zavzemal v skupščini za vrnitev zemljišča na Brdu." # A. Zalar Praznovanja v krajevnih skupnostih V krajevnih skupnostih na Gorenjskem, predvsem v kranjski občini, bo konec tedna in v prihodnjih dneh več prireditev ob krajevnem prazniku. Ponekod pa so praz-novali že ta teden. Kranj - Bratov Smuk - V mestni krajevni skupnosti Bratov Smuk, kjer že nekaj časa poteka akcija za izgradnjo sistema za kabelsko TV, prvi naročniki naj bi začeli spremljati program že konec julija, je bila osrednja proslava sinoči (v četrtek) v Osnovni soli Matije Ćopa. Jutri (v soboto) pa bo na balinišču v krajevni skupnosti balinarski turnir za pokal krajevne skupnosti. Ribno - V krajevni skupnosti Ribno v radovljiški občini bodo ob krajevnem prazniku proslavili tuđi 20-letnico obstajanja in delovanja krajevne skupnosti. Osrednja proslava bo jutri (v soboto), ko bo ob 19.30 pri zadružnem domu v Ribnem mokra gasilska vaja GD Ribno in Selo, ob 20. uri pa bo v dvorani doma slavno-stna seja skupščine krajevne skupnosti. Različne prireditve pa bodo v nedeljo pod Ribensko goro. Ob 11. uri bo najprej nogometna tekma Debeli : Suhi, ob 14. uri nastop folklorne skupine Rudi Jedretič, ob 15. uri pa se bo začelo družabno srečanje. na katerem bo igral ansambel Karavanke. Praznovanje bodo sklenili v ponedeljek. 25. junija, ob 17. uri šolarji z nastopom v dvorani zadruž-nega doma. j Velesovo - Po ra/ličnih športnih tekmovanjih. ki so se začela že konec minulega leđna in so bila na programu tuđi ta teden, bo osrednja svečanost ob krajevnem prazniku KS Velesovo v kranjski obćini drevi (danes), ko bo po maši (ob 19. uri) v dvorani doma v Adergasu kulturno umetniško društvo pripravilo proslavo ob 20. uri. Povabljeni so tuđi predsednik občinske skupščine Vito-mir Groš, predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič in drugi predstavniki občine. Trstenik - Praznovanje v krajevnih skupnostih pod Storži-čem v kranjski občini (Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik) ima letos "na skrbi" krajevna skupnost Trstenik. Različne športne prireditve v nogometu, streljanju, namiznem tenisu, tenisu, šahu se bodo začele že to nedeljo po krajevnih skupnostih. V petek, 29. junija, bo na Trsteniku tuđi sektorska gasilska vaja. Slavnostna seja vseh štirih krajevnih skupnosti pa bo v soboto, 30. junija, ob 18. uri v Domu KS na Trsteniku. po njej bo pred domom Kresna noč. praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo kolesarji s tradicionalno vožnjo po krajevnih skupnostih pod Storžičem. Stražišče - Ob krajevnem prazniku so imeli sinoči v krajevni skupnosti Stražišče zbor krajanov. V večnamenskem prostoru Osnovne sole Lucijana Seljaka so po nagovoru predsednika sveta KS Roka Žiberta potrdili člane sveta KS, nato pa so se krajani po-govarjali s predstavniki občine o krajevnih problemih. Zapeli so tuđi stražiški pevci. Pred zborom krajanov, ki je bil ob 20. uri. pa so ob 19. uri v Domu KS odprli razstavo del domaćina Mladena Radojčiča. Struževo - V krajevni skupnosti Struževo pri Kranju so ob le-tošnjem prazniku poskrbeli za ureditev obeležij in okrasitev. Manjše srečanje v krajevni skupnosti pa so imeli sredi tega tedna. • A. 1. Darilo za Urhovo mamo Dvorje pri Cerkljah - Na nedeljskem srečanju slovenskih družin pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah. ki jo je prvič na prostem pripravilo Turistićno društvo Cerklje. je prireditelj nastopajočim in vsem. ki so prireditev podprli. podelil spomin-ska darila in pisne zahvale. Za nekaj tisoč obiskovalcev. med katerimi je bil tuđi predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Vladimir Mohorič. pa je bila najlepša nagrada sama prireditev. ki je s skupnim nasiopom in pesmijo "Ljub.ca moja. kod si s.noč. hodila..." izvenela hkrati tuđi kot \abilo na srečanje prihodnje leto. Posebno priznanje in nagrado pa so na prireditvi podelili Mariji Kmelič-L rho\ i mami iz Zgornjega Brnika. ki je bila najstarejša med nastopajoćimi. Zapela je. po-\ezo\alcu na priredit\i Sihu Teršku pa je zaupala. daje kuhala na 1350 porokah. 57 novih mašah. vodila kuharske tečaje. znana pa je bila daleč naokrog tuđi kot vaški živinozdrav nik. Predsednik organizacijskega odbora prireditve Družina poje Franc Frantar pa je zanjo sam spekel in ji izročil lectovo srce... • A. 1. - Foto: GiŠinik Petek, 22. junija 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN @©I3I§S3MEi;GLAS Plače v zaprtih kuvertah Naj mi dajo dostojno plaćo, pa čeprav je tajna Vodstva nekaterih podjetij so že izkoristila pooblastila o delitvi plač v zaprtih kuvertah: ponekod so se delavci s tem sprijaznili, drugod so zgroženi in stavkajo. Kot z vsako novostjo je tuđi s tajnimi izplačili težko prodreti, zlasti Če le-ta prehiteva zakonodajo in če podjetje v gospodarski stiski de-'• zajamčene plače. Tuđi med našimi naključnimi sobesedniki so bila mnenja o tem deljena: delavci z dostojnimi plačami nimajo nič Proti zaprtim kuvertam in visokim izplačilnim razmerjem, medtem ko delavci na plačilnem dnu sumijo, da jih s tajnimi izplačili golju-fajo. Marija Ravlič: »V Donitu v Medvodah, kjer sem zaposle-na, že pol leta dobimo plače v Uprtih kuvertah. Sprva je bilo jih tuđi ne borno imeli. Nagra-jevanje imamo namreč dobro urejeno: delavec, ki veliko de-la, lahko tuđi veliko zasluži. Če so plače javne, je javna tuđi stimulacija in to daje dobre rezultate. Z delom utemeljene razlike med plačami pa bodo ned-vomno še višje.« / .? prejeli v zaprtih kuvertah. To se mi ne zdi prav, saj delavci ne verjamemo, da je pošteno. Vodstvo si lahko v tem primeru deli višje plače, za delavce pa Kied delavci nekaj negodovanja, tako kot ob vsaki novosti, zdaj pa smo se navadili. Tuđi osebno nimam nič proti take-mu sistemu.« ktok Kraševec: »Treba je zago-toviti, da bodo plače zagota- vljale normalen standard, po-tem pa naj bodo le zaprte pla-čilne kuverte. Tuđi razmerje med plačo, ki jo dobi delavec za enostavno delo, in plačo, ki gre strokovnjakom in vodilnim, naj bi bilo višje.« Vesna Bešić: »V Tekstilindusu imamo zelo nizke plače: nazad-nje sem zaslužila 2.800 dinar-jev, mož pa nekaj več kot 3.000. Vrh vsega smo izplačilo Jože Grigorij: »Na zavaroval-nici, kjer delam, še nimamo zaprtih plačilnih kuvert in najbrž Dušan Kirbiš: »Zaenkrat pri PTT še ne dobimo tajnih plač. Izplačilne liste sicer ne izobe-šamo, pač pa ima vsak vpogled vanjo. Mislim, da bi bili ob tajnih plačah Ijudje nezaupljivi in bi dvomili v pravičnost delitve. Mene ne moti, če ima kdo drug precej višjo plačo, da imam le jaz dovolj.« • D. Z. Žlebir, Foto:G. Sinik Podpisana kolektivna pogodba Bule in Ravnik sta si segla v roke Ljubljana, 18. junija - Končno sta pogajalska partnerja v splošni Kolektivni pogodbi vendarle dosegla kompromis in se sporazumela 0 440 DEM plače za najmanj zahtevna dela. Podpisnika, predsed-"«k slovenske gospodarske zbornice Marko Bule in predsednik ^vobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik, sta si segla v roke. Neodvisni sindikat protestira. Najtežje se je bilo partnerje-"la sporazumeti o tarifnem delu kolektivne pogodbe, ki ureja planina razmerja, saj so sindikati sPrva zahtevali 600 DEM za na-jenostavnejSa dela, zbornica pa sp je bila pripravljena pogovarja-1 o pol manj. Zdaj torej velja »srednja pot« 440 DEM, razmerje v odnosu do najvišjega, devete-ga plačilnega razreda pa je 1 proti 3. Pogodbe naj bi začeli podpi-sovati v začetku julija. Ponekod že nastajajo panožne in podjetni-ške koletivne pogodbe. Plačilna razmerja iz ne ne ral ne pogodbe Clani Neodvisnih (Tomšičevih) sindikatov protestirajo, ker se kot podpisnik kolektivne pogodbe pojavlja en sam, Ravnikov sindikat. O tem je minuli teden na javni tribuni o sindikatu go-voril tuđi Štefan Skledaš, ko je citiral mednarodno konvencijo (ratificirala jo je tuđi Jugoslavija), ki govori o podpisnikih kolektivne pogodbe. Neodvisni predlagajo, da bi kolektivno pogodbo Podpisali obe sindikalni zvezi, svobodni in neodvisni, ostali pa naj se pojavljajo kot sopodpisniki. ., . Izhodiščni dohodek neto bruto I. Enostavno delo 3.080 5.670 II. Manj zahtevna dela 3.388 6.240 II. Srednje zahtevna dela 3.788 6.970 IV. Srednje zahtevna dela 4.220 7.770 V. Zahtevna dela 4.774 8.790 VI. Zelo zahtevna dela 5.700 10.490 VII. Visoko zahtevna dela 6.458 11.910 VIII. Najbolj zahtevna dela 7.700 14.180 IX. Izjemno zahtevna dela 9.240 17.010 Dobrih 6 odstotkov visje pokojnine jih ne bodo zavezovala, da bi se jih morali držati kot pijanec plota, toda manj plače, kot je predvi-devajo te, ne bi smele vsebovati. Več pa seveda lahko. Tarifni del pogodbe izvzema poslovodne delavce in delavce s posebnimi poo-blastili, veljal pa bo eno leto. Predlagatelji so pri preračunu do konca leta predvideli 13-od-stotno inflacijo. V primeru, da bi s kolektivno pogodbo določena izplačila ogrozila poslovanje pod-jetja, lahko organ upravljanja O7iroma delodajalec na osnovi analize gospodarjenja v soglasju s sindikatom zniža osnovne oseb-ne dohodke, vendar ne več kot za 20 odstotkov. In še nekaj - kolektivna pogodba ima veljavnost zakona, zato so jo v dosedanjem brezvladju, ki je omogočalo Sika-niranje, grožnje z delovnimi knjižicami in nekontrolirano me-tanje na cesto, delavci upraviče-no težko pričakovali. Svoje pravice po kolektivni pogodbi bodo namreč lahko izložili. • D. Z. Žlebir *ot je odločilo predsedstvo Skupnosti pokojninskega in invalidskega ?a>arovanja, se pokojnine od 1. aprila povečajo za 6,1 odstotka. Upoko-Jeici bodo konec meseca s povečanimi pokojninami prejeli tuđi poračun *a dva meseca. Aprila izplačani osebni dohodki so se v primerjavi z marčevski-"}' povećali za 6,1 odstotka kljub zamrznitvi, zato jim po dveh mese-Clfl sledijo tuđi pokojninski prejemki. Po tej uskladitvi bo najnižja ?°kojnina za polno pokojninsko dobo znašala 3.277 dinarjev, s poratnom vred bodo ti upokojenci prejeli 3.654 dinarjev. Najvisja po-l°)nina za polno delovno dobo bo 15.533 dinarjev, s poračunom vred ''•319 dinarjev, najvisja možna pokojnina 26.847 dinarjev, s poraču-POr>i pa 28.391 dinarjev. Najnižja pokojnina za 15 let delovne dobe 0 za moškega znašala 1.349 dinarjev, za žensko pa 1.542 dinarjev. Z I VESTI Na prvi pogled je videti, kot da se pokojnina povečuje hitreje kot Plača, zlasti to velja za najnižje pokojninske zneske, s katerimi se radi primerjajo delavci z najnižjimi prejemki. Drži pa, daje v kolektivni pogodbi zapisana izhodišča cena najenostavnejšega dela nižja od najnižje pokojnine. saj izhodiščna neto plača zna-f« 3.080 dinarjev, najnižja pokojnina pa ta mesec 3,277 dinar-jev. Kot pa kažejo uradni statistični podatki, je povprečni dohodek v prvih štirih mesecih pri nas znašal 4.736 dinarjev, povpre-č*a starost na pokojnina pa 4.297 dinarjev, se pravi, 90,7 odstotka povprečne plače. Torej povprečne pokojnine zdaj vendarle do-hitevajo povprečne plače. arstvenim dodatkom vred bo pokojnina za moškega s 15 leti delo-^e dobe znašala 2.506 dinarjev, za žensko pa 2.756 dinarjev, k vse-mu Pa še poračun. • D. Ž. l Tako kot pokojnine bosta višja tuđi dodatka za pomoč in postrež-s°> «n sicer bo višji znašal 2.184 dinarjev, nižji pa 1.092 dinarjev. Višje j° Preživnine kmetov, prav tako od 1. aprila, medtem ko se denarna na-,°mestila za telesno okvaro povečujejo s 1. junijem, prav tako pa tuđi "'ečka starost na pokojnina, ki znaša 1.638 dinarjev. Ponovno na Grossglockner Društvo upokojencev iz Žabnice vabi svoje člane iz Žabnice, vseh treh Bitenj, Sutne, Dorfarjev, Form, Sv. Duha in Crngroba na zanimiv izlet na Grossglockner. Izlet bo v petek, 6. julija, z odhodom ob 5.30 z avtobusnih postaj v Bitnjah in Zabnici. Rok za prijavo pri poverjeniku je 24. junij. Izlet bo vodil priznani turistični vodnik Jan-ko Bidovec. Hkrati obveščajo tuđi člane kranjskega društva upokojencev, da zaradi velikega zanimanja ponavljajo izlet na Grossglockner, in sicer ,v torek, 17. junija. Interesenti naj se prijavijo na sedežu društva, v jionedeljek, sredo ali petek dopoldne. Izlet h Koroškim jezerom in v Trbiž V sredo, 11. julija, kranjsko društvo upokojencev organizira izlet na Koroško. Prek Ljubelja se bodo peljali do Celovca, Vrbskega jezera do Marije Vrbske, Vrbe in Osojskega jezera, nato pa po avtoce-sti do Trbiža v Italiji. Vračali se bodo pod večer in se v Podkorenu ustavili na večerji. Rok za prijave je 6. julij. Izlet bo vodil Anton Be-zlaj. Kolesarski izlet v Poljansko dolino Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj prireja v petek, 29. junija, kolesarjenje v Poljansko dolino. Dobili se bodo ob 8. uri pred zgradbo društva na Tomšičevi 4, nato pa jih caka 50 kilo-metrov poti. Kongres o tromboemboliji v Ljubljani Ljubljana, junija - Prihodnji teden bo Cankarjev dom v Ljubljani gostil udeleženec II. mednarodnega kongresa o tromboemboliji, ki ga prireja Sredozemska zveza za boj proti tromboemboličnim bo-leznim. Na mednarodnem srečanju pričakujejo več kot 600 udeležen-cev iz 21 evropskih in 14 zunanjevropskih držav. salon pohištva prodaja * inženiring OBIŠČITE SALON POHIŠTVA DETELJICA • razprodaja masivnega pohištva (opuščeni programi, vzo'ci) • ugodna prodaja sedežnih garnitur - gotovinski po- DUSt • pohištvo za opremo dnevnih sob, otroških sob, kuhinj, jedilnic, predsob • ugodni prodajni pogoji - znižane cene • brezplačna dostava • po želji kupca pohištvo tuđi sestavimo • strokovni nasvet arhitekta • opremljamo počitniške hišice, poslovne prostore, apartmaje za kmečki turizem Informacije po tel. 50-795 Odprto: Po-Pe 8.30 -19.00 Sobota 8.00 -13.00 lnternorm£ Franc Haschej o,o na S/oue^ ^ Vodilna avstrijska in druga najvecja firma v Evropi OKNA # lesena • plastična • alumini- jasta # kombinirana (aluminij, plastika) # betonska (hlevska, kletna) Vse informacije in ogled • vrhunska kvaliteta • dvojna ali trojna termoban zastekli-tev # montaža VHODNA IN GARAŽNA VRATA Breg ob Savi 47 tel.:(064)40-337 vam ponuja: vsa oblačila od 0 do 10 let, sedeže za avto, hojice. nahrbtmke za dojenčke, ■ kenguruie, vozićke, ortopedske copate, otroška kozmetika in vse vrste igrač Trgovina vse za otroke Ul. Janka Puclja 7 Kranj, tel.: 064/35-103 za Boltezom na Trgu Rivoli Posebna ponudba: italijanski športni vozički »marele« 1.223,00 din kombinirani vozički 2.680.00 dm avtosedeži 1.070,00 din ležalnik 700,00 dm nahrbtnik 490,00 dm kenguru 255,00 din kotalke 490,00 din Poleg tega je Zajček omogočil nakup kompletnega programa Kopitarna Sevnica (ortopedska obutev, pregibne coklje, obutev za prosti čas) vseh velikosti po najnižjih cenah. Na voljo v Zajčku in v Nami v Škofji Loki na oddelku posebne ponudbe. DELOVNI ČAS: od 9. do 12. upe in od 16. do 19. ure SOBOTA od 9. do 12. ure (g©KSK!<£©IEHGLAS 6. STRAN PODLISTEK, PISMA Petek, 22. junija 1990 DRUŽBA ZA POSREDOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, d.o.o. Rožna dolina c. V. št. 35 61000 Ljubljana • 61/266-436 V KRANJU ODDAMO NASLEDNJE POSLOVNE PROSTORE: 1. proizvodne ali skladiščne prostore v izmerah: 1 x 750 m2,1 x 850 m2,1 x 384 m2 2. pisarniške prostore v izmeri 356 m2 Prostori se nahajajo v objektu v pritličju, v industrijski coni Kranja. Najemnina znaša za proizvodne prostore ok. 40 din/m2, za pisarne ok. 70 din/m2. Možen je najem za daljše obdobje. Vse ostale informacije dobite po tel. 061-266-436 vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. | PREJELI SMO ZNIZANJECEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 20 % + 10% POPUSTA za plačila v gotovini KREDIT 1 + 4 IZREDNA PRILOŽNOST: 25 % gotovinski popust za nakup stenskih in stropnih oblog III. kvalitete - KOLIČINA OMEJENA BREZPLACEN PREVOZ za večje nakupe MONTAŽA, STROKOVNI NASVETI, PROSPEKTI tfJELOVTCA Lesna industrija 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: 064/631-241 ,telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261 Predstavništva: ŠKOFJA LOKA, MURSKA SOBOTA, CELJE, NOVA GORICA, NOVO MESTO, IZOLA IEHMIK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 2 GRADITELJI! Če ste v zadregi, kako pričeti, nadaljevati ali finalizirati objekt, vam SGP Tehnik Škof ja Loka, poleg svetovanja nudi: • izkope, zasipe, planiranja... • običajne in specialne prevoze • krivljenje, dobava in montaža armature • dobava in vgrajevanje betona • vsa zidarska dela z vašim ali našim materialom • tesarska dela od opažev do ostrešij s krovskimi in kleparskimi deli • izdelujemo vrsto betonskih izdelkov od zidakov, vogalnikov, cevi, do robnikov raznih dimenzij • razrez hlodovine, napuščni opaž, ladijski pod, letve... • kleparji, ključavničarji in vodovodni instalaterji so vam vsak čas pripravljeni pomagati • kompletni inženiring od projekta do »ključa v roke« • trgovina z gradbenim materialom posluje vsak dan, ražen nedelje in praznikov. Pridite in se prepričajte! Informacije po telefonu: 064/620-371 O polemiki zakaj matere cerkljan-skih šolarjev joče-jo malo drugače Bojim se, daje polemika o sa-momoru cerkljanskega učenca Toneta Moćnika zdrsnila na ra-ven obrekovanja, natolcevanja in medsebojnega podtikanja. Se već. Zdi se, kot da bi bilo to tragično otrokovo ravnanje ćelo opravičilo za takšno početje, kar je moralno etično povsem nevz-držno, pa ludi s suicidološko znanostjo nima nič opraviti. Presenećen sem nad lahkot-nostjo obravnavanja tega tako občutljivega, usodnega in hkrati absurdnega človekovega ravna-nja, ki s svojim razvejanim in večplastnim vzrokoslovjem na-ravnost kliče tuđi po multidisci-plinarni obravnavi. Laičen in polstrokoven svet je še vedno prepoln grobih poeno-stavitev, ko mesa vzroke in povode v skladu z znanim stereotipom, ćeš dekle ga je zapustilo, pa seje ubil, ali kot v našem pri-meru, šola ga je pahnila v smrt. Na tem mestu moram takoj zapisati, da so sodobna suicido-loška spoznanja izrazito dinamična, kar pomeni, da je samomo-rilsko dejanje procesa, ki se je nemalokrat začel z obremenje-nim otroštvom. Torej, samomori brez poprejšnje razvojnosti (geneze) so zelo redki. Aktualne obremenitve oziroma sprožilni, obremenilni dejavniki pa najpo-gosteje nastopajo le v vlogi povoda - in to naj bi šola morda, pravim morda. lahko tuđi bila. Torej v samomoru ne smemo videti le neke neposredne reakcije na aktualno psihosocilano obremenitev, marveč ima večjo težo dispozicija (pripravljenost na samomorilno vedenje), ki ima dva vira. Prvi je genetska pripravljenost na duševne motnje, ki kot pogosta komplikacija sprem-Ija samomorilsko vedenje. Drugi vir pa je psihohigiensko neugod- no ozračje, ki v kritičnem razvoj-nem obdobji zmoti harmonični osebnostni razvoj otroka (razr-vane družinske razmere, delna ali popolna izguba staršev, alko-holizem v družini Ud.) Vloga povoda v tem kontekstu pa je bila že zgoraj nakazana. Ta nekoliko daljši ekskurz v temeljna suicidološka spoznanja se mije zdel potreben, da bi vsaj v grobem spoznali strahovito prepletenost in odvisnost samo-morilskih tendenc od številnih bioloških, psiholoških, sociokulturnih in drugih dejavnikov, ter da bi se s tem izognili raznim poenostavitvam in spekulativnim sklepom. Glede na tri samomore v pičlih dveh let ih, kot poroča novinarka, ter na samomorilne poskuse otrok, bi kazalo cer-kljansko okolje zaradi visoke sa-momorilske obremenjenosti po-drobneje raziskati. Z metodo studija primerov bi bilo smotrno slediti življenju učencev do njiho-vega tragičnega konca. Daljši razgovori z informatorji v obliki globinskega intervjuja naj bi skušali odgovoriti na tri temeljna vprašanja; zakaj je človek to napravit, kako in kdajje umri in na kakšen način je to storil. Demografski podatki, psihosocial-na in zdravstvena anamneza pa naj bi zajela čim večje število relevantnih determinant samomo-rilnosti, da bi lahko kasneje s preventivno akcijo zajezili za-strašujoče naraščanje samomo-rilnosti ne le v ožjih regionalnih okoljih, marveč tuđi šiorše v vsej Sloveniji. Toda opozoriti velja, da je vsakršna takšna intervencija v družbeno okolje izredno zahte-vna in nadvse občutljiva. kajti smrt je bolečina živih, še posebej svojcev, ki so spričo izgube svojih najmlajših čustveno zelo pretre-seni. A s preventivnimi akcijami v tej smeri bi se moralo začeti, kajti Slovenci smo s koeficien-tom samomora okoli 35 drugi na svetovni lestvici, takoj za Madžari. Mag. soc. Franc Leskovšek Radovljica Grad ni kova 69 M AUTDCOMMGRCG ------- TRGOVINA KRANJ, C JLA 14 POSEBNA PONUDBA GOLF JX DIESEL, dvoje vrat DOBAVA TAKOJ del. ćas: ođ/30 do 15.30, sobola'ocfB.0tJđo'i2.00 Zakaj matere cerkljanskih otrok jočejo Članek se je nesramno skriva! pod kratico F. V. Dogodki, ki so opisani v članku, so se doga-jali na treh različnih šolah, v treh različnih časovnih obdobjih. Sprašujem se, zakaj avtorica ni imenovala tište sole, na kate-ro so hodili njeni otroci ter s kakšnim namenom in pravico blati razmere na Osnovni soli Prešernove brigade Železniki, ki jih niti ne pozna. Najbolj me je zabolela zloraba mojega imena in naslova moje sestre, če pa o klevetah, ki jih navaja ona, nisva nikdar razpra-vljali. Zaveda naj se, da je dobro ime nekomu lahko vzeti, težko pa ga je povrniti! Majda Demšar Gospa F.V.! Stvari, ki jih navajate v vašem pismu, naj bi se (po naših ugotovitvah) dogajale na treh različnih šolah, v treh različnih krajih in v treh različnih časovnih obdobjih. Zamolčali ste samo svoje ime, solo, učitelje, kjer se je dogajalo to, kar vas je navedlo na pisanje in kar opisujete v 1. delu vašega članka. Vse to pa ste podkrepili s konkretnimi imeni naše sole, naše učiteljice in njenega naslova. Dovolili ste si povezati ime naše sole s posplošeno ugotovit-vijo, da je tovarišica grdo ravnala z vašim nećakom. Dovolili ste si brez vednosti prizadetih navesti imena treh družin, ki so sedaj oblegane s te- lefonskimi pozivi in drugimi pri: tiski. Niti jaz kot ravnatelj sole, niti pomoćnica ravnatelja in ne sve-tovalna služba na soli nismo dobili nobenih pritožb s strani učenca ali njegovih staršev, da bi razredničarka z učencem de-lala »grdo«. Vse prizadete (kar se tiče naše sole) smo poklicali na razgovor in imamo njihove izjave, da ni bilo nikoli nobenih pripomb v zvezi z vašo obtožbo z domnev-nim grdim ravnanjem z vašim nećakom. Če bi bilo vse to, kar vi navajate v zvezi z vašim nećakom, res, potem bi vam bili njegovi starši najbrž hvaležni, da ste javnosti razkrili krivico, ki naj bi se dogajala. Tako pa so ogorčeni tuđi oni in se nikakor ne strinja-jo z vsebino vašega članka (kar so podali v svoji izjavi!). Zato upravičeno pričakujemo, da se soli oz. delavcem sole javno opravičite! Železniki, 20. 6. 1990 Za kolektiv OŠ PB Železniki: Leopold Nastran, ravnatelj Spoštovano uredništvo! Pismo, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki pod kratico F. V. sem napisala uredništvu in novinarki, da bi jo spodbudila o razi-skavi še drugih primerov in ni-sem pričakovala objave. Zato sem tuđi navedla ime tovarišic na katere naj bi se novinarka obrnila. Nikakor pa nisem imelo namena koga žaliti in se vsent, ki so zaradi objavljenih imefl imeli kakršnekoli težave, opravi' čujem. F. Vidic MIHANAGLIČ KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende Govorila sva o Žirovcih, ki so se Vam posebno živo vtisni-li v spomin in Vam zdaj prišli na misel. Še pred tem sva govorila o duhovnikih, ki so bili na Žirovskem doma in zdaj bi mo-goče rekla še besedo ali dve o tistih, ki so tam službovali. Mislim zlasti na tište, kijih Ijudje nimajo več tako živo v spo-minu: Josip Vidmar, Josip Logar, Ivan Pečnik, Franc Star-man. .Jože Vidmar, moj krstitelj in graditelj žirovske cerkve, je bil doma iz Rovt. On je prvi, ki se ga še nekoliko spominjani. Po postavi je bil bolj majhen in zelo korpulanten, ena dobričina in zelo značajen človek. Ni se uklonit starim Žirovcem, Petronu in drugim, ki so hoteli novo cerkev na svojem koncu. Hotel jo je postaviti bolj na sredo kotline, kjer bi bila bližja vsem. zaradi naspro-tovanj je veliko pretrpel. K sreči je imel kaplana, pisatelja Pavla Perka iz Poljan. Agilen, kot je bil, je podprl župnika, nakar se je vse skupaj še zaoštrilo. Tedaj se je tuđi v Žireh pojavilo znano nasprotje med klerikalci in liberalci. Perko je ustanovil Katoliško izobraževalno društvo. Prej je bil le Sokol, h kateremu sem kot otrok hodil tuđi sam, v šolsicem letu 1911/12. Perko je medtem že odšel. Za njim je prišel za kaplana Vrhovec. Ta je bil bolj umirjen. Njega je nasledil Janko Cegnar, posrečen značaj, ki so se ga Ijudje še najbolj oprijeli. Znal se je približati vsakomur. On je bil moj prvi katehet. Za Vidmarjem je prišel za župnika spet Jože: Josip Logar, ki je bil pred tem vzgojitelj v škofovskih zavodih. Ta je bil zagret predvsem za vsakovrstni napredek, gospodarski in kulturni. Zelo rad je imel glasbo in iskal je nekoga, ki bi ga v tem oziru zadovo-1 jII- Njemu se imamo zahvaliti, da smo dobili Jobsta v Žiri. Spo-minjam se prvih pevskih vaj in sobe pri Pečelinu čez cesto nas-proti cerkve. Tam je bila t.i. abstinenčna gostilna, v katero smo zahajali po vajah. Abstinenčne pijace so kar dobro šle, priznam pa, da je bil včasih bolj »šnopc s čajem« kot obratno. Vaje smo imeli (oz. so imeli, jaz sem se jih udeleževal le ob počitnicah) zra-ven, v mežniji, ki je bila tuđi šola in danes je ni več. Te stavbe je res škoda. Logar je zelo gledal na to, da se je cerkev navznoter bolje opremila. Oskrbel je glavni oltar, izdelan po načrtih VVa-gnerjevega učenca Webra. Milavčeve orgle, prižnico in klopi po Vurnikovem nacrtu, lestence in zvonove - vse to seje napravilo v njegovem času. Sodeloval je tuđi pri nesrečni elektrarni na Fuži-nah. To je bil res polom! Kdo je kriv zanj, je težko reci. Jaz ne bi krivil le Tineta Poljanška. Še manj naravo oz. poplavo. Če bi te nebesne nesreče ne bilo, bi pa vse skupaj verjetno res obstalo in blagostanje Žirov bi bilo veliko večje. K Logarju je pnšel za kaplana Pečnik. Ta si je omislil novo župnišče zraven cerkve in nov katoliški prosvetni dom na kraju, kjer je danes šola. Ne vem, koga so te stavbe tako motile, da jih nišo pustili pri miru. Žiri ne bi nič izgubile, če bi ostale. Tako je bilo še marsikje in to škoduje celotni podobi slovenske zgodovine. Pri vseh teh namernih požigih in podiranju ni šio toliko za osvoboditev kot za revolucijo, za izničenje tistega, kar se je napravilo pred komunizmom. Pečnik je imel velik smisel za gospodarska vprašanja, znal jc pomirjevati strankarske napetosti, pisal je kroniko, znal je vsakomur pritrditi v tistem, v čemer je imel prav. Za žirovsko barko jc bil prav moder kapitan. A kaj, ko je prišla vojna! Pečnika so izse-lili in po vojni se je prišel samo pokazat. Kaj je bilo, ne vem. Vem le, da se je župniji odrekel, bil premeščen na Vrhniko, kjer je spet dobro vodil župnijo in dekanijo, le na živcih je kmalu opešal. Vse tisto, kar se je zgodilo v Žireh s sadovi njegovega dela, ga je preveč prizadelo. Podobno se je godilo meni v Ribnici; Ko sem se vrnil iz zapora, nisem mogel več gledati tistih, ki so m' storili krivico. Raje sem šel stran, kot da bi se še naprej mučil ob pogledu na uničeno in izničeno. Svoje so prispevale še bolezni i° operacije. Prej sem imel vseskozi trden namen, da ostanem v Ribnici do smrti. Včasih, po starem cerkvenem pravu, se župnika ni moglo kar tako prestavljati. Zdaj, po novem, ima škof večjo in* gerenco. Župniji sem se odpovedal povsem prostovoljno in šel v Ljubljano. Tam sem bil vikar namestnik pri sv. Jakobu, namesto dr. Arnejca, nekdanjega loškega župnika, ki je bil tedaj tuđi satfl v zaporu. To je trajalo dobre pol leta in potem sem šel v KomeO' do. Tako je bilo torej s Pečnikom in z nami drugimi. Za Pečni' kom je med Žirovce prišel Starman. Bil je Ločan, doma s Suhe, z imenitne kmetije, ki je bila res mogočna. Tak je bil po značaju tU' di sam. Njegov oče je bil sila potenten mož, član mestne hranilo'' ce v Škofji Loki in v raznih drugih odborih. Tuđi kmetija je dobro stala. Starmana je treba presojati s stališča navedenega: mož pa ni mogel ven iz svoje kože. Srčno je bil dober, ni pa mogel prene' sti, da bi imel komando še kdo drug, da ne bi obveljala njegova-Imel je srečo, da je bil (brez župnišča, ki je bilo požgano) sprejet v tako dobro oskrbo, kakršno mu je nudila gospa PoljanškoV3 (Katrna Ivanka), ki se je žrtvovala zanj. Prizadeval si je, da bi zgradil novo župnišče, ki naj bi bilo #' sto ob cerkvi in čudnega izgleda. V teh načrtih se ni ujel ne * oblastjo ne s farani. Sovraštvo ljudi omejuje. Starmana je vse t° bolelo in veliko je trpel. Ljudje se seveda na to ne ozirajo. petek, 22. junija 1990 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN GLAS Kulturne in naravne znamenitosti Jugoslavije DEDISCINA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI "*°cjan - Podzemski svet Škocjanskih jam, ene od devetih jugoslovanskih znamenosti z Unescovega seznama svetovne dediščine - in edine s'ovenske znamenitosti - je bila vsekakor izredna kulisa za predstavitev nove knjige založbe Mladinska knjiga Ljubljana, ki je pravkar „^ izšla v nakladi 6000 izvodov ter še v hrvaškosrbskem in angleškem jeziku. Če bi lahko samo s takšnim ^eJanjem, kot je izdaja knjige ^etovna dediščina v Jugoslaviji, ne le predstavili, kar je naj-ePšega, najvrednejšega v naši ku'turni in naravni dediščini, Pač pa tuđi zavarovali, potem Se za usodo Škocjanskih jam, Pa Kotorja, Dubrovnika, Tare l^še drugih iz seznama devetih j%>slovanskih znamenitosti ne 01 bali. Vseh teh devet biserov -^atere je ustvarila narava, ^ge pa človek, je uvrščenih •J?nireč v Seznam svetovne devine UNESCO, kjer so med ptalimi več kot tristotimi kul-Urnimi in naravnimi znamenitim z vsega sveta predsta-,'jene kot najpomembnejše, ar je treba s posebno pozor-J'ostjo varovati, da bi lahko *'yali vrhunsko stvaritev naravi6 >n človeka ne le sedanji pač Pa tuđi naslednji rodovi. 2a vse, kar je tako lepo, kar Je tako vredno, da je mogoče ^e to ćelo odvojiti od sicerš-LJe8a naravnega in kulturnega ,°gastva, se je vredno tuđi ba-.'■ Prav to - strah namreč priha-! Ja^oveku na misel, ko lista bo- gato opremljeno knjigo, ki se začenja s predstavitvijo Škocjanskih jam. Prav tu je morda problem največji, ker bodo po-sledice, narava pač vedno izsta-vi račun, verjetno sele prišle kasneje. Gre za znani problem onesnažene Notranjske Reke, ki kot najdaljša (znana) poni-kalnica na svetu teče skozi ćelo vrsto slapov in jezer po pod-zemskem svetu in je seveda del zaščitenih Škocjanskih jam. Žal so njene vode penaste, pa ne zaradi padanja Čez previše, pač pa zaradi kemikalij, ki jih tako industrija in verjetno tuđi neurejena komunalna infrastruktura spuščata v Reko. Če bi vse okrogle miže, na katerih so govorili o tem problemu, očistile le nekaj vode, potem se reka ne bi več penila v kemika-lijah. In Slovenci se potem ne bi več bali, da bi Škocjanske jame utegnile izpasti iz Seznama svetovne dediščine, v katerega je ta kraška posebnost vključe-na sele štiri leta. Kajti tuđi to se lahko zgodi, saj je s tem ravnanjem, ki ga dopuščamo, znamenitost praktično že na meji KULTURNI KOLEDAR ■. ANj - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik iz ci- Usa Naš čas slikarja Marjana Beka. V galeriji Mestne hiše pa "^Stavlja akad. slikar Josip Gorinšek. galeriji Kavka razstavlja slike (olja na platnu) akad. slikar Stani-?*■» Dindorfiz Krakovva. galeriji Gabi na Mohorjevem klancu je na ogled prodajna raz-^a jedkanic in akvarelov akad. slikarja Milana Batiste. uja^en Radojčić razstavlja v prostorih Doma KS Stražišče. tSEiNICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ban-^erskih slik iz zbirke Gorenjskega muzeja Kranj. ■ galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del sli-narJa Hua Quinga. ^DOVLJICA - V radovljiški graščini bo danes, v petek, ob 20. y> letni koncert okteta LIP Bled. ..galeriji Kamen so na ogled slike in risbe slikarja naivca Josipa £**EZJE - Na vrtu gostilne Dobrča bo jutri, v soboto, ob 20.30 t ^fln/V pod vaško lipo: nastopajo pevci, instrumentalisti na ci- Ka*} in tamburicah, igralci, humorist in recitator. Vstopnine ni. ^ED - v Modni hiši Pristava Bled bo danes, v petek, ob 20. uri i. *<*i* ženskega zbora Almira Radovljica in moškega zbora yUD S. 2agar Plamen Kropa. t ,^erkvi na blejskem otoku bo v nedeljo ob 18. uri koncert Obr- Slc ^a Pevs'ce8a zbora Kranj. M)FJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trguje odpr-. Prodajna razstava slik Združenja umetnikov Škofja Loka, izku- ŽJr Je namenjen za odkup kašče. «b'rke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, ražen ponedeljka od Tftdo 17. ure. J*ZlC - V Paviljonu NOB je na ogled razstava akrilov škofjelo- KA\a s''^arJa Lojzeta Tarfile. r *^NIK - V renesančnem pritličju gradu Zaprice je na ogled Csfava kamniških fotografov Franca in Staneta Aparnika. ^ tfi, v soboto, ob 20. uri bo v Frančiškanski cerkvi koncert baro-ue glasbe v izvedbi godal Simfoničnega orkestra Domžale -ariJnik pod vodstvom Tomaža Habeta. *° borno izžrebali selske številke kupljenih proizvodov Želimo vam srećo pn žrebu Nagrade so , dovoMe da vas presenetimo Pokličite nas, telefon 064 28-161, int. 49, 50 ali Agrotehnika Ljubljana, tel. 061 267-152 Agroprogres Ljubljana, tel. 061 219-122 ABC Potrosnlk Murska Sobota, tel. 069 25-472 GKZ TZO Sloga Kranj. tel. 064 35-032 Hmezad 2alec, tel. 063 712-145 Agrooskrba Maribora, tel 062 301-793 Metalka Ljubljana, tel 061 228-871 Agromehanika Kranj, tel. 064 34-033 Zahvaljujemo se vam za zaupanje. C CREinfl PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Krani Mirka Vadnova 8 SREDA____________ _____________________27. junija 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Balada o Gre- goriu Cortezu, ameriški film 21.55 TV Dnevnik 3 22.15 EP video strani 22.20 Poletna noč Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Nekdo jezdi mimo, angleška nadaljevanka Leteći cirkus M. Pvthona, ang. nanizanka 0.25 Video strani _______2. program TV Ljubljana 17 00 Satelitski programi - po-skusni prenosi 18.30 Alpe Jadran 19.00 Iz tujih kuhinj: švedska, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Gala koncert L. Pavarottija ob otvoritvi svetovnega prvenstva v nogometu, posnetek iz Rima 22.00 Svet poroča 23.00 Satelitski programi - po-skusni prenosi ČETRTEK _____________________28. junija 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 TV mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade Čudežna leta, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 E. VVaugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Poletna noč 0.30 Video strani _______2. program TV Ljubljana 16.00 Satelitski programi - po-skusni prenosi 18.50 Ravnotežja: družbene de-javnosti na razpotju, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Mali koncert nagrajencev XIX. tekmovanja učencev in studentov glasbe Slovenije, 1. oddaja 21.00 Rdeča violina, dokumentarna oddaja 21.30 Večerni gost: Silvija Luks 22.15 Regionalni programi TV Ljubljana studio Ljubljana 22.05 TV Dnevnik 3 22.25 Evrosong '90 23.10 Poročila za goste iz tujine 23.15 Barva noći, nočni program 1.15 Poročila RADIO RADIO PETEK, 22. junija:_____________ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glas-ba - 6.50 Dobro jutro, otroci ■ 9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba • 12.00 Poročila - na današnji dan-14.05 Gremo v kino - 15.30 Do-godki in odmevi - 15.45 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z , instrumentalnimi ansambli 20 30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 23. junija:__________ Prvi program i 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja' jo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja' jo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - V kletni etaži veleblagovnice GLOBUS ponuja, v okviru športnega programa, vse za plažo: kamp stole ležalke miže vrtne gugalnice senčnike a 200,00 din a 462,10 din a 343,50 din a 3.940,90 din a 507,50 din do 734,60 din Kokra vam nudi pravo izbiro artiklov za letni dopust in vroče poletne dni. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK -KOKRA KRANJ KMETOVALCI, VRTIČKARJI Semenarna "Pehta" na Tomšičevi 30 v Kranju (pri gradu Kieselstein) nudi po konkurenčnih cenah pestro izbiro semen, gnojil, žemlje za presajanje rastlin, posodo - korita za cvetice, sredstva za varstvo rastlin, hrano in opremo za male živali, strokovno literaturo in strokovno svetovanje s področja zaščite rastlin. Obolelo rastlino prinesite v "Pehto", pomagaii vam borno. Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. KDOR HOĆE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIĐE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) ^Jek, 22. junija 1990 SPOREDI,KRIŽANKA 9. STRAN (mm^S^m^GLAB- !} ■ 20.00 Koncert iz naših krajev ^.«.00 Zrcalo dneva - 22.30 Veče-slovenskih skladateljev zaba-'ne glasbe - 23.05 Literarni nok-Ur"o - 23.15-5.00 Nočni program " 9lasba ?!!DgUA, 24. junija:__________ ^i program . °0-8.00 Jutranji program, glas-"a - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska »ra za otroke - Medvedka s Pfintljo . 9 05 še pomnite, tovarili." 10.05 Nedeljska matineja -.r-35 Nedeljska reportaža -'03-16.00 Naši poslušalci česti-ai° in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-,' domaćih - 17.00 Poročila -30 Humoreska tega tedna - ^ONEDEUEK, 25. junija: ^i program ,^0-8.00 Jutranji program, glas-a - 6.00 Poročila - 7.00 Druga ju- VELIK poletni show KJE? Festivalna dvorana Bled toaj? 22. junija ob 22.30 KDO? Znani športniki, modna revija, magija .r.ania kronika - 8.05 Glasbena terenka - 10.00 Dopoldanski nevnik: Informacije, gospodariš0- glasba - 11.05 Izbrali smo... « 00 Poročila - Na današnji dan -<1O Minute z ansamblom — *-30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za nn|ade radovedneže - 14.20 Mladi a. 9'asbemh revijah in tekmova-^ ' 15.15 Radio danes, radio ju-Irc 1J)30 Dogodki in odmevi -din^Zabavna glasba - 17.00 Stu-tiuob 17 in 9'asba - 18.00 Poro-/'. - 18.05 Pihalne godbe vam yraio - 18.25 Zvočni signali - Obtlnskl odbor Slovenskih krš-canSKlhdemokratovobčineJe-senice vabi v ponedeljek, 25. 6. 1990, vse svoje člane in ostale n& zbor, kjer borno obravnavali Predvolilno in povolilno dejav-J°3t stranke, aktualno stran-J*sko in občinsko problemati-Ko ter druga vprašanja, ki se nanašajo na delo in program 8tfanke. Zbor, ki bo potekal v Jr°storih sejne dvorane Sob Pšenice, se bo pričel ob 20. Obijeni! ^1^26. junija:_____________ *.S £r°9ram ljau"o.00 Jutranji program, glas-stn ^ ^ Radijska šola za srednjo jnopnjo - 10.00 Dopoldanski e^nik: Informacije, gospodar j.0' ,9'asba - 11.05 Danes smo /ali - 12.10 Pojemo in godemo *'<-30 Kmetijski nasveti - 13.30 lis e Poslušalcev - 14.02 Zna-j f *a Jutri - 17.00 Znano in prilju-j|fn,o - 18.05 Za ljubitelje lahke |g ?°e - 19.35 Lahko noč, otroci -3|j -Z instrumentalnim! ansam-jf^T .20.00 Slovenska zemlja v pe- 2,'" besedi - 20.35 Minute za ... arn Zrcal° dneva - 23.05 Lite-5 ni nokturno - 23.15-4.30 Nočni s°9ram, glasba j^A, 27. junija:__________ 43O Program ba "8.00 Jutranji program, glasna".805 Za knjižne molje - 9.05 ^n L6na matineia - 100° Dopol-sDnn dnevnik: informacije, go- ia o orstvo- 9|asba " 11 °5 Odda-rt!0 ^LO - 12.10 Pojemo in gode- ba " 14.05 Mehurčki - 15.55 Za- 17 Va glasba - 17.00 Studio ob ia> n glasba - 18.05 Minute za V 18.30 Na ljudsko temo - DrOl J8.30 Na ljudsko temo - iy.uu Hadijski dnevnik - "i?.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborov-ska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - KINO _______KRANJ CENTER_______ 22. junija amer. akcij. krim. film SMRTONOSNI STREL ob 16., 18. in 20. uri 23. junija amer. akcij. krim. film SMRTONOSNI STREL ob 17. in 19. uri, prem. amer. pust. filma LEGENDA ob 21. uri 24. junija amer. pust. film LEGENDA ob 17. in 19. uri, pred-prem. amer. krim. filma STRE-LJAJ, DA UBIJEŠ ob 21. uri 25. junija amer. pust. film LEGENDA ob 16., 18. in 20. uri 26. junija amer. pust. film LEGENDA ob 16., 18. in 20. uri 27. junija amer. kom. DRAGNET ob 16., 18. in 20. uri 28. junija ital. erot. film IZ-KUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 22. junija amer. kom. DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 18. in 20. uri 23. junija ital. akcij. film IZZI-VALEC ob 16. uri, prem. amer. tr-de erot. PORNO PUNČKA ob 18. in 20. uri 24. junija amer. akcij. film PREDATOR ob 16. uri, amer. trda erot. PORNO PUNČKA ob 18. in 20. uri 25. junija Ni kino-predstav! 26. junija amer. akcij. film SOVRAŽNI TERITORIJ ob 18. in 20. uri 27. junija amer. trda erot. PORNO PUNČKA ob 18. in 20. uri 28. junija amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 18. in 20. __________ŽELEZAR__________ 22. junija prem. hongkon. karate film V TIGROVEM GNEZDU ob 18. in 20. uri 23. junija hongkon. karate film V TIGROVEM GNEZDU ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 21. uri 24. junija amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 21. uri 25. junija amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 18. in 20. uri 26. junija Ni kinopredstav! 27. junija amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. ob 18. uri, amer. vojna drama DOBRO JUTRO, VIETNAM ob 20. uri 28. junija amer. vojna drama DOBRO JUTRO, VIETNAM ob 18. in 20. uri __________DUPLICA__________ 22. junija ital. akcij. film IZZIVA-LEC ob 20. uri 23. junija amer. vojna drama DOBRO JUTRO, VIETNAM ob 17. in 19. uri, pred-prem. amer. krim. filma STRE-LJAJ, DA UBIJEŠ ob 21. uri 24. junija amer. kom. DRAGNET ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. VROČA MERILYN ob 21. uri 25. junija Ni kinopredstav! 26. junija amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri 27. junija amer. trda erot. VROČA MERI-LYN ob 20. uri 28. junija amer. kom. DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 20. uri _________KOMENDA_________ 22. junija amer. kom. KAKOR OČKA REČE ob 20. uri _________ĆEŠNJICA_________ 22. junija amer. pust. film LEGENDA ob 20. uri ____________LAŽE____________ 22. junija amer. vojna drama DOBRO JUTRO, VIETNAM ob 20. uri KRANJSKA GORA 22. junija amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 18. uri, amer. trda erot. VROČA MERILYN ob 20. uri ___________BOHINJ___________ 23. junija franc. zab. film ANGELI IZ POBOLJŠEVALNICE ob 20. uri 24. junija amer. zab. film BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO II. del ob 18. in 20. uri 28. junija amer. zab. film IZGANJALCI DUHOV II. del ob 20. uri -. ju.ju iiđ ijuusku [»mu - nuv ii. aei od zu. uri Nagradna križanka pu Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: strašilo, prizidek, ^ ^ajana, avila, ip, Tone, ane, lijak, kr, at, adut, opetnica, Lao, Sl^' Valentin, samum, ivak, ona, emetin, Nissan, baletke, jatak, rr,'.Drri. nitka, Istran, nika, uragan, iona, ilo, prerok, kvota, tor, la- la. batik. 'r6n 'z*rebali smo naslednje reševalce: Prvo nagrado dobi 'an t ^>s^errrian, Cesta na klanec 19a, Kranj, drugo nagrado Mi-&re Vec' Šorlijeva 31, Kranj, tretjo nagrado pa Marija Ankerst, fW2),e 3, Brezje, Magda Murat, Blaževa 3, Škofja Loka in Milena D|č, Bezje 6, Kranjska gora. Čestitamo! 1 Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: i ^grada: 300 din Trina9rada: 200 din jj rfitje nagrade po 150 din. Rešitve pošljite do srede, 27. juni-inrv. nas'ov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj (za nagradno križanko). ____________TR2IĆ____________ 23. junija amer. akcij. film PROGRAMIRANA ZA UBIJANJE ob 17. uri, prem. amer. melodrame DRUŽINSKA STRAST ob 19. in 21. uri 24. junija amer. akcij. krim. film SMRTONOSNI STREL ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 21. uri ___________DOVJE___________ 24. junija ital. akcij. film IZZIVA-LEC ob 19.30 uri ________ŠKOFJA LOKA_______ 22. junija amer. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 18.30 in 20.30 uri 23. junija amer. drama DRUŠTVO MRTVIH PESNI-KOV ob 18 in 20.30 uri 24. junija amer. drama DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 18. in 20.30 uri 26. junija amer. erot. film GREŠNA NUNA ob 20.30 uri 27. junija amer. erot. film GREŠNA NUNA ob 20.30 uri 28. junija amer. glasb. film SALSA ob 20.30 uri __________ŽELEZNIKI_________ 22. junija amer. drama DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 19. uri 23. junija amer. drama DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20.30 uri 24. junija amer. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 19. uri 27. junija amer. akcij. film DELTA FORCE KOMANDOS ob 20.30 uri 29. junija amer. akcij. film DELTA FORCE KOMANDOS ob 19. uri _________POUANE_________ 22. junija amer. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 19. uri 24. junija amer. akcij. film DELTA FORCE KOMANDOS ob 18. uri ________RADOVLJICA________ 22. junija amer. zab. film IZGANJALCI DUHOV II. del ob 20. uri 23. junija otroški ris. film ASTE RIX PROTI CEZARJU ob 18. uri, franc. ital. špan. kom. GANG-STERJI NEŽNEGA SRCA ob 20. uri 24. junija amer. zab. film IZGANJALCI DUHOV II. del ob 18. uri, franc. ital. špan. kom. GANG STERJI NEŽNEGA SRCA ob 20. uri 25. junija Ni predstave! 26. junija amer. vojni akcij. film SAY-GON ob 20. uri 27. junija franc. ital. špan. zab. film GANGSTERJI NEŽNEGA SRCA ob 20. uri 28. junija franc. zab. film ŠTUDENTKA ob 20. uri ____________BLED____________ 22. junija Ni predstavi 23. junija amer. zab. film BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO II. del ob 18. in 20. uri 24. junija otroški ris. film ASTERIX PROTI CEZARJU ob 16. uri, franc. zab. film ANGE- kovinOtehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE &*'<& &<<«* Ekran 51 cm 99 kanalov daljinsko upravljanje NEMOGOCE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE LI IZ POBOLJŠEVALNICE ob 18. uri. amer. akcii. film LJUBEZNI NE MOREŠ KUPITI ob 20. uri 25. junija amer. zab. film IZGANJALCI DUHOV II. del ob 20. uri 27. junija amer. vojni akcii. film SAY- GON ob 20. uri ;:8. [unija franc. ital. špan. kom. »jANljSTERJI NEŽNEGA SRCA ob 20. uri c£> EDEN OD TI- JUNAKI-<^, TANOVVGR NJASLOV . FTnp|J. SKOPUEN ..,.„.„-., GRELEC SLOV PRITOK voiAŠKI O^ MITOL ZEV- LJUDSKE LET0PI' BIK IVAN VIDAV CENTRALNE IGRALKA SAVE PRI p. *,!r &&£&&&■■ %&-------------"~-------™~-----------------"" SOVOĆE BALADE KURJAVE RINA MEDVOOAH <^V, VIK ZADOKAZ MESTONA pETEfl MOLDAVUE MREŽNICA V Modernih interierih stopamo še korak bliže k svojim kupcem Poleg že sicer nižjih proizvajalčevih cen, ugodnih pogojev pri 6-mesečnem obročnem odplačevanju in 10 % popustu pri plačilu z gotovino vam sedaj nudimo še dodatne ugodnosti. Razni pohištveni programi, ki jih boste kupili pri nas od 20. 6. do 20. 7. bodo za vas cenejši še za dodatnih 20 -30% Itessm^^A\Wn v Kranju in na Jesenicah. Bombažne majice z veliko OQ modnih barv fc.3».w Bombažna majica i aktualnim tiskom CQ Modne hlače _ lanena kvaliteta | 99." Modna krila OQQ rožasta Z99." Modne hlače : elastičnim robom 9QQ . ožaste tWl Modne bluze bombažna kvaliteta | 99." Modne bermuda bombažna kvaliteta 199." Modne majice QQ >y 10 zanirmvih barvah O9.*° Kavbojke .■ gubami in posebnimi ^________199.- Modne bluze OOQ .■ nainoveišimi motivi 4.99 •" Modni puliji 1QO s pikčastim vzorcem I 99." Spalna srajca triko, z ovratnikom in qq gumbi "S*-"* Dolga majica QQ z aktualnim tiskom 99." Pižama triko ali lahek « **** frotir z motivom I 99." Kopalni plašč oQQ moćni bombažni frotir O5J5J." Kopalna obleka z dojčnimi vložki. Oflfl najrazhčne|ši vzorci ^99 •" Kopalna obleka s prekrižanimi | CQ narammcami ■ w5I« Bikini z bandeaux zgornpm - q-~ delom 189." Bustier - garnitura z zahtevnim končnim | aa robom I SISI." Srajce s špageti nosilnimi linijami in doičnim vložkom CQ K Mini spodnje hlače bombažna kvaliteta 0 M Kombineža „ enobarvna ali pisana 99.* Majica s tiskom. qq bombažna kvaliteta O9." Modna črtasta srajca «*« _ s kratkimi rokavi ■ "5*«1" Jeans srajca z dolgimi rokavi | 99." Paisly srajca modne barve, bombai, z dolgimi rokavi 9Z[Q - Kavbojke oprane, z gubami 199." Modne hlače z robom, gubami in gyg%g% zavihki ^99." Majice z napisom podložena, bombaž kvaliteta QQ Pižama poplin ah triko s | **** kratkimi hlačami 199." Spodnje hlače 3 kosi iz ćistega qj» bombaža 09." Majice modne barve vseh velikosti __________2?^ Jogging trenirke s tiskom svet. nog prvenstva vseh velikosti « Of) Pižama s kratkimi hlačami qq vseh velikosti 99." Hlače z robom pisane, bombažna kvaliteta, vseh velikosti | CQ Pique-polo majice bombažna kvaliteta /[Q _ Hlače z naramnicami čisti bombaž 1 QQ Satin boxer majica podložena, vseh velikosti __________69^ Krilce s posebnim robom « -*** vseh velikosti 199." Otroški spalni pajac lan triko | qq Hlače za dojenčke iz frolirja z našitkom | OQ SAMONIG TVOJA BLAGOVNICA V BEUAKU NA SAMONIG - ECK iTt^KJTOEHGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 22. junija 1990 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA Kranj KMETOVALCI! Vabimo vas v našo prodajalno kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta 1. maja 65 (pred mlekarno Čirče), tel.: 064-35-032 in 35-750 PRODAJNI PROGRAM TraktorjkZETOR, IMT539 Po konkurenčnih cenah proizvodni program SIP, nakladalne prikolice, kosilnice, obračalnike, silokombajne itn. Puhalniki za seno grič z dozirno mizo Program PČTINGER -nakladalne prikolice, obračalniki, silokombajni Nemški obračalni plugi LANDSBERG Plugi domaće izdelave, predsetveniki, sejalnice za žito in koruzo Škropilnice AGROMEHANIKA Cisterne in mešalniki za gnojevko creina Hlevska oprema KOVIN Molzni stroji, hladilni bazeni fecro in električni potopni hladilniki mleka LTH Kiperske prikolice IZ SVOJE PROIZVODNJE VAM PONUJAMO AKSIALNE IN RADIALNE VENTILATORJE GROŠ ZA DOSUŠEVANJE SENA Rezervni deli in repromaterial, posredovanje pri prodaji rabljene kmetijske mehanizacije, servis SIP Linija strojev za pridelavo krompirja, s«dilniki, izkopalniki ter kombajni in sortirniki s Poljske Velika ponudba sredstev za varstvo rastlin po zelo ugodnih pogojih. Informacije po tel.: 064-22-616. VSE STROJE PRODAJAMO TUĐI NA VEČMESEČNI KREDIT POD UGODNIMI PO GOJI! V naših skladiščih vam nudimo osnovni gradbeni material (cement, apno, opeko, armaturne mreže, betonsko železo itd.) po ugodnih cenah. Informacije dobite po tel. 26-171 (komerciala). <;Oltl:KI< SPLOSNO GRADBENO PODJETJE RADOVUICA LJUBLJANSKA CESTA 11 GRADIMO CENENO IN HITRO! KAKO?Z GRADBENIM MATERIALOM, Kl GA PO NOVEM LAHKO DOBITE PO KONKURENČNIH CENAH V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM SGP "GORENJC" V RADOVLJICI NA LJUBLJANSKI CESTI 11. NUDIMO VAM: - CEMENT IN APNO V VREČAH - STRESNO LEPENKO, IZOTEKT V - 3, IBITOL 10 kg - STIROPOR 1-5 cm, KOMBI PLOŠČE TRISLOJNE - POROLIT OPEKA, BETONSKA OPEKA - STRESNA OPEKA - DRENAŽNE CEVI RAZLIČNIH DIMENZIJ -ARMATURNE MREŽE POLEG NAVEDENIH MATERIALOV VAM NUDIMO TUĐI VSE VRSTE BETONSKIH MEŠANIC, GRAMOZE VSEH GRANULACIJ, DOSTAVO MATERIALOV NA GRADBIŠČE, GRADBENE IZKOPE, POSOJAMO OPORNIKE IN PONTEX, ŽAGAMO LES ZA OSTREŠJA IN VAM JIH POSTAVLJAMO PO NAROČILU, ZGRADIMO VAM OBJEKT ALI OPRAVIMO VSAKRŠNO GRADBENO STORITEV, IZDELUJEMO VSE VRSTE ARMATUR ZA BETON - VSE PO KONKURENČNIH CENAH. OB NAKUPU ALI NAROČILU VAM BOMO POMAGALI S STROKOVNIMI NASVETI. OBIŠČITE NAS, NA VOLJO SMO VAM OB DELAVNIKIH OD 7. - 18. URE IN OB SOBOTAH OD 7. - 13. URE. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUĐI PO TELEFONU ŠTEV. 75-771. Hh alples Industrija pohištva, Železniki Vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji ima naše izdelke. Trenutno lahko izbirate med naslednjimi programi; • predsobe »AL« • dnevne sobe »AL« • samska soba »AL« • klubske miže »ADA« in »VIKA« • karnise »BETA« • video omarice »ELITE« • samske sobe »TAMAR« V maloprodajnom salonu v Železnikih prodajamo po tovarniških cenah, tuđi na kredit. Opremo za različne objekte izdelujemo po naročilu! Prepričajte se o kvaliteti! ■ NSI^iIjUv JijlJ U po kranj vam poleg servisiranja, vzdrževanja in tehničnih pregledov vseh vrst cestnih motornih in priključnih vozil posreduje tuđi pri prodaji vseh vrst cestnih motornih in priključnih vozil. Kot novost pa vam nudimo poslikavo in izdelavo vseh vrst napisov na različne podlage: les, kovino, zidove, stene, pločevino, pleksi steklo z naisodobneišo tehniko. * % Vaša naročila sprejemamo po tel.: (064) 22-089 oziroma (064) 28-161. Pripravljeni smo upoštevati vaše želje in potrebe. Petek, 22. junija 1990 OGLASI 13. STRAN (3©&S®K$gIESGLAS SLOVENIJALES - PRODAJNI CENTER LJUBLJANA - SLOVENIJALES - PRODAJNI CENTER LJUBLJANA - SLOVENIJALES Vzemite si čas za vaš prosti čas Na ploščadi pred prodajnim centrom Slovenijalesa na Titovi 52 v Ljubljani je te dni živahno, z akcijo 12 x ZA PROSTI ČAS pa bo Slovenijales avgusta prišel na Gorenjski se-jem. Ljubljana, 19. junija - Tuđi za trgovce so napočili novi čaši, vse bolj se morajo potrudi- center se lahko najprej obmete ti, ustreči kupcu in se mu približati, zato snujejo nove prodajne oblike in prijeme. Pri na informacijsko pisarno, kjer Slovenijalesu pravijo, da želijo biti dobri trgovci, prisluhniti željam kupca, tuđi njego- vas bodo napotili v pravo smer, vim posebnostim, nakup pa napraviti tuđi prijeten. Med nove poteze sodi akcija 12 x če centra ne poznate, sicer pa, za prosti čas, ki ta teden poteka na ploščadi pred Slovenljalesovim prodajnim cen- velja Sl ga °9ledatl trom v Ljubljani, namenjena pa je zlasti tištim, ki odhajajo na počitnice. v osrednjem delu prve etaže je naprodaj pohištvo vseh vrst, predvsem za dnevne prostore, otroške sobe in spalnice, kuhinje imajo v prvem nadstropju. Za nasvet vam je na voljo arhitekt, ki ga boste našli ob. informacijski pisarni. Otroci se lahko medtem igrajo v otroškem ko-tičku. V kletni etaži imajo tuđi samopostrežni način strežbe, 'Vendar so tuđi tam na voljo pro-dajalci za nasvet, saj je naprodaj resnično široka paleta blaga: kopalnice in oprema za ko-palnice, stavbno pohištvo, vseh vrst gospodinjski aparati na čelu z belo tehniko, svetila, pre-proge in talne obloge, tekstil in posteljnina, brisače, zavese, elektro in instalacijski material, čistila, kozmetika. Urejen imajo poseben kotiček za glasbila, od kitare do klavirja. Zadnja novost v kletni etaži pa je bistro, kamor se lahko odpravite tuđi na mali-co. V okvir prodajnoga centra sodi tuđi poseben športni oddelek, kjer boste našli opremo za prosti čas: šotore in drugo opremo za kampiranje, kolesa, smuči, Novost Slovenijalesovega prodajnoga programa so visoko kvalitetne kuhinje EWE avstrijskega izdeloval-ca z mednarodno veljavo. Znan je kot kreativno-ino-vativno podjetje, ki gradi na kakovosti in preseneča z novimi rešitvami pri kuhijskih modelih, sodeluje z znano dunajsko skupino arhitektov Coop-Himmelblau, katere osnovna filozofija je: strukture so oblikovane, vendar dopuščajo notranji razvoj - tuđi v designu. Na letošnjem sejmu v Kolnu se je firma EWE predstavila z "odprtim" sistemom EWE-LOFT, ki dopušča razdru-ževanje tradicionalnih funkcijskih enot in dopušča mnogo posamičnih oblikovanih možnosti. Kuhinja EWE torej lahko zadovolji posamične kupčeve želje in potrebe, Slovenijales pa s tem v svoj prodajni program vključuje visoko kakovostne izdelke. Uvaža predvsem iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Italije, pri uvozu iz Avstrije in Nemčije poslovno sodeluje s trgovsko hišo Rutar Center, ki je med drugim član evropskega združenja za pohištvo. Slovenijalesov prodajni center na Titovi 52 v Ljubljani, ob Go-spodarskem razstavišču verjet-no poznate, odprt je že dva-najst let, v tem času je seveda doživel veliko sprememb, tako v poslovno trgovskem smislu kot v urejenosti. Zadnja obnova pred dvema letoma je prispeva-ia povsem novo podobo hiše, prodajni center je urejen po principih najbolj sodobnih tr-govskih centrov v tujini, s pridi-hom Plečnikovega stila. V Ljubljano se boste verjetno pripeljali z avtom, parkirate lahko pred prodajnim centrom, še več parkirišč pa je na voljo za njim, kjer je urejen tuđi dostop, da vam kupljeno blago naložijo v avto. Ob vstopu v prodajni Zadnja novost Slovenijalesovega prodajnoga programa so avtomobili Hvundai, po naših ce-stah se Jih vozi že več kot 300, julija pričakuje-jo novo pošiljko 300 av-tomobilov, oktobra še 600, nato pa do konca leta še približno 1000. Pri nas so doživeli izre-den odmev in pri Slovenijalesu ocenjujejo, da so upravičili zaupanje te velike mednarodne korporacije iz Južne Koreje, ki je Slovenijalesu zaupala ekskluzivno za-stopstvo za Jugoslavije Franc Kovač, direktor Prodajnega centra Slovenijales v Ljubljani: Danes se mora prodajalec izkazati, kdor ne bo uspešen, ga bo povozil čas. S prodajo smo zadovoljni, v prvih letošnjih mesecih je nekoliko zastala, zlasti prodaja pohištva, maja, še bolj junija pa spet oživlja. Zelo dobro gredo v prodajo mladinsko pohištvo, visoko kvalitetne kuhinje EV7E, iz Italije uvožene ploščice za kopalnice, izredno dobra je izbira svetil. Vse več imamo prodajnih akcij, trenutno poteka akcija 12 x za prosti čas, z njo smo poživili dogajanje na ploščadi pred centrom, prepričan sem, da bo prihod-nje leto bolje uspela, že zdaj pa lahko obljubim, da borno z njo prišli na avgustovski Gorenjski sejem. ^VENUAU^ Mednarodno podjetje Slovenijales sestavlja 23 podje-tij in predstavništev v različnih državah sveta, več ka-pitalskih družb, kot so mešana družba Slovenijales DRF, mešana družba CMS, mešana banka Slovenija-les-Lander bank, družba z omejeno zavezo Plastor itd. ter matično podjetje - zunanja in notranja trgovina, inženiring, zastopstvo in konsignacije. Kljub zapletenim gospodarskim razmeram v naši državi je mednarodno podjetje Slovenijales v letošnjih prvih treh mesecih ustvarilo dobiček, kl v letnem obsegu dosega 14 odstotkov na vloženi kapital. Prodali so za več kot 329 milijonov dolarjev blaga, od tega preko predstavniške mreže za 72 milijonov dolarjev, preko svojih podjetij v tujini pa za 60 milijonov dolarjev blaga. Znotraj matičnega podjetja pa so imeli na domaćem trgu 197 milijonov dolarjev prometa. Na tuja tr-žišča so uspeli prodati za 83 milijonov dolarjev blaga, kar je 6 odstotkov več kot lani v tem času. Na domaćem trgu pa beležijo 11 odstotni padec prodaje. Po poravnavi stroškov jim je ostalo 5,5 milijona dolarjev bruto dobička, od tega so 7 tisoč dolarjev razporedili drugim podjetjem, ki so udeležene v skupnem prihod-ku. V Slovenijalesu ocenjujejo, da so po rezultatih in po ves čas dobro vzdrževani likvidnosti med naju-spešnejšimi podjetji v državi. Zaradi močnega položaja koncerna Slovenijales na mednarodnih tržiščih kot tuđi v Jugoslaviji in uspešnega poslovanja poteka precej pogovorov za neposredno dodatno vlaganje tujega kapitala v posamezne dele podjetja, kakor tuđi v koncern Slovenijales kot celoto. kotalke, rolke, športna oblačila in obutev itd. V darilnem oddel-ku pa boste lahko izbrali prilož-nostno darilo. Vabljiv je tuđi otroški butik, kjer imajo otroško konfekcijo, vse za dojenčke, igrače in druge stvari, ki jih po-trebujete za otroke. Cenjena posebnost je italijanski program Chicco, saj je mednarodno podjetje Slovenijales njegov ekskluzivni zastopnik za Jugo-slavijo. Zahtevnejšim kupcem, predvsem tujcem je namenjena Lepa Vida, kjer je naprodaj svila, krzno, umetniška dela in podobno blago. Zadnja novost v dejavnosti mednarodnega pod- jetja Slovenijales pa je program prodaje avtomobilov Hvundai. Skratka, Slovenijalesov prodajni center postaja zelo raznolika tr-govska hiša, kjer je po zgledu japonskih trgovskih hiš moč dobiti vse, saj Slovenijales ni več le trgovec s pohištvom in drugimi izdelki lesne industrije, v svojem razvoju vse bolj širi svoj prodajni program. V Slovenijalesu pa hkrati pravijo, da želijo biti dobri trgovci, kar pome-ni, da skušajo ustreči tuđi posebnim željam kupčev, tako z načinom prodaje kot s programom in vani vkliučuiejo tuđi vse več izdelkov iz uvoza. Na ploščadi pred Slovenijalesovim prodajnim centrom je ta teden živahno, od 18. do 23. junija poteka akcija 12 x za prosti čas, namenjena je predvsem kupcem, ki odhajajo na počitnice. V bistvu je zametek povezovanja proizvajalcev in trgovca, saj sodeluje več firm: Induplati Jarše, Adria IMV Novo mesto, Al-prem Kamnik, Riviera Poreč, Emo Celje, Odeja Škofja Loka, Butan plin Ljubljana, Krka Novo mesto, Dana Mirna, Kolinska Ljubljana, Ljubljanske mlekarne, Lo-terija Slovenije in Nedeljski dnevnik. Poskrbeli pa so za prijeten spored, igra godba na pihala, otroci rišejo, nastopajo člani Moped shovva, vsak dan pa izžrebajo nagrade. v«»).i©)IOiGLAS 14 STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 22. junija 1990 ^H Šk. TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4, Bled Telefon: (064) 78-804 NAJVEĆJA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC NA GORENJSKEM IZREDNO UGODNE CENE ITALIJANSKIH PLOŠČIC GIRARDI NAJBOLJŠI KLINKER IZ UVOZA COTTO - FIORENTINO (SVETOVNO ZNAN) PLOSČICE za garaže, kleti, terase - cena od 70,00 din dalje (brez davka) NOVO Premazi za klinker, kamen, neglazirane ploščice, marmor itd. iz uvoza ŽE V PRODAJI STANDARDNA PONUDBA vodovod, centralna, elektro material, pipe za kopalnico, akustika, barve, premazi za železo in les, parket in lak za parket, aluminij in baker za žlebove in bakreni trakovi za kljuke. OGROMNO KUPČEV SE JE ŽE PREPRIČALO, DAJE ČIP RESNIČNO NAMENJEN VAM -DRAGI KUPCI - PREPRIČAJTE SE TUĐI VI! Vidimo se v ČIPU na Bledu -postanite naš prijatelj! N°5 N°5 N°5 N°5 N°5 BOUTIOUE PETICA JESENICE na vogalu hotela Pošta telefon (064)81-297 MODA ZA MLADE - ženske, moškein otroke Za poletje MAJICE, BERMUDE in KOPALKE Tiskamo s preslikači po želji KONKURENČNECENE! RIBARNICA Darko Debeljak 64240 Radovljica, Cankarjeva62 telefon: 064/75-698 tel.: 061/348-627 NUDIMO VAM SVEŽE IN GLOBOKO ZAMRZNJENE MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE POSEBNA PONUDBA LIGNJI (očišćeni) 1 kg 75,00 din ŠKAMPI - GAMBERI (očišćeni) 1 kg 150,00 din Odprto: četrtek in petek od 8. do 13. in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. KOLIČINE NAD 10 kg VAM TUĐI DOSTAVIMO! Direktorji podjetij škofjeloške občine želijo, da bi se slišal tuđi njihov glas Direktorji med trgom in socializmom Republiški vladi in porabnikom bodo poslali protestno pismo, naj obremenitve gospodarstva znižajo na raven leta 1984. Škofja Loka, 19. junija - Direktorji podjetij škofjeloške občine imajo svoj klub, sestanejo se enkrat na me-sec, odločili so se, da bodo njihove seje javne, saj se glas direktorjev premalo sliši, problemov pa imajo toliko, da nekatere že vodijo na rob obupa (odstopa). Na torkovo srečanje so povabili direktorja Gorenjske banke Zlatka Kavčiča, ki je spregovoril o aktualnem dogajanju na področju bančništva, direktor Alpine Bojan Star-man je podal pregled naraščanja dajatev v zadnjih letih, predsednik medobčinske gospodarske zbornice Bojan Urlep je predstavit kolektivne pogodbe, prisluhnil pa jim je tuđi škofjeloški župan Peter Hawlina. Direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič je dejal, da se njihovi delničarji vse bolj obnašajo kot lastniki, vendar je še vedno v ospredju pritisk kreditojemalcev. Po dokaj prijetnem prvem mese-cu je februarja omejevanje bančnih plasmajev ustvarilo straho-ten pritisk na gospodarstvo. Limiti so zdaj sicer odpravljeni, vendar je Narodna banka Jugoslavije z novimi ukrepi bistveno zmanjšala elastičnost bank. Go-renjska banka ima 200 milijonov dinarjev obvezne rezerve, kar ji daje moč ob pomanjkanju denar-ja, vendar srne uporabiti samo 10 odstotkov, sicer je lakoj kreditno nesposobna, kar ji povzroči teža-ve ves mesec. Dvakrat so v tak položaj že zašli, podobno tuđi druge poslovne banke. Nemara je naše obnašanje kdaj nerazumno, je dejal Kavčič, toda vodimo politiko ludi pogojnega lastnega razlaganja kreditne sposobnosti banke, da ne bi bili še bolj togi. Le ena naložba Ljudje vse bolj varčujejo, v le-tošnjih petih mesecih so njihove dinarske vloge porasle za 47 odstotkov, devizne za 18 odstotkov, v banki imajo 1.8 milijarde dinarjev, od tega za 1 milijardo v devizah. Zdaj imajo lahko deponiranih v tujini, prej 90 odstotkov, s cimer se je seveda povečal tečajni riziko. Kratkoročni krediti so se v petih mesecih povečali za 45 odsto-tkov (kar je manj od 74,3 odstot-ne inflacije), dolgoročni so se zmanjšali za 2 odstotka. Povsem pa so se ustavile naložbe, odobrili so le en projekt, nekaj jih je, vendar so po Kavčičevih besedah bolj izraz nemoći in popolne ne-resnosti. Za dokapitalizacijo je slovenska vlada namenila 200 milijonov mark, na Gorenjskem nanjo lahko resno računata le jeseniška Železarna in sistem Isker, saj so težave Železarne deloma ludi po-sledica zamrznjenih cen crne metalurgije. Kapitala podjetjem ze-lo primanjkuje. večina ima 30 do 40 odslotkov lastnih sredstev, najslabša le 10, najboljša 50 do 70 odstotkov. Lastniške zadrege Pri bančnih kreditih smo blizu evropskim merilom, na drugi V poslovnih bankah so zdaj na delu revizorji, tuđi tuji, ki bodo naše banke razvrstili v štiri kakovostne razrede. Go-renjsko banko je v zadnjih dveh mesecih in pol obiskalo 16 inspektorjev, v revizijo bank se je zdaj vključil tuđi svetovalec španske vlade, kjer so pred leti prav tako iz-peljali sanacijo bank. Zlatko Kavčič je dejal, daje Gorenj-ska banka po kontaminira-nosti kreditov na slovenskem povprečju, dosti pa nadjugo-slovanskim, pričakujejo pa uvrstitev Gorenjske banke pri vrhu kakovostne lestvice. strani pa druge spremembe še nišo bile uresničene, zlasti lastniške. V banko prihaja vse več želja po kapitalizaciji, kar bi podjetjem zmanjšalo breme obresti, na drugi strani pa so vodilne ekipe nemoćne pri spreminjanju odnosa do lastnine, dela in plač. Nemogoče je pričakovati od nas, je dejal Kavčič, da borno prišli v firme in se obnašali kot odrešeni-ki. V škofjeloški občini je problemov manj, ker je bila politika boljša kot v Kranju in na Jeseni-cah, kjer veliki sistemi zdaj objektivno razpadajo in latn je naj-več želja, naj pridejo gospodariti v njihove firme, toda dober gospodar seveda kupi delnice tam, kjer pričakuje dobiček. Največja problema Železarna in Elan Gorenjska problema številka ena in dve sta Železarna in Elan, vendar ništa edina, je dejal Kavčič. V škofjeloškem gospodarstvu je likvidnost povprećna, razlike med podjetji so manjše, saj se problemi nišo tako nakopičili kot drugod. Analiza je pokazala, da je na Gorenjskem 20 podjetjih, ki so se nekritično zadolžila, deset pa jih je mejo prestopilo. V banki jim že rečejo "ne", zahte-vajo pa tuđi osebno odgovornost za podjetje, tuđi na materialen način. V begunjskem Elanu ima Gorenjska banka 7 do 8 milijonov mark kreditov in 29 milijonov mark garancij, ki seveda zdaj so- dijo med rizične plasmaje. Banka se zavzema za prisilno poravnano, saj bi stečaja Elana ne občuti-li le njegovi, temvfeč vsaj 50 tisoč delavcev, posledice bi bile tuđi na Gorenjskem. Problemi se bodo pokazali že pri prvem odpisu terjatev do Elana, tedaj se bo za-čel ples, je dejal Zlatko Kavčič, zato borno poskušali to breme ča-sovno razporediti, banka ima 128 milijonov dinarjev rezerve, zato bo premostljivo. Jasno je že, da v Elanu ni šio za čiste poslovne poteze, s slovenskim ministrom za industrijo Izidorjem Rejcem in vodstvom Elana so se zdaj dogovorili, da bodo v republiki zago-tovili koordinacijo vseh dejavno-sti v zvezi z Elanom. V jeseniški Železarni ima Gorenjska banka za 100 milijonov mark kreditov in garancij, deloma je to denar slovenskega ban-čnega sistema. Brez radikalnih posegov tuđi v Železarni ne bo Direktorji so sodili, da je zbornica preveč popustila sindikatu v pogajanjih o kolektivni pogodbi, saj je v njej več pravic kot dolžnosti, naj-nižja plača v visini 440 mark bo povprečno osnovno plačo dvignila na 600 mark, za kar pa marsikje ne bo denar ja, na še večjo uravnilovko pa vendar ni moč pristati. Spori bodo potemtakem v podjetjih neizbežni. revalorizacija v prvem kvartalu, ki nikakor ne gre v korak z "za-mrznjenim" tečajem dinarja. Problemi pa so toliko večji, ker je pripravljenost za avaliranje menic po Jugoslaviji izjemno majhna, podjetja si pomagajo z bianco akceptnimi nalogi, kar pa je seveda zelo tvegano. Tomaž Kosir, ki je te dni okre-pil vodilno ekipo Gorenjske banke, je dejal, da se odgovor na vprašanje, zakaj so obresti tako visoke, začne pri dilemi: devalva- cija ali znižanje domaćih stro- šlo, ne strah, ne štrajk ne more škov. Če torej pustimo tečaj di-več preglasiti številk, nastavljena narja pri miru, potem je potreb-je kapitalizacija v republiki, ven- no radikalno zmanjšati stroške, dar brez radikalnih posegov v Že- saj danes v Jugoslaviji 60 odsto- lezarni ne bo šio. tkov novoustvarjene vrednosti Bojan Starman, direktor žirovske Alpine je s kopico podatkov argumentiral, kako obremenitve gospodarstva nenehno rastejo. Iz bruto osebnega dohodka so biliprispevki leta 1984 27,94 od-stotni, letos 44,82 odstotni in na čiste osebne dohodke so bile dajatve v petih mesecih 109 odstotne, če v treh mesecih ne bi prikazali izgube, bi bile 128,2 odstotne. Sedaj pa prihaja zahteva po 440 markah najnižje plače, kar za Alpino predstavlja 38 od-stotno povečanje plač, ceno za minuto dela bi morali s 23.5 pfe-niga povećati na 28,8, če bi jo seveda trg priznat. Predlagat je. naj bo obima za zgled in naj bolj zmanjša obremenitve, saj je zdaj resnično nesprejemljivo, da po zadnjem povišanju pokojnin v Alpini 400 delavcev zasluži manj, kot znaša najnižja polna pokoj nina. Vroče bančne obresti Razprava se je najbolj vnela ob bančnih obrestih, ki so za kratkoročne kredite zdaj 42 odstotne, za dolgoročne 44 odstotne, za likvidnostne 48 odstotne in za tekoče račune 50 odstotne. Na sivem trgu pa se začnejo pri 50 in sežejo ćelo tja do 200 odstotkov. Če v kratkem ne bodo pad-le, bo prišlo do popolnega zloma gospodarstva, saj se že zdaj pla-ćilni tokovi ustavljajo. Veliko breme predstavlja tuđi zahtevana porabimo za družbeno nadgradnjo. Ob koncu bi lahko pristali le, denar je pri nas postal zelo, zelo drag, družbena nadgradnja pa tega nikakor noće opaziti, temveč ga še naprej veselo zapravlja, ka-kor v dobrih časih. Rešitve bodo morda prinesli novi Markovičevi ukrepi, ki so napovedani za 29. junij. Markovićev program je bil namreč dober za pot proti ničelni inflaciji, v recesiji pa se ne obne-se več, zato so novi ukrepi resnično potrebni. • M. Volčjak Veliko dela za turistično gospodarstvo in ministra Usmeritev v prostor Alpe - Adria Ljubljana, 19. junija - Ustanovni zbor Sekcije za gostinstvo in turi-zem (naslednica izvršilnega odbora Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije) se je v torek seznanil s predlogi za izboljšanje kritičnega stanja večina naših turističnih in gostinskih podjetij. Novi predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, Ingo Paš, je predstavi! svoj program s projekti, ki jih bo treba čim prej resiti. Ko so pred kratkim obravna- obremenitve dohodka pa so tolik-vali pogoje in rezultate poslova- šne, da ogrožajo njihov obstanek. nja dejavnosti gostinstva. turisti- Sredstev za osebne dohodke in čnega posredovanja, zdravilišč in pripravo sezone ni. V svetu uspe-žičnič v preteklem letu, so turisti- fina gospodarska panoga pri nas ćni delavci ugotavljali. da so re- že nekaj let ostaja za ostalim go-zultati za preteklo leto in prvih spodarstvom, za katerega pa tuđi pet letošnjih mesecev kritični, vemo, kakšne težave ga tarejo. Tietja zelena zima. padanje ži- Ingo Paš, slovenski minister za vljenjskega standarda, politična turizem in gostinstvo, je zato na nestabilnost v državi, vse to ima ustanovnem zboru Sekcije za Tu-za posledico večji izpad turisti- rizem in gostinstvo Slovenije čnega prometa. Dodatne težave poudaril, da se ne čuti odgovor-povzroča reorganizacija podjetij, nega za dedišćino in nezavidljivi položaj v našem turističnem gospodarstvu, da pa je novi republiški komite za turizem in gostinstvo že sprejel nekaj usmeritev, ki jih je izoblikoval na predlog izkušenih turističnih delavcev. Ena od usmeritev je večji pouda-rek na individualnih gostih in zmanjševanje "masovnega" turizma, saj je vpliv na okolje po-memben. Prav mnogokje še lepo naravno okolje pa je prednost naše ponudbe. Komite bo podpiral razvoj zdraviliškega turizma in najrazličnejše zasebne pobude. Pomemben je prehod na kvaliteto ponudbe in zagotavlianie sredstev, ki bodo ciljno usmerjena za turizem. Potrebna je sprememba zakonodaje. tako davčne kot fi-nančne in s tem ukinjanje "nelo- jalne" konkurence. Kot je pove-ciai ingo Paš, se bo težko kaj spremenilo že čez noč ali v tej tu-ristični sezoni, v pol leta, ali naj-kasneje v enem letu, pa se mora-jo pokazati rezultati novih ukre-pov. Prvi projekti, s kalerimi naj bi se začel ukvarjati Republiški komite za turizem in gostinstvo pa bodo posvećeni razvoju golfa na Slovenskem, revitalizaciji gra-dov, ureditvi iger na srećo, turist ični ponudbi z versko vsebino in uveljavitvi funkcionalnega izobraževanja v turizmu. Poleg tega se bo intenzivno nadaljevalo povezovanje.v prostoru Alpe -Jadran, ki naj bi pomenilo pred-vsem preusmerjanje v kvaliteto. • V. Stanovnik V ELITI SE JE POLETJE PRIČELO > ŽE MNOGO PREJ ČISTA OVČJA VOLNA Petek, 22. junija 1990 15. STRAN GLAS KMETOVA ŽALOST (Balado) Pod vrhom gorjaka Drsak se rodi. Na dnu tisočaka Drsak mi šumi. Tod moja je zemlja, za ktero sem vnet, tu sreča me spremlja tu uživam svoj svet. Na vrhu gorjaka pomlad se rodi, dolina Dršaka življenju budi. In vigred vesela pognala je cvet, zelenjem objela, nara vo je spet. Spet kmetič zarana je dela željan, mi zgodaj ustaja ko svita se dan. Na polje odhaja, gre delat v gozd, nikdar ne pohaja, le v praznik je prost. Za deloje rojen, kaj znoj mu je mar, na polju je svojem sam svoj gospodar. Veselja ne moti v posesti nikdo, brezskrben uživa, ne misli na zlo. Tak mirno se zliva v življenju mu dan, spokojnost uliva zavetnik Urban. Pa minejo leta, se čas zavrti, čas novi upleta tud nove ljudi. Tuj jezik zgovarja, domač mu ni znan, se prišlek ne uklanja oblasti željan. V gozdove posega, v plodno ravan, zemljo se prilega, povsod je uran. Ne more več branit kmet svoje posest, ne more pozabit si svoje zavest. Tugoben postaja bolj z dneva v dan, ga žalost osvaja-ostane bolan. Pod vrhom gorjaka že votlo brni. Na dnu tisočaka vse križem gradi. Oj kmetič ne misli, pozabi skrbi, ne misli na čaše, ki zdaj jih več ni. Pod vrhom gorjaka navlaka leži. Na dnu tisočaka odplaka smrdi. Kje zdaj si idila cvetečih Dobrav, ah kje domačija • kam čevelj bom dal9 Pod vrhom gorjaka jesen se rodi -na dnu tisočaka že kmetu zvoni. Nad vrhom gorjaka temno se mrači -na dnu tisočaka se žalost neskončna • neskončna rodi. Janez BOH1NC, maj 1982 (pesem je bila napisana ob gradnji tiranske ceste skozi Poljansko dolino) Urednikova beseda Današnje Odprte strani začenjamo s pesmijo Kmetova žalost kot uvod v razpra-ve o gradnji uranske ceste med Gorenjo vasjo in Todražem, uvodnik je napisal Mina Naglič in govori o krešu (daljši sestavek o kresnih običajih na Gorenjskem borno objavili prihodnji petek), sredico pa smo odprli zapisu s Kočevske Reke, o Zapravljivčku iz Kranja in obisku kranjskih sindikatov v Torinu. Zadnjo stran pa smo odstopili oglasom. Leopoldina Bogataj MIHA NAGLIČ Čar kresne uoči Vsako leto dvakrat se zgodi, da sonce obstane in človek obnemi. Temu nehesnemu pojavu se po starem reče solsticij (latinsko: sol-sonce in stare-ustaviti se). Za ljudi, ki živijo pod soncem in od njega, je bil to vedno čarni in usodni trenutek. Ob zimskem sončnem obratu (21. decembra) somu neha pojemati moč in dan se neha krajšati; ob let-nem se. vročini navkljuh, obeta obratno: sonce začne pešati in dan Vf krajša. Od tod grško-rimski simholizem solsticialnih vrat. ki ga predstavljala dva Janusova obraza in kasneje dva sveta Janeza: zimski in lemi. Evangelist in Krstnik. Zimska vrata odpirajo k svet-lobi. letna pa. paradoksalno, sredi največje svetlobe. v mrak. Ob zimskem solsticiju se je rodi! Krist us. ob letnem Krstnik - to je dej-stvo. ki ga je slednji izrekel z besedami: »On mora rasti, jaz pa se nianjšati.« (Jn 3,30) Obakrat gre torej za sonce in ker to obakrat obstane. je magičnost trenutka tolikšna. da je treba še noć osvetliti in ogreti. Pozimi s čo-kotn. ki gori v peči, poleti pa s šent/anževskimi kresovi. Česa vsega nišo upali doseći z njimi" Soncu so hoteli ohraniti moč. sebe in živino pa očistiti s skakanjem čez ogenj in s kopanjem v vodi. Ker je bil to čas pred začetkom žetve, so počeli še to in ono. da bi zagotovili dobro letino - z obhodi kresnic ali ladaric. z zatikanjem kresnih fastlin in kropljenjem pol/ z blagoslovljeno vodo - »kako nemoteno Poganski čar in kršćanski zakramental izhajata drug ob drugem!« fN. Kuret) V tej noći so se dogajale kaj čudne reci: kresovanja so se udeleževali ludi duhovi prednikov. živina je spregovorila. po zraku so letale coprnice. vedeževalo se je. s pomočjo praprotnega semena je bih mogoče najti zaklad in ceh bezgov grm, drevo revnih, je dobil svoj čar... Ker je sonce vir življenja, je bilo kresovanje nekoč tuđi praznovanje plodnosti in spolni obred. Pravijo. da so v stari Rusiji »mladi pari Polegali okrog kresa in se predajali spolnim odnosom: v Estoniji so neplodne ženske še v 18. stol. gole plesale okoli kresa.« In haje tuđi ohluuli naših kresnic. kresno kopanje in plezanje na bezgov grm ni-s<> bili vedno nedolžno početje: »Bez beza. daj moža...« Noć ima svojo čamo moč, kresrta pa še posebej. Ob kresnem ognju se je jedio in pilo. peh in plesalo, v kresni noči pa počelo še marsikaj takega. za kar svetloba ni nujno potrebna. Smotri kresovanja so bili »gospodarski" in »kulturni« - nikjer pa ni zapisano, da bi bili kdaj tuđi politični. Mogoče bi kazalo v času. ko »slovenska pomlad« pre-haja v poletje, obuditi ta starosvetni obred: gospodarske, politične in kulturne razmere pri nas so slej ko prej takšne, dajim magična moć kresnega ognja gotovo ne bi škodovala. Toda, ali si lahko predstavljate predsedstvo. kako kresuje vrh Stola, vlado, ki zboruje na blejskem otoku in skupštino, ko se obredno koplje pri Sv. Janezu v Bohinjskem jezeru'.' Pa kresnice, ki obhajajo podjetja gorenjskih izgubarjev in le-te same. ko nastiljajo pruprot po svojih obratili ter župane, ki zatikajo kresne rože v obćinska okna. Zamislite si nadalje kresujoče ministre: finančnega in bankirje. ki točno opolnoči in s praprotnimi semeni v žepih iščejo skriti zaklad. kmelijskega. ki se pogovarja s kravami o odkupnih cenah mleka in tistega za varstvo okolja. kako izganja duha radona iz gmot Žirov-skega vrha... Na robu kake njive bi mogoče ugledali šefe opozicije, kako z žitnimi klasi vedežujejo, kdaj bodo spet na oblasti, po poklju-ških. jelovških in cmgrobskih gmajnah pa bi se preganjali duhovi pobit ih med vojno in po njej... O groza! To bi hi I kaj čuden teaier, predstava z negotovim koncem. Zato raje ne mešajmo kresa in politike' Kresni čas je čas veselja in vseh mogoćih čarov. Delo pa tako ali lako poćaka. Star pregovor namreč pravi tuđi: »O kresi se delo ume si.« Sledijo namreč ko.inja, žetev, mlatev in metev. »S košnjo se delo začne in se potem drži drugo drugega tja do velike maše.« pravi prof. Kuret. O krešu kaže torej ludi poslej predvsem kresovati. (Daljši prispevek Mihe Nagliča o Kresnih običajih borno obja>ili prihodnji leden na Odprtih straneh) @©E@&&II©IESGLAS 16. STRAN &^^ 4/katu' Petek, 22. junijai9J Jetek, 22. junija 1990 C. ZAPLOTNIK DANICA ZAVRL ŽLEBIR V brlogu plašljive slovenske povojne oblasti, v zaklonišču Gotenica pri Kočevski Reki Vse tančice skrivnostnosti se nišo odgrnjene Kočevska Reka, 19. junija - Blizu sto domaćih in tujih novinarjev je v torek obiskalo doslej strogo varovano območje Kočevske Reke, ki je od petkove seje republiške-ga izvršnega sveta odprto za javnost, in si nedaleč od Gotenice ogledalo glavno zanimivost, nad katero je bila dolga leta in desetletja gosta tančica skrivnostnosti -blizu 2400 kvadratnih metrov veliko zaklonišče, kamor naj bi se v primeru vojne zateklo slovensko državno in politično vodstvo. Kako strogo varovano je bilo zaklo-nišče, dovolj pove že to, da je bilo pred vladno komisijo, ki jo je vodil predsednik Lojze Peterle, in stotnijo novinarjev, v zaklonišču le nekaj desetin slovenskih naj-višjih političnih predstavnikov, maršal Tito in trije njegovi sodelavci. Zvezna in republiška vojaškopo-litična vodstva so 1949. leta oce-nila, da lahko priđe do napada na Jugoslavijo in da bo morebitni napadalec poskušal uničiti poleg pomembnih gospodarskih, voja-Ških in drugih objektov tuđi vodstva. V Sloveniji so tedaj presodi-li, da bi bilo za eno od lokacij, kamor naj bi se ob morebitni vojni umaknilo republiško vodstvo, najugodnejše območje Kočevja. Kako je nastajalo območje, kak-šna je bila usoda ljudi, ki so gradili zaklonišče nad Gotenico, koliko je vse skupaj stalo in še mar-sikaj drugega, je za zdaj še zavito v tančico skrivnosti. Vladna komisija, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle in v kateri so bili še Leo Šešerko, Igor Bavčar, Janez Janša, Stane Stanič in kočevski župan Mitko Petro-vič, namreč pri svojem delu ni naletela na dokumente, iz kate-rih bi bilo razvidno, kako je bilo območje formalno-pravno ureje-no. Prvi dokument je sele iz 1978. leta, koje Marinčev izvršni svet z odlokom, ki pa ni bil objavljen v Uradnem listu, določil meje varovanega območja in re-.žim gibanja, prebivanja in nasta-njevanja. Območje je najprej za-jemalo okrog 200 kvadratnih ki-lometrov, pretežno gozdov, Šini-gojeva vlada pa ga je letos febru-arja zmanjšala za 50 kvadratnih kilometrov. Nova slovenska vlada je že na seji 24. maja imenovala komisijo, ki si je prvo junijsko nedeljo tuđi ogledala varovano območje Kočevske Reke in za strokovni pregled zadolžila sekretariata za no- tranje zadeve in za ljudsko obrambo. Kot je znano, je pregle-dovanje, ki je odprlo veliko vpra-šanj, trajalo sedem dni in je bilo osredotočeno predvsem na to, ali doslej strogo varovano območje odpreti ali ne. Republiški izvršni svet je na seji prejšnji petek oce-nil, da ni več razlogov, ki so v petdesetih letih deloma še opravi-Čevali obstoj zaprtega območja, in je sklenil, da varovano območje odpravi in da kočevski občini omogoči gospodarjenje na vsem svojem ozemlju. V prehodnem obdobju, ki naj bi trajalo do 31. decembra letos, bodo zaradi var-nosti ljudi in sprememb na ob-močju še veljale nekatere omeji-tve: gibanje jugoslovanskih in tujih državljanov na širšem območ-ju Gotenice bo omejeno, dostop na območje bo možen le z dovo-ljenjem republiškega sekretariata za notranje zadeve, natančneje pa bo treba tuđi določiti meje varovanega območja. Izvršni svet je tuđi predlagal ustanovitev skupščinske komisije, ki bi raziskala zgodovino zaprtega območja in usodo vojnih in političnih zapornikov, ki so delali na tem območju, zgodovino povojnih dogodkov in okoli-ščine, v katerih so bili ustreljeni vojni ujetniki, morebitne nepravilnosti in protizakonitosti v poslovanju organizacij in posamez-nikov na varovanem območju ter morebitne poskuse nezakonitega prilaščanja dobrin... Odgovorila naj bi tuđi na vprašanje, ali je bilo to območje v novejšcm času predviđeno za morebitno izolacijo političnih nasprotnikov ali za V Gotenici je bila po ogledu zaklonišča novinarska konfe-renea, na kateri sta na vpraša-nja odgovarjala republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar in obrambni minister Janez Janša. odlagališče ekološko nevarnih odpadkov. Ze prvi dokumenti in informacije, ki jih je ob pregledovanju Kočevske Reke dobila vladna komisija, vzbujajo različne domneve in sumničenja. Komisija je, deni-mo, naletela na uradne vire o tem, da je bilo na območju po koncu vojne ustreljenih večje šte-vilo ljudi, na podatke, da je velika gradbena dela na glavnih ob-jektih opravljala skupina ujetni-kov oz. političnih internirancev, daje bil tik pred volitvami s tega območja umaknjen arhiv Cen-tralnega komiteja ZKS, da je pri upravljanju z varovanim območ-jem imel velik vpliv Ivan Maček-Matija, ki ima tod še vedno svoje zasebne prostore in nekatere predmete... Novinarji smo se po krajšem postanku na Snežnikovem žagar-skem obratu odpeljali z avtobu-som v Gotenico, kjer smo se pre-sedli v manjši avtobus in kombije in nadaljevali še dober kilome-ter po ozki gozdni poti. Vhod v zaklonišče je obokan, podzemni rovi so dobro osvetljeni, po tleh je linolej, stene so ometane. Ob dolgem glavnem in stranskih hodnikih so prostori, v katerih je malodane vse, kar je potrebno za daljše bivanje v zaklonišču - sobe z ležišči, stranišča, umivalniki in tuši, dvoranica za sestanke in predvajanje filmov, transforma-torska postaja, naprave za prezra-čevanje, telefonska centrala, skladišče z gorivom, akumulator-nica, ki "se vključi" takoj, ko priđe do izpada električnega toka iz omrežja... Nekaj posebnega je bolniški trakt z operacijsko sobo, šok sobo, sobami za bolnike. Oprema je že precej stara, ven-dar vodič zagotavlja, da dela in da bi jo v primeru, če bi se sem-kaj preselilo republiško vodstvo, dopolnili še iz Ljubljane. Hodni-kov je polno, pravi labirint, v ka-terem se dobro znajdejo le vodiči, ki pazijo, da ne bi kdo zašel. Nišo posebno zgovorni, tuđi dru-god, kjer smo se mudili, nišo bili. Kar smo jih vprašali, so nam odvrnili. vprašajte Bavčarja. Ko smo že nekaj časa hodili po zaklonišču, so se prehodi zožili, prav tako "hodniki", ki zdaj nišo bili več osvetljeni. Ko se je podzemna "pot" začela vzpenjati, je postalo jasno, da smo v enem od zasilnih izhodov in da borno prišli iz zaklonišča drugje, kot smo vstopili. Izhod je ozek, treba se je bilo skloniti. Vrata so kamnita, takšna, kot je okolica, navadne-mu smrtniku neopazna, prav tako pot od skrivališča naprej... Vodič Marko Kadunc, ki je kot gradbeni inženir sodeloval pri končnih delih in je na varovanem območju zaposlen od 1962. leta dalje, je dejal, da je zanj domneva, da so ljudje gradili zaklonišče prisilno, groba žalitev, in je zagotovil, da tod ni bilo političnih zapornikov in vojnih uje-tnikov in da so vsi delali prosto-voljno. Nekateri govorijo druga-če, poudarjajo, da je nastanek Gotenice povezan tuđi z zločini, zlorabami, kaznivimi dejanji... Ena skrivnostnostna tančica je z odprtjem zaklonišča za javnost sicer padla, vendar se zdi, da še ne vse. Bo ostale odgrnila skup-ščinska komisija? "Varovano območje Kočevska Reka ne bi moglo obstajali, če ne bi tuđi zunaj območja obstajal podoben sistem, ki je to podpiral in omogočal. Verjamem, da je marsikdo, ki je danes prišel semkaj, pri-čakoval, da bo videl več. Take občutke sem imel tuđi jaz in ostali člani komisije, ko smo pnič stopili v te kraje. "je začetku novinarske konference dejal republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša in pristavil, da bi bilo neokusno krivili ljudi, ki so tukaj delali v dobri veri, da opravljajo družbeno koristno delo, namesto listih, ki so sprejemali odločitve. Opozoril je, da Kočevska Reka in Kočevski Rog ništa eno in isto in da gre za različna kraja (medsebojno odda-Ijena okrog 30 kilometrov) s povsem različno zgodovino. Doslej strogo varovano območje Kočevske Reke je bilo razdeljeno na tri dele. Na prvih dveh območjih, ki sta bili navzen zaprti in zavaravani z enolo RSNZ, so štirje objekti za namestitev republiškega vodstva in za zveze, tu pa so tuđi zaloge naftnih derivatov, orožja in gradbenega materiala, tretji del pa je v pristojnosti poseslva Snež-nik, ki je pred nedavnim postalo javno podjetje, in je bilo delno odprto. V Kočevski Reki je šola, pošta in banka, sedei krajevne skupnosti in podjetja Sneinik, tu pa so tuđi rezerve hrane za republiško vodstvo. Na vsem varovanem območju je štirinajst naselij s skupno osemsto prebivala. Območje je dobro infrastrukturno opremljeno in vzdrievano. V pojdetju Snežnik je zaposlenih 450 de-lavcev, v Centru za oskrbo. ki je v pristojnosti RSNZ, pa okrog 90. Nekaj vprašanj in odgovorov! Kdo je fivel v Kočevski Reki prej, predenje nastalo varovano območje? Janša: To področje je bilo po vojni ie precej prazno, ker so se kočevski Nemci, ki so tod Uveli, po sporazumu med Italijo in Nemčijo iz-selili v Posavje; zemlja, ki je bila last italijanskega podjetja, pa je bila po vojni nacionalizirana. Vaši, ki so bile še naseljene, so delno izpraznili v času med 1947. in 1952. letom, ostalo prebivalstvo pa se je vključilo v gospodarsko dejavnost na tem območju. Kdo je gradil zaklonišče in druge objekte? Bavčar: Vladna komisija v tako kratkem času ni mogla odgovoriti na to vprašanje, zato naj bi to raziskala skupščinska komisija. , Varovano območje ni posebnost, imajojih tuđi v drugih driavah, pozornost zbuja dokument, daje bilo na tem območju ustreljenih nekaj ljudi Za kakšen dokument gre? Bavčar: Dokument je iz 1986. leta, nanaša pa se na dogodke neposredno po drugi svelovni vojni in ne zadeva ljudi, ki tukaj živijo in delajo. Koliko ljudi je bilo ubitih, ne navaja. VAvstraliji sem srečal Slovenca, ki trdi, daje bil v skupini arhitektov, ki je delala nacrte za zaklonišče v Gotenici. Izjavilje, da so bili vsi avtorji načrtov, ki jim ni uspelo pobegniti, likvidirani. Kaj bi se ubeiniku, ki zdaj Uvi v Avstraliji, zgodilo, če bi se vrnil v Slovenijo? Bavčar: Iz dokumentacije republiškega sekretariata za notranje zadeve je razvidno, da je za 19 Slovencev predviđen pripor zaručiti suma, da so storili vojne zločine. Tuđi za te je slovenska vlada pred kratkim ustanovila komisijo, da bi pregledala, ali so storili zločine, ki so kaznivi po protokolu nurnbcrškega procesa. Če ne gre za takšna dejanja, bo komisija predlagala, da se postopki ustavi jo. Kot mi je znano, na spisku 19 Slovencev ni nohenega. ki bi ga preganjali zaradi Gotenice. zato zagotavljam, da se mu ob povratku domov ne bo nič zgodilo. Območje Kočevske Reke le od 1978. leta dalje ni bilo predviđeno za namestitev republiškega vodstva. Kakšni so bili razlogi, ki so opraviče-vali še nadaljnjo zaprtost in varovanje? Janša Razlogov ni bilo. prejšnja vlada je obstoj zaprtega območja opravičevala z določenimi obrambnimi potrebami. Domnevam, da je gradnja zaklonišča povezana z zločini in prisilnim delom. Ali bo vlada raziskala tuđi to? Bavčar: Vlada se zdaj bolj ubada s tem, da poišče rešitve za legalno funkcioniranje območja, da območje čimprej odpre in da uredi položaj obeh podjetij, Sneinika in Oskrbnega centra. Zgodovino naj bi raziskala skupščinska komisija. Kako je s trditvami, daje bilo to področje predviđeno za izolacijo političnih nasprotnikov? Janša: Vladna komisija je dobila informacijo, da naj bi bila na območju za politične nasprotnike predviđena kraja Borovec in Prilesje. Ko si je ogledala Borovec. tamkajšnji objekti nišo dajali vtisa, da bi jih kdo predvide! za tovrstne namene. Lahko pa bi jih tuđi... Kdaj se je han Maček - Mafija zadnjič mudil v Kočevski Reki? Bavčar: En dan pred prihodom vladne komisije na zavaravano območje. Je bila Kočevska Reka edino zaprto območje v Sloveniji ali so še druga? Janša: Po republiškem odloku edino, po zveznem pa so v Sloveniji še tri do štiri območja, ki so zaprta za tujce. med njimi ludi območje Kočevskega Roga. Po nekaterih podaikih naj bi zvezna vlada kmalu tuđi v Rogu dovolila obisk tujcev. Kakšnaje bila vloga JLA v Kočevski Reki; je res, daje tod tuđi vojaško letališče? Janša: Vod JLA je še do nedavnega varovul območje. vendar so ga pred volitvami umaknili. Letališče ni tako majhno, da bi ga mogli skriti, zato trdim. da ga ni. Ali zaklonišče zagotavlja varnost v primeru atomskega napada? Koliko je v njem prostora? Janša: Naprave v zaklonišču so ie precej zastarele, zaklonišče ne zagotavlja popolne varnosti, v njem pa je prostora za sto ljudi. Kakšna bo usoda zaklonišča? Bavčar: O tem je več predlogov, noben še ni dokončen, jasno pa bo ob koncu leta. Sodelovanje med sindikati podira evropske] Italijcmski sindiKi ščitijo vse deta Pobratenje kranjskega sindikata s sindikalAderacijo CGIL Ivree v italijanskem Pie-montu traja poldrugo desetletje. Ob proto*jjh in prijateljskih pa te vezi zadnje čaše utrjuje tuđi naše zgledovanje po zahodm slf'ni organiziranosti. Ivrea, junija - Preden kaj izvemo o sindikatih - v Italiji obsjžjljajbolj množični CGIL, CISL in UIL - se je dobro ozreti po mestu Ivrei, ki ga nr^ttj^prjbližujejo Kranju. Ivrea, mesto s 50.000 prebivalci, sedež območja Canavgsjj jjQx)Qp prebivalci, ležFni vhodu v dolino Aosta, ki vodi proti evropskemu očakufjll Ojsgkemu Mont Blancu v Franciji. Le dobra ura avtomobilske vožnje in že si obj^ žtjg^gvrope (medtem ko je do morja, Ligurnijske obale, dve uri vožnje), po vznogjli l!|0sMme tudi pokrajina Piemont z glavnim mestom Torino. Canavese, še zlastij>g ISgteje znana po vino-rodnosti - poskusili smo slovito barbero in posebnost zgdj jj^kleti v vaši Piverone, beli erbaluce di caluso - in kmetijstvu, ki sicer industrijsKOKfrgjini ohranja podežel-ski mik. Pokrajino krasi še dvoje značilnosti: stari grad^Jggjezera. Gostitelji so nas nastanili ob enem od osmih jezer, imenuje se ViverofjffižUcje! njegove obale pa je nekakšen neobljuden naravni rezervat. j UIL, v mnogih tovarnah PaJ lahko po reprezentativnem n*j lu podpiše CGIL, ker ima naJT članov, še enkrat več kot °?j| dva skupaj. Ločeni trije sind'*J v Italiji obstajajo od leta l9?8!^ se je razbil po vojni nastali_*tj tni, vendar v frakcije razbiti ^ dikat. Tedanja oštra nasprotJjL se konec 60-ih let začela g'8^ danes so vsi trije sposobni stfrj ga dialoga, kadar gre za ^j vprašanja. Za kolektivno p0^ bo denimo se najprej skupnoj govorijo o zahtevah, ki jih fv postavili delodajalcem. Na$^ stitelji so priznali, da so dog0.. janja velikokrat mučna in &°l trajna. O vprašanjih, kot so , žina delovnega tednika ali ' rendum o podpisovanju kole'" nih pogodb ali dviganju pl3^ osnovi inflacije, pa imajo M skupnemu podpisu različno ' lišče. Trden status delavsk^ zauprtika Kaj vsebuie italijanska koJe» vna pogodba9 Plače, delovne J goje, delovni čas, tudi status — lijanskih sindikatih dokaj liberalni ali pa se dobro zavedajo, kaj pomeni politični marketing. Šči- 0 --v uaLiuiiamo UUI1UUK.U- tijo namreč interese vseh delav-> Dow?rečJe' življenjske stro- cev, čeprav nišo v sindikatu, vi.!?'.Olovno dobo, nor- Članstvo predstavlja, kakor pra- lišče. ' let,; .!' Pogajanjih za plače v • *^U« pogodbah jemljejo Trden StatUS delaVSK«9|0 ^»vo nacionalno dohodko- zaupnika Kaj vsebuie italijanska ^Jf^: ^^'ektvini pogodbi so po- vijo, delavska avantgarda, ki se vna pogodba9 Plače, delovne f *] *aščiteni delavski zaupniki, goje, delovni čas, tudi status^ £}*'vajo nekakšno imunitete lavskih zaupnikov, v njej je »Jjj gjkat Ivree ima po tovarnah določilo o enakopravnosti ie\ JJj 600 delegatov in tem kole-v delovnem procesu in pr> y \.** pogodba omogoča od 8 do čah. Povprečna bruto plača « M od podjetnika plačanega dikatih pa takrat ne vprašujejo avca po besedah ivrejskih s» .f ria sindikat, medtem ko jih po članski izkaznici, le vedeti jim kalistov znaša 1,4 milijona ^« izvršnega odbora sindikata neto pa 1,1 milijona lir (pri ™ s '*jo §e precej več. V Olivetti- zaveda, da bodo delavcu v brez- dušnem odnosu z delodajalcem lahko kdaj kratene njegove pravice. Navadno se delavci včlanijo tedaj, ko doživijo krivico, v sin- dajo, kako pomembno je biti član sindikata. Člani postanejo i— -»- ------j-----— \r . (. j q. -, -- p»\-vwj ¥w. t v/uvdii- dali aiuuiNaid. \^iaiii ^vaiaucju je namreč plača obremenjen ^ ^nirno kar 90 ur mesečno, po podpisu pristopne izjave, ki kakimi 9 odstotki za zdravstva jPorneni nekakšen polprofe- ne zavezuje k ničemur, niti pri pokoininski in Dodobne sKia» ""ni status. članarini ne vztrajajo. Hijd ho, zapravfcek, hija ho... Pesem je stara, afera z Zapravljivčkom pa nova. llAfeetofon. Potrdil je, da so posiitve je danes v ospredju. sanja novinarja Dnevnika Mirana Subica povzerna^ O delala mimo dogovor- Novi podjetniki se tega zaveda- podatke, ki so razburill v precejšnji meri tudi javng^ Sff^Sff!^Z^. iSdi^njrS^^ Morda SO JO tudi razdellli: em SO se naježili ze Obj^j f d<*leta tudi sam nadlego- to podjetniki postavljajo pogo- nu lastnika trgovine Zapravljivček Janeza Janše, dj^ie^moski plati. Pritiska! je je in to je tudi logično. Ko pa od - ogorčenja. Ce je brez slehernega posploševgfc v NedeTitLe/mn?nUvLhii ?* grfi° člz rob'bi jihun!kdo mo" T-----i—r^---------rr---------'-----:—t—. . x—^—f-—-------=r~Ztl\^^edeljskem, jo vabil na rai krepko po prstih. Sestnajst, karkoll zanesljIVO res, je to dejStVO, da SO V Zagg^pr v enega kranjskih lo- sedemnajst let stara dekleta te- vljivčku izkoriščali mlada dekleta. No, naj govorijoJjglitvM 'n tako da|Je- ga skorajda ne zmorejo. in- Sfva ^a. je potrebno ob vse to špektor dela Marko Krenner je ------ -< ' to'e: stran za za" dejal, da pripravlja predlog za Pri podpisu pogodbe z mladi-mi prodajalkami ni bilo nobe-nega člena, ki bi predvideval, da bo delavka delala 12, 16 ur na dan, tudi - 32 ur skupaj! Pa so to dekleta morala početi. Domala vsa so morala sama plaćati zdravniški pregled (osebni dohodek npr. 3.600 din - pregled 900 din), čeprav bi moral to plačilo nadomestiti Janša. Ko je ena od njih to zah-tevala, jo je postavil pred dej-stvo, da lahko izgubi službo. Ultimat pa ji je postavil ob zahtevi, da jo ustrezno prijavi: »Ali se opravičiš - ali greš, tu je knjižica...« Zakaj deklet ni pri-javljal? Zato, ker je potem treba plaćati oderuSke (čez 100 odstotkov na plaćo) prispevke -a plačujejo jih vsi. Pri njem so se morali oglasiti tudi davčni izterjevalci, še zdaj je kranjski davkariji dolžan prav za te prispevke. Ko so dekleta prihajala v službo, ni bilo govora o kakih denarnih odtegljajih. Janez Janša pa je za sleherno napako (po njegovi in izključno njegovi oceni) odtegoval denar. To je počel tudi na predlog poslo- vodkinj. Ne malo: za prvi °V\ min 100, za ponovljeno nap8Vi 200 dinarjev. Računica: v sl^ bi si ves dan, tudi po 16 "J koncentracija popusti, mi"1^ dežujejo. Je potem logično. . so dekleta nabrala tudi , 1000 din »minusov«? Je! £»'" Sramotno nizka je bila os"( vna plača, ki je maja oz. kofl f aprila znašala vsega 600 din? jev! Vse ostalo je bilo »nagi"aL J vanje«. Ugotovili ste: to je ^1« zopet afera Janeza Janše. »^ met je izračunal on, odstoj. | tudi, plaćo tudi, minuse tud' J Pri tem je zanimivo, da ni P°5 j' bej plačal prizadetim noben^ ♦ nadurnega dela, ne nočnciL dela, regres za prehrano Pa/: bil pri tem res izkoriščevals j, vsega nekaj sto dinarjev.- ; tem so dekleta malicala r(, njem in pri njem kupovala *?. cerijo. Tega mu nihČe ne oć' toda že pri tem je seveda ko' govec zopet zaslužil. Pa jim l to ni dal nobenega popusta-Sodu sta izbili dno prito*v dveh mater. Podatke imam^ redakciji. Janez Janša je za .• v deljski dnevnik govoril tud1 Zaposleni i i pfvjsno koliko je pripravljena "riskirati" za svojo polico še toli'k k'a"e Sm" P° Prometu' zc"oje, ko se zaposliš, težko ve-(ko ■ zasluiil- vsekakor pa ne manj kot 500 mark na me-%j ,Je Prometa, vecjije dohodek. Zaenkrat. kolikor časa sem ''Jih f.ohro leto). so bile plače vedno precej boljše kot v ostalih i* \>ememu paJe "ekJe tudi primeren naš delovnik. Vendar količina n' "'koli nobena "pojamrala" glede platila, da ne bi bila Sk Z, nJ'm- NekaJ resnice pa je na tem. da so nekatere hitro n^eHi xaj kdor ne zdrii 1akšnega delovnega tempa, pač S tQ, Da hipri delu "zabušaval". pa ne gre. pri nas ne... %i Jen matice, pač ni. Nikoli pa nisem zato imela občutka. .macana, kot je delu bilo primerno." Petek, 22. junijaj9jj ^etek, 22. junija 1990 _(5fyfa& 4ćkmsi_ 17. STRAN ' C3©JB®S&J©IEI1GU! Sodelovanje med sindikati podira evropskgj Italijanski sindiKi ščitijo vse delavce, ne sumo članov Pobratenje kranjskega sindikata s sindikal^ederacijo CGIL Ivree v italijanskem Pie-montu traja poldrugo desetletje. Ob protofljh in prijateljskih pa te vezi zadnje čaše utrjuje tuđi naše zgledovanje po zahodni slT'ni organiziranosti. Ivrea, junija - Preden kaj izvemo o sindikatih - v Italiji obslSfcllgibolj množični CGIL, CISL in UIL - se je dobro ozreti po mestu Ivrei, ki ga rnn2SK^sti_približujejo Kranju. Ivrea, mesto s 50.000 prebivalci, sedež območja Canavgsjt sSj^OOp prebivalci, ležFna vhodu v dolino Aosta, ki vodi proti evropskemu očakuTfv ^gkemu Mont Blancu v Franciji. Le dobra ura avtomobilske vožnje in že si obj> sžg_Eyrope (medtem ko je do morja, Ligurnijske obale, dve uri vožnje), po vzno|j!i fDgsijme tuđi pokrajina Piemont z glavnim mestom Torino. Canavese, še zlastiJIJ jjžgta^je znana po vino-rodnosti - poskusili smo slovito barbero in posebnost zagl ^k|eti v vaši Piverone, beli erbaluce di caluso - in kmetijstvu, ki sicer industrijsKOfgfajinj ohranja podežel-ski mik. Pokrajino krasi še dvoje značilnosti: stari gradJ^CNjezera. Gostitelji so nas nastanili ob enem od osmih jezer, imenuje se ViverofjžfSl!,^ njegove obale pa je nekakšen neobljuden naravni rezervat. Kot rečeno, se kolektivne pogodbe obnavljajo vsake tri leta. Če jo delodajalec krši, kar se veliko-krat dogodi tuđi v Italiji, skušajo najprej spore zgladiti z arbitraža-mi, mnogokrat pa gredo delavci po pravico ćelo na sodišče. Kot nam je zatrdil eden od dolgole-tnih sindikalnih aktivistov iusep-pe SuperboE, imajo s sodišči dobre izkušnje, saj se spori večino-ma iztečejo v prid delavcem. Sindikalne zaupnike volijo delavci, vendar ni nujno, da so člani sindikata. Glede članstva so v ita- Trije v sindikalni konku-rena Većina tamkajšnjega prebival-stva je zaposlena v industriji, menda pa je kar 22.000 ljudi, od blizu 50.000 prebivalcev Ivree, vezanih na svetovno znano raču-nalniško multinacionalko Olivetti. Tamkajšnje delavstvo se v interesu obrambe svojih pravic vključuje večidel v najmoČnejšo italijansko sindikalno konfederacijo CGIL, ki ima na območju Ivree okoli 13.000 članov. Za naše razmere, kjer smo bili doslej vajeni avtomatičnega članstva v delavski organizaciji, se to nemara zdi malo, pa tuđi predstavniki tamkajšnjih sindikatov si s števi-lom članstva belijo glavo, saj šte-vilnost pomeni tuđi moč. Trenutno pa se bolj kot s tem ubadajo z obnovo generalne kolektivne pogodbe, ker se izteka njena trilet-na veljavnost in jo je treba vno-vič podpisati. Ravno v času našega obiska je CGIL pripravil stavko delavcev v kovinski industriji, ker jim je šio za nekatera določi-la prihodnje kolektivne pogodbe - Italijani jo imenujejo CCNL -in so morali seči po skrajnem sredstvu. Zaradi stavke si žal nismo mogli ogledati proizvodnje v torinskem avtomobilskem orjaku Fiatu, kjer so 1899. leta izdelali prvi avto. Kolektivne pogodbe v imenu delavcev podpisujejo vsi trije sindikati, se pravi CGIL, CISL in UIL, v mnogih tovarnah P8ffll lahko po reprezentativnem "*lj lu podpiše CGIL, ker ima najJB članov, še enkrat več kot o*J I dva skupaj. Ločeni trije sind'^l v Italiji obstajajo od leta !9 - 'oOil se je razbil po vojni nastali.'JI tni. vendar v frakcije razbit«. Ti dikat. Tedanja oštra nasproU»3| se konec 60-ih let začela glfl°l| danes so vsi trije sposobni stfFji ga dialoga, kadar gre za va*jx vprašanja. Za kolektivno p°»£j bo denimo se najprej skupnoj: govorijo o zahtevah, ki jih **1 postavili delodajalcem. Nas« *L stitelji so priznali, da so dog°j| janja velikokrat mučna in d°BI trajna. O vprašanjih, kot so "jh žina delovnega tednika ali ,k rendum o podpisovanju kolegi nih pogodb ali dviganju p' ,1 osnovi inflacije, pa imajo k'jTl skupnemu podpisu različno **s lišče. Trden status delavski zaupnika Kaj vsebuie italijanska k°Je* vna pogodba? Plače, delovne JF goje, delovni čas, tuđi status * lavskih zaupnikov, v njej je '* določilo o enakopravnosti ^u, v delovnem procesu in pf' »L čah. Povprečna bruto plaća ^, lavca po besedah ivrejskih si!L kalistov znaša 1,4 milijona ..^ neto pa 1,1 milijona lir (pri "j s je namreč plača obremenje"8 j kakimi 9 odstotki za zdravstv«" pokojninski in podobne skla° 1 ^ do 20 odstotki pa z drugi mi Jei': Pri pogajanjih za plače v l'vnih pogodbah jemljejo 3usnovo nacionalno dohodko-< pokrrečJe' življenjske stro- y , "*• delovno dobo, nor-*i 7q^° 'n' pogodbi so po- J faSClteni delavski zaupniki, jjf'vajo nekakšno imunitete j Jkat Ivree ima po tovarnah l 600 delegatov in tem kole-i "a Pogodba omogoča od 8 do ^r od podjetnika plačanega 1q ** sindikat, medtem ko jih L !2vršnega odbora sindikata d'aJo še precej več. V Olivetti- * Čmo kar w ur mesečno, jj^fneni nekakšen polprofe-ln' status. lijanskih sindikatih dokaj liberalni ali pa se dobro zavedajo, kaj pomeni politični marketing. Ščitijo namreč interese vseh delavcev, čeprav nišo v sindikatu. Članstvo predstavlja, kakor pra-vijo, delavska avantgarda, ki se zaveda, da bodo delavcu v brez-dušnem odnosu z delodajalcem lahko kdaj kratene njegove pravice. Navadno se delavci včlanijo tedaj, ko doživijo krivico, v sindikatih pa takrat ne vprašujejo po članski izkaznici, le vedeti jim dajo, kako pomembno je biti član sindikata. Člani postanejo po podpisu pristopne izjave, ki ne zavezuje k ničemur, niti pri članarini ne vztrajajo. CGIL se sicer financira izključno iz članarine, to pa delavci odvaja-jo od svoje bruto plače v dogo-vorjenem odstotku. V povprečju je članarina 12.000 lir mesečno na delavca. V podjetju ne ostane nič sindikalnega denarja, saj tuđi sindikata v našem smislu v tovarnah nimajo, tam so le njegovi delegati. Pač pa denar zbira sindikalna centrala v Ivrei, ki ga del zadrži, del odvede regionalnemu sindikatu (v Torino), del pa na-cionalnemu (v Rim). V letu dni zberejo okoli milijardo lir, 700 milijonov ostane v Ivrei, ostalo vzameta Torino in Rim. V sindikatu Ivree se z interesi tamkajš-njega delavstva ukvarja 30 profesionalnih sindikalistov. Na vpra-šanje, ali imajo oblikovan stav-kovni sklad oziroma iz katerega denarja plačujejo delavce v pri-meru stavke, so odvrnili, da dol-gotrajnih stavk, ki bi terjale tak-šna nadomestila, ne poznajo. Stavkajo tako, da izgubijo čim manj delovnih ur, ob obsežnejši stavki, ko se tovarna dobesedno zapre, pa delavci iz drugih podje-tij solidarno pomagajo stavkajo-čim. PINO GIUSEPPE SUPERBO, sindikalni delegat v mestnem voznem parku Torina: »Kot sindikalni aktivist sem zorel v "vro-či jeseni 68", ko so bili povsod generalni štrajki in so delavske zahteve imele uspeh. Sodelovai sem v bojih za pravice "delav-skega statuta", ki govori o svo-bodnem včlanjevanju v sindikat. Iz podjetja dirkalnih avtomobi-lov, kjer sem delal, je izšlo veliko sindikalnih pobud za kolektivno pogodbo kovinarskih delavcev. V prepričanju, da je treba razširiti sodelovanje med delavci, ne le v Italiji, smo bili s _____..... kolegi pobudniki ideje o jedrski QOr°žitvi že v začetku 70-ih let. Iz enakega prepričanja izhaja ludi ie dolgoletno bratenje s sindikatom Kranja.« CESARE DOMIANO, generalni sekretar GCIL za Torino: »Sindikalno enotnost je danes težje doseći kot v 60-ih letih, saj je kriza 80-ih naplavila na vrh strateške razlike med tremi sin-dikalnimi kunfederacijami. Najbolj dramatičen primer ne-enotnosti pomnimo v letu 1984, ko smo v kolektivne pogodbe vnesli l.i. scalo mobile, inflacijski dodatek k plači. Ostala dva sindikata ga ništa podprla. Danes se trije sindikati že bolj pri-bližujejo, kar morda pomeni, da ni več ekonomske krize. Zlasti ni več nekdanjih zunanjih ideoloških razlik.« Ogledali smo si tuđi državno solo informatike, ki jo je ustanovit Camillo Olivetti. To je petletna srednja šola, ki izobražuje profil tehnika za štiri smeri: elektrotehniko, elektroniko, informatiko in mehaniko. Solo obiskuje 800 studentov. 140 se jih v oddelku za informatiko šola v večerni soli. S firmo Olivetti šola nima nič, ražen imena in opreme, ki pa sojo tamkaj kupili in ne dobili podar-jene. Njihovi učenci tuđi prakse ne opravljajo v Olivettiju, izjemo-ma sprejmejo za mesec dni na delo 12 najboljših studentov. V 1. in 3. letnikih je po 25 studentov, v ostalih pa ne več kot 15. Pouk traja pet ur dopoldne in dve popoldne, vanjpaje všteto tuđi praktično delo v specializiranih učilnicah in laboratorijih. Stipendije dobijo le najbolj nadarjeni, vendar je simbolična, 100.000 lir za vse šolsko leto. Poučuje 140 profesorjev, le polovica stalnih, ostali pa imajo pogodbe za po eno leto, po nekaj letih pa jih posebna komisija oceni, in če so dobri, dobijo stalno zaposlitev. Olivetti: dve izmeni in »evropski delovnik» ZL2 v Ivrei so nam pokazali tuđi dvoje obratov slovite multinacionalne družbe Olivetti, ki je nekoč pro-izvajal pisalne stroje, danes pa je med vodilnimi izdelovalci raču-nalniške opreme. Sedež Olivetti-ja je sicer v Milanu, v Ivrei pa ima direkcijo, od koder vodijo posle s tujino, medtem ko je proizvodni obrat v bližnjem Scarma-gnu. V prvem so nam pokazali dva prototipa računalnikov iz svojih razvojnih novosti: eden je multimedijsko čudo, ki obvlada vse od glasbe do lingvistike, drugi pa nekakšen prevajalec za devet jezikov, med njimi tuđi ja-ponskega in kitajskega (slovan-skih ni med njimi). V Scarma-gnu, kjer so na zemljišču pred 30 leti Olivettijevi hoteli postaviti lastno letališče, a jim vlada ni do-volila, pa je ogromna tovarna s 198.0C0 kvadratnimi metri, kjer v maksimalno robotizirani proizvodnji izdelujejo elektronsko tehnologijo. V Scarmagnu, kjer dela 3480 zaposlenih, od tega 2119 v proizvodnji, delajo v dopoldanski in popoldanski izmeni ter v tako imenovani »delovni izmeni«. Slednja je tisto, čemur pri nas rečemo »evropski delovni čas« in traja od pol osmih do pol štirih popoldne z enourno (neplačano) prekinitvijo za kosilo. Tovarna je v pogonu 228 dni v letu, 15 dni imajo kolektivnega dopusta, sicer delavcem pripada 29 dni dopusta. Kako so plaćani Olivettijevi delavci, nam ni uspelo povsem na-tančno izvedeti, tamkajšnji pred- stavnik za javnost nam je dejal, da po kolektivni pogodbi. Ta predvideva več osnovnih plačil-nih razredov: proizvodni delavci se s plačo lahko pririnejo do pe-tega, uslužbenci do sedmega klina na tej lestvici. Podjetnik (na pred log nadrejenega v oddelku podjetja) lahko delavce tuđi dodatno stimulira. Ta dodatek znaša v Olivettiju od 200 do 1250 lir na uro. Srednja stimulacija lahko delavcu na mesec navrže okoli 160.000 lir pribitka k plači - za to pa v Olivettiju pravijo, da znaša od milijona do 1,6 milijona lir mesečno. Ko smo se sprehodili po obratih, nismo dobili vtisa o kakem velikem garanju, niti o strahu, ki ga doživljajo mnogi naši delavci v podobi tehnoloških presežkov. Kaže, da so v Olivettiju s tem že opravili, čeprav pa povedo ludi, da so med letom »izgubili« okoli 200 delavcev. Njihov cilj namreč ni več količina izdelkov (čeprav letno proiz-vedejo 700 do 800 tisoč enot), pač pa kvaliteta in razvoj. Tuđi zapo-slovanje se jim je ustavilo: na-zadnje so sprejemali nove delavce leta 1986, in še to le tište, do katerih so imeli obveznosti po štipendijskih pogodbah. Sicer pa smo dobili vtis, da je za delavce dobro poskrbljeno. Eden od do-kazov je tuđi 100-odstotno plača-na bolniška! Sodeč po obisku je tuđi odnos podjetnikov, oziroma njihovih managerjev, do sindikata docela profesionalen. Slednje-mu so v zvezi z delavskimi pravi-cami vrata tovarne vselej odprta, pa naj gre za štetje kalorij v to-varniški menzi ali za napoved stavke. I V. STANOVNIK Hija ho, za prav tek, hija ho... Pesem je stara, afera z Zapravljivčkom pa nova, jzjjj |^etofon. Potrdil je, da so sanja novinarja Dnevnika Mirana Subica povzemaj^ ^a delala mimo dogovor-podatke, ki so razburili v precejšnji meri tuđi javnog Sov^'nlKi^TaSge" Morda so jo tuđi razdelili: eni so se naježili že obj^ r Ukleta tuđi sam nadlego-nu lastnika trgovine Zapravljivček Janeza Janše, Vj nega člena, ki bi predvideval, 200 dinarjev. Računica: v si"* da bo delavka delala 12, 16 ur bi si ves dan, tuđi po lp ^ na dan, tuđi - 32 ur skupaj! Pa koncentracija popusti, mi«1",, so to dekleta morala početi, dežujejo. Je potem logično, . Domala vsa so morala sama so dekleta nabrala tuđi ^ plačati zdravniški pregled 1000 din »minusov«? Je! W j (osebni dohodek npr. 3.600 din Sramotno nizka je bila os«1^ >i - pregled 900 din), čeprav bi Vna plača, ki je maja oz. kp"8 ' moral to plačilo nadomestiti aprila znašala vsega 600 difl* '< Janša. Ko je ena od njih to zah- jev! Vse ostalo je bilo »nagraL "° tevala, jo je postavil pred dej- vanje«. Ugotovili ste: to je b* stvo, da lahko izgubi službo, zopet afera Janeza Janše. "^ Ultimat pa ji je postavil ob met je izračunal on, odstoj. fa zahtevi, da jo ustrezno prijavi: tuđi, plačo tuđi, minuse tud^Ji »Ali se opravičiš - ali greš, tu je Pri tem je zanimivo, da ni P°5,'' knjižica...« Zakaj deklet ni pri- bej plačal prizadetim nobefleM javljal? Zato, ker je potem tre- nadurnega dela, ne noi^K ba plačati oderuške (čez 100 dela, regres za prehrano P3'; odstotkov na plačo) prispevke - bil pri tem res izkoriščeval^ a plačujejo jih vsi. Pri njem so vsega nekaj sto dinarjev... uj se morali oglasiti tuđi davčni tem so dekleta malicala P izterjevalci, še zdaj je kranjski njem in pri njem kupovala »P davkariji dolžan prav za te pri- cerijo. Tega mu nihče ne o*1 (. spevke. Ko so dekleta prihajala toda že pri tem je seveda ko' y v službo, ni bilo govora o kakih govec zopet zaslužil. Pa jim denarnih odtegljajih. Janez to ni dal nobenega popusta- Janša pa je za sleherno napako Sodu sta izbili dno prito^ (po njegovi in izključno njego- dveh mater Podatke imamo vi ocem) odtegoval denar. To redakciji. Janez janša je za Nev je počel tuđi na predlog pošlo- deljski dnevnik gOvoril tud1 , K/5 . \>JUn'Ja ■ Te dnije v našo redakcijo poklicala poslovodkinja [dlj^Pravljivček Magda Ožvaldova in povedala, da se trgovke, H/ • a delajo v trgovini, ne strinjajo s pisanjem o njihovi trgovi* B Sem lastniku, ter da bi rade povedale, kako razmišljajo one. Pravijo; H«/n W> Poslovodkinja : "Vsa dekleta, ki pridejo sem v službo, 3s°hs tem- kako se dela, kakšen je delavnik, daje treba delati %l0 !an- rtedeljah in praznikih in včasih tuđi ćele dneve. Obi->Pq ,• "'* Pa 'raja nekje od šestih do dveh, pol treh. Od vsake po-% pfvjsno koliko je pripravljena "riskirati" za svojo polico še tol>k ?čane smo P° prometu, zato je, ko se zaposliš, težko ve-tčka • zasluiil- vsekakor pa ne manj kot 500 mark na me-%j Je prometa, večjije dohodek. Zaenkrat, kolikor časa sem %h S,obro leto), so bile plače vedno precej boljše kot v ostalih i"* ^mU paje "ekje tudi Primeren nas' delovnik. Vendar koli-Hiq ' "' nikoli no°ena "pojamrala " glede platila, da ne bi bila Sle ] "/""■ NekaJ resnice paje na tem, da so nekatere hitro ^Ofe Hib°' saJ kdor ne zdrii laksne8a delovnega tempa, pač \ tQ elati- D<* bi pri delu "zabušaval". pa ne gre, pri nas ne... \ Jen rnalice, pač ni. Nikoli pa nisem zato imela občutka, . Macana, kot je delu bilo primerno." I v^ISISSJtaUglEJIGLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek.22. junija 1990 Mini M M arket - IIlarket za Vas Trg svobode 18, 64290 Tržič, tel.: 064/52-378 Zakaj mini market? - Mini cene, Market izbira CTB-9328 6.590,00 dm CBT-9502 6.990,00 din videorekorder 6.600.00 din videoplayer 5.000,00 din z digiradiom 2.190,00 din NORDMENDE PRESTIŽ 72 PIP stereo, teletext, slika v sliki itd. 22,900,00 din SPECTRAMOVIE CV 400 23.900,00'din SPECTRA 63 MC, stereo, teletext, itd. 15.300,00 din SPECTRA SL 72 IMC, stereo, teletext itd. 16.350,00 din MIDI COMPACT SYSTEM MS 3002 5.490,00 din MAMBO K 300 690,00 dm GALAXY 36 IMC 5.800,00 din MIDI-CD PLAYER CP 3001 3.160,00 din CITYCORDER HD 1000 1.890,00 din DIGITAL CLOCK RR 22 690,Uu din videorekorder 14.520,00 dm S & HITACHI 11 MS-VV560E brez CD 3 995,00 <"° sesalec 1000 W 2.290,00 din^ Za lep šolski uspeh... Japonska kolesa BMX, izredna ponudba v mesecu avgustu po ok. 2.300,00 din ENKRATNO! BARVNIIV GOLDSTAR 36 cm SAMO 5.200 din Izkoristite UGODNE PLAČILNE POGOJE! Priporoča se delovni team zasebnega podjetja DO IMPEX Tržič! UGODEN NAKUP KERAMIČNIH PLOŠČIC Industrija keramičnih izdelkov p.o. 65293 VOLČJA DRAGA Voleja draga 43/b (Nova Gorica) vam nudi v svoji maloprodajni trgovini keramične ploščice "KERAMIX" - po izredno ugodnih cenah, - na 4 obroke, - odporne na zmrzovanje, obrabo -trošenje - pokanje glazure, nagle spremembe temperature, kemičnevplive. Informacije v maloprodajni trgovini "KERAMIX" po telefonu št. (065)53-111. ZELO UGODNO NOVO ZELO UGODNO NOVO ZELO UGODNO NOVO P0 ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO: - TISKANO POSTEUNINO RAZNIH DIMENZIJ - BLAZINE, PREŠITE ODEJE, ODEJE > ■ KUH. KRPE, PRTE, SRAJCE, HLAČE ITD. SE ŽELITE IZOGNITI ZAMUDNEMU ISKANJU PO TRGOVINAH IN PRENAŠANJU NERODNIH ZAVITKOV PO MESTU, AVT0BUSU? VSE KAR MORATE STORITI. JE. DA POKLIČETE PO TEL. 42-1 50 VSAK DAN OD 6. - 7 30 URE ALI 1 5. 20 URE, POVESTE SVOJ NASLOV IN 2 VSEMI ŽELENIMI ARTIKLI SE B0M0 OGLASILI PRI VAS DOMA 0B DOGOVORJENEM ČASU' 0 NAŠEM PRIHODU LAHKO OBVESTITE TUĐI SOSEDE IN PRIJATELJE MOŽNOST NAKUPA PA JE TUĐI V SKLADIŠČU DVORJE ŠT. 89 PRI CERKLJAH, VSAK DAN - TUĐI 0B NEDELJAH. DA PA NE BI -7C, Q HODILI ZASTONJ, VAM PRIPOROĆAMO. DA PREJ POKLIČETE PO £El-~L TELEFONU' UGODN^ POKLIČITE ALI PRIDITE - NE B0 VAM ŽAL! NOVO GALAXY 51 MC 8.590,00 din -----mm^^ ITT NOKIA 51 cmjrmOOdl11 51 cm 9.440,00 din petek, 22. junija 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 19 STRAN »©IEHGLAS Škropiva le v kmetijskih apotekah? Zdravila za ljudi so se že doslej lahko prodajala samo v lelcarnah, zdravila za živali so priskrbeli živinozdravniki ali jih je bilo mogoče dobiti v živinorejsko-veterinarskih zavo-dih, "zdravila" za (kmetijske) rastline pa je bilo mogoče kupiti predvsem v trgovinah s kmetijskim reprodukcijskim mate-rialom pa tuđi v povsem navadnih (živilskih) trgovinah. Daje bila prodaja sredstev za varstvo rastlin oz. fitofarmacevtskih pripravkov ponekod precej nestrokovna, so se lahko večkrat prepričali kupci, ki so ostali brez odgovorov na nekatera za Uporabo tovrstnih pripravkov (tuđi strupov) pomembna vpra-šanja; na pomanjkljivo strokovno znanje prodajalcev pa je opozorila tuđi anketa. Kot vse kaže, bo neredu in nestrokovni prodaji kmalu odklenkalo. Novi zvezni zakon o varstvu rastlin pred bolezni-fni in škodljivci, ki ogrožajo vso državo, namreč določa pogo-je, ki jih morajo izpolniti zasebna in družbena podjetja, če se delijo ukvarjati s prodajo fitofarmacevtskih pripravkov. Ti Pogoji so precej ostrejši, kot so veljali do zdaj. Po trinajst let starem republiškem zakonu so škropiva in druge kemične pripravke za varstvo rastlin lahko prodajali delavci s srednjo strokovno izobrazbo splošne kmetijske smeri ali smeri rastlin-ske pridelave pa tuđi delavci brez srednješolske izobrazbe, vendar z dvema letoma delovnih izkušenj pri delu s sredstvi *a varstvo rastlin in z opravljenim tečajem iz varstva rastlin. po novem pa bo morala vsaka trgovina, ki se ukvarja s prodajo fitofarmacevtskih pripravkov, imeti v rednem delovnem razmerju delavca z ustrezno visoko strokovno izobrazbo pa tuđi primerne, tehnično in sanitarno-higiensko urejene prostore. Ker večina prodajaln še ne izpolnjuje teh pogojev, bo treba s posebnimi akti določiti, do licdaj naj bi se prilagodile lovim predpisom. Že zdaj je mogoče sklepati, da bo po no-vern prodaja škropiv in drugih sredstev za varstvo rastlin mo-8oča le v specializiranih prodajalnah ali bolje rečeno: v kme-tijskih apotekah. Zakaj je zvezna administracija prav zdaj sPrejela zakon s strožjimi zahtevami, pa tuđi ni težko ugotovi-t'- Ker se s prodajo tovrstnih pripravkov lahko ukvarjajo tuđi *asebna podjetja, je želela vnesti le več reda in preprečiti, da se s prodajo ne bi ukvarjali tuđi ljudje, ki se na varstvo rastlin ne razumejo, in v prostorih, ki ne bi bili primerni. • C. Zaplotnik Za zdravje ljudi in živali Zdravstveno varstvo telet Želodčno črevesne motnje pri novorojenih teletih, ki jih praviloma spremlja driska, so brez dvoma eden najresnejših zdravstvenih in ekonomskih problemov. Preventiva telet se začne že pred rojstvom. Vedeti moramo, da plod pridobi zadnja dva meseca polovico porodne teže. Velik pomen tako za plod kot za kravo je pravočasna presušitev brejih krav, ki jo opravimo približno 60 dni pred porodom. Pomembno je tuđi pravilno krmljenje presušenih krav. V tem obdobju mora krava nabrati določene rezerve in se pripraviti na naslednjo laktacijo. Pravilna prehrana ima velik pomen za razvoj plodu in vitalnih telet. Najvažnejša naloga matere krave pa je priprava kvalitetnega mleziva (skute). Kvaliteta mle-ziva pa je odvisna od pravočasne presušitve in pravilne prehrane brejih krav. Mlezivo ni samo hrana za novorojeno tele, ampak se šteje kot zdravilo. S pravilno prehrano brejih krav se borno izo-gnili marsikaterim zdravstvenim problemom, še posebej je treba paziti na to v zimskem in spomladanskem obdobju. V mnogih hlevih dobivajo krave v tem obdobju le mrvo in prevelike količine koruzne silaže. Tak enostranski obrok je deficitaren na belja-kovinah, mineralih in vitaminih, ter vsebuje preveč škroba. Pre-sušene krave pa se preveč odebelijo in po porodu pogosto nasto-pijo razni zdravstveni problemi. Zato je nujno, da presušene krave v tem obdobju dobijo le 10 - 12 kg koruzne silaže na dan. Polnovredno mlezivo vsebuje 16-18 odstotkov beljakovin plus mlečne beljakovine. Štiri petine mlezivnih beljakovin priđe na globuline (IG) - nosilci zaščitnih snovi, ki so novorojenemu teletu nujno potrebne. Vedeti moramo, da se tele rodi brez zaščitnih snovi - brez globulinov. Zaradi značilne gradnje posteljice globulini ne morejo po krvi prihajati iz krave na plod. Prvo zašči-to tele dobi sele, ko popije kvalitetno mlezivo. Mlezivo vsebuje 15 do 21 krat več protiteles, kot se jih nahaja v krvi matere. Količina beljakovin v mlezivu pa je odvisno od količin beljakovin v obroku (tropin). V tem obdobju so velike potrebe po mineralih in vitaminih tako za kravo, razvoj teleta in priprave kvalitetnega mleziva. Mlezivo vsebuje mnogo mineralov, kot so kalcij, fosfor, magnezij, natrij itd. Ima tuđi 5 krat več mikroelementov in vitaminov. Mlezivno mleko vsebuje tuđi več fermentov kot navadno mleko. Če hoćemo, da bo mlezivo kvalitetno, je nujno vsakodnevno po-kladati mineralne vitaminske mešanice. Če pokladamo visoko brejim kravam samo kalcij (kalcit), delamo večjo škodo kakor korist. Anton Rudež, dipl. vet. ^ejem in razstava koz ht let organizirane kozjereje Sevnic^ 20. junija - Zveza društev gojiteljev pasemskih malih ži- v.al', Podružnica za kozjerejo Slovenije prireja od petka do nede- I Je (od 22. do 24. junija) pri Taborniškem domu v Sevnici peto tazstavo in sejem koz, na kateri bo več kot 50 razstavljalcev iz *|ovenije, Hrvatske in Vojvodine predstavilo več kot 200 koz. ^&nes, v petek, bo testiranje plemenjakov in ocenjevanje koz in tečnih izdelkov, jutri mednarodni pogovor o reji koz pri nas in Evropi, seja Jugoslovanskega odbora za rejo drobnice in kon- ,r°lna molža, v nedeljo pa razglasitev rekorderke mlečnosti in za *°nec revija gasilskih godb in orkestrov Slovenije. Pokrovitelja ?ejnia in razstave sta Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo 11 Prehrano ter Zadružna zveza Slovenije. • Kot ugotavlja Silvo Osovnikar, predsednik Podružnice za J°zjerejo Slovenije, ima Slovenija odlične pogoje za kozjerejo. V U8oslaviji je bila po vojni zatrta, v drugih evropskih državah pa ? jo širili in dosegli lepe uspehe. Podružnica ima 250 članov, J*uPno redijo nad dva tisoč koz. 25 kooperantov Hmezadove ^'ekarne že daje na trg različne izdelke iz kozjega mleka - trdi, ^ehki in poltrdi sir ter jogurt. • C. Z. *z kmetijske preteklosti Konjska koza namesto zastave Šenčurjanski fantje so bili že od nekdaj precej srboriti. tonika navaja, da so, denimo, za dan republike 1953. leta pri-tedili kaj čudno predstavo. Organizirali so "divjo ohcet" ali, kot s° temu tedaj lepše rekli, pravo žrtje. Kupili so bolnega konja, & zaklali in skuhali golaž, priskrbeli pa so si ludi velike količine v"»a. Pa ne le to: pred hišo so namesto zastave razobesili - konj-*ko kožo. 4li so krave po umetni osemenitvi še sposobne za Pleme... ...so se spraševali neka teh gorenjski kmetje pred 37. leti, PrQv tedaj, ko naj bi dobili prvo tele od umetno osemenjene kra- Ve v osemenjevalnici na Primskovem. Živinorejski strokovnjaki *° nejeverneže mirili, češ "umetno" tele je prav takšno, kot so ^ga, in še boljše. ker je seme od prvovrstnega bika. Kojeprvič Jftetno osemenjena krava teletila še drugič, je bilo konec tuđi e" kot so Kokra, Sv. Katarina, Zali Log in Davča. po drugi "o prenapeto stanje (ter na podhranjenost in obolevnost živi- e' v krajih Sorškega polja in ravnine okrog Vogelj in Šenčurja. Mešetar Kakšne so junijske obrestne mere za vpogledoe hranilne vloge v nekaterih gorenjskih zadružnih in gozdarskih hranilno kreditnih službah? hranilno kreditna služba obrestM „er, „ vpogIedne hran. vloge (v %) Gozdno gospodarstvo Bled Gozdarska kmetijska zadruga Žiri Kmetijska zadruga Medvode GKZ-TZO Naklo Gozdno gospodarstvo Kranj GKZ-TZO Sloga Kranj Hranilno kreditna služba za Gorenjsko Kmetijska zadruga Škofja Loka 28 27,2 18 17 15 15 23 15 Autocenter Merkur Zagreb sporoča, da je pocenil traktor-je Zetor za 15 do 24 tisoč in da veljajo do konca junija zajamčene cene. vrsta traktoria Zetor 5211 DK Zetor 5211.2 Zetor 5245 DK Zetor 5245.2 Zetor 6211 DK Zetor 6211.2 Zetor 6245 DK Zetor 6245.2 Zetor 7211.2 Zetor 7245.2 Zetor 7711.2 Zetor 7745.2 Zetor 3211.2 Zetor 9245.2 Ocenjevanje mlečnih izdelkov Gornja Radgona, 20. junija 12-28. mednarodni kmetijsko živil-ski sejem v Gornji Radgoni bo od 18. do 26. avgusta. V okviru sejma je bilo že včeraj in pred- cena (v din) 106.215,00 113.300,00 139.175,00 144.715,00 118.060,00 123.600,00 155.140,00 160.165,00 136.475,00 174.070,00 147.200,00 206.000,00 256.000,00 283.000,00 včerajšnjim jugoslovansko in mednarodno ocenjevanje mlečnih izdelkov. (^^^r_^^ SALON W ^W m Mercator Bračičeva 1 VELIKA IZBIRA POHIŠTVA NA ENEM MESTU PO KONKURENČNIH CENAH NEVERJETNA PONUDBA: kompletno pohištvo z ležiščem za opremo otroške sobe za SAMO 6.197,20 din zakonska spalnica Avona, fantazijsko siva za SAMO 15.600,40 din Velika izbira toplih podov in itisonov po konkurenčnjh cenah! PRODAJA NA KREDIT 3 - 6 mesecev, brezplačna dostava Delovni čas: od 8. -10. ure sobota: od 7.-12. ure Telefon: 50-898 Obiščite tuđi ŽELEZNINO v kletni etaži. Vabi vas MERCATOR PRESKRBA L ob 10. uri. I Degustacija točenega piva in še kaj... ■j^^^^ Vljudno vabljeni! Na KOKRICI v Betonovi ul. 3 bo v ponedeljek, 25. 6. 1990, OTVORITEV nove maloprodajne trgovine in diskonta ^y ^X ^ !■—- ELEKTROMEHANIKA ELMES SBfm _ KRANJ Servis gostinskih apara- tov: San Marcco, Gaggia, El- mont, Aristarco, Hoon- ved, Amana, Igo... Se pnporoča Jože Mrgole Krani. tel.: 28-759 Za POPRAVILO pralnih strojev, hladilnikov, štedilnikov in hladilnih skrinj se PRIPOROČA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ŽEPIČ ANDREJ TEL. 57-695 oz. 57-727 ŽGTTG SLOVENIJATURIST \SHq\poj(titeznami! Traktorje ZETOR. DEUTZ, URSUS servisiram in popravljam. Za kombajne za krompir ANA in traktorje URSUS imam tuđi u rad ni servis. Vine Križnar, Pavle Medeto-ve 53. Naklo. tel. 47-054 "ČEVLJARSTVO" izdelovanje otroške obutve JEŠE Krize TRGOVINA NA DETELJICI <*& NUDIMO VAM: OTROŠKO OBUTEV od št. 19 do 35 - balerinke tuđi do št. 39 VSA OBUTEV JE IZ NARAVNEGA USNJA, TUĐI PODLOGA, Z VGRAJENIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI v popoldanskem času EKSPRESNA POPRAVILA OBUTVE! Odprto: od 8. - 19. ure, sobota od 8. - 13. ure. Tel.: 50-175 :GLAS 20. STRAN ŠPORTINREKREACIJA UREJA.JOŽE KOŠNJEK Petek, 22. junija 19$ MCjnjE IK TRCOV1NO rMTJSSTVO K TUS1ZEM, .1.« e v i \ • ekskluzivna prodaja teniske konfekcije DUNLOP (trenirke, kape, znojnice) • trenirke in vetrovke za prosti čas TOPER in UNIVERSALE • moške in ženske kopalke OLIM-PYA, RASUREL in SPEEDO • kratke in bermuda hlače, majice, anoraki in srajce CAMPRI nftl CTIC • moške hlače TEENS rULC I Jt • enobarvne bombažne tiirli majice - samo 49,00 din lUlll v GAMBITU & ADIf . ■ F^lllm salon pohištva LI Idrija vam nudi: • program pohištva ATRIUM • pohištvo za vse bivalne prostore • nizke cene • ugodni dobavni roki Obiščite nas v GAMBITU Odprto vsak dan od 9.-19. ure, ob sobotah od 8. - 12 ure . \ Inf. tel.: 064/24-842 1|fe~. MARKIČ J^ ZA VSO DRUŽINO IZDELAVA COPAT Tržič, Bečanova 1, tel.: 50-366 PRODAJALNA DETELJICA (novi trgovski center), tel.: 52-263 Za vse, ki imate radi svoje noge: • moški, ženski in otroški copati iz naravnih materialov • gimnastični copati • cokle • usnjeni izdelki (uvoz iz Italije) • vse vrste ortopedskih vložkov za obuvala • špagarice, espadrile, natikači, japonke • velika izbira nogavic vseh vrst po ugodnih cenah Jaka Platiše 17 \DROdERIJA/ PLANINA III Kranj trgovina s kozmetiko za vso družino in čistili za vaš dom! BOGATA IZBIRA - UGODNE CENE Pridite, ne bo vam žal! TRGOVINA DOM VŽABNICI vam ugodno nudi gradbeni material od temeljev do strehe in sredstva za beljenje ter zaščito lesa (žgano apno, belton, beltop). Informacije tel.: 44-539. Za lepo spričevalo - lepo darilo JADRALNE DESKE Porenta, tel.:40-347 RADSPORT GEROS SPECIALIST ZA KOLESA SE PREDSTAVUA: DOLGOLETNE PRAKTIČNE izkušnje \z tekmovalnega kolesarstva so nam na koroSkem naredile zelo slavno ime imamo vrhunsko skladisce nadomestnih OELOV OD CAMPAGNOLO PREK SCHIMANO DO TIME IN DRUGE RADSPORT GEBOS JE OPREMLJEVALEC KOLESARSKIH KLUBOV SAVA-KRANJ ROG-UUBUANA IN KRKA-NOVO MESTO. KJER JE ĆELO GLAVNI PRESKRBNIK TUĐI PRI GORSKIH KOLESIH JE RADSPORT GEROS SPECIALIST, VEDNO Z NAJNOVEJŠIMI OELI ■ NAJPOGOSTEJE SCHIMANO EDINI PA VAM PRESKRBI DELE IZREDNO HITRO1 GOVORIMO SLOVENSKO1 (5 KM PREDCELOVCEM OESNOI Tel 9943-463-28 16 70 Na Gorenjskem in v Posočju 7. evropsko zmajarsko prvenstvo Starti na Vitrancu, Krvavcu in nad Tolminom Otvoritev 7. evropskega prvenstva v letenju z zmaji bo jutri ob 11. uri v Kranjski gori, kjer bo tuđi vodstvo tekmovanja. Na njem sodeluje okrog 120 zma-jarjev iz 23 evropskih držav in gostje iz Japonske, Indije, Škotske in Avstralije. Kranj, 22. junija - Zmajarji so bili že sredi tedna v Kranjski gori in se nastanili v kranjskogorskih hotelih in zasebnih sobah, nekateri pa kampirajo. Včeraj in danes je bil na spore-du uradni trening, jutri bo otvoritev s predstavitvijo udeležen-cev, v nedeljo pa se že začnejo pretekmovanja. Trajala bodo en teden, nato pa bo enotedenski finalni del evropskega prvenstva, v katerem bo tekmovalo po 22 najboljših iz dveh predtekmovalnih skupin. Minimum za konkuriranje za finale sta vsaj dva poleta iz predtekmovanja. Zmajarji bodo v pred-tekmovanju razdeljeni v dve skupini, ki bosta startali z dveh različnih startnih mest. V igri so tri: Vitranc in Tolmin, pa tuđi Krvavec. Kako in kje bodo organizirana predtekmovanja, je odvisno od vremena. Od njega bodo odvisne tuđi dolžine predpisanih preletov. Dolge bodo od 30 do 150 kilometrov. Prvenstvo bo slovesno zaključeno 7. julija. Sicer pa bo vsak tekmovalni dan potekal po ustaljenem dnevnem redu. Ob osmih bo sestanek vodij ekip, uro kasneje bo odhod zmajar-jev na start, ki bo izbran na sestanku. Start bo potem odprt med 12. in 16. uro, do 21. ure pa je čas za pristanek. • J. Košnjek Trboveljski Rudis bo pomagal kranjskim plavalcem Sponzor kadetov in mladincev Pokrovitelj Plavalnega kluba Triglav iz Kranja je si* cer še vedno Iskra Kibernetika, vendar ima zaradi g<^ spodarske stiske zvezane roke, tako da so bili sedaJ kranjski plavalci prepuščeni sami sebi. Kranj, 19. junija - Gmotno stisko kranjskih plavalcev, "aj' boljšega slovenskega kluba, bo novo sodelovanje z Rudisom Jz Trbovelj vsaj deloma omililo. Namestnik generalnega direktofj* Rudisa iz Trbovelj Riko Kovač in predsednik izvršnega odbora P'*' valnega kluba Triglav iz Kranja Boštjan Gašperlin sta v torek p0"' pisala enoletno pogodbo o sodelovanju. Rudis bo v enem lc! (od dneva podpisa dalje) z 49.000 dinarji pomagal kadetom "| mladincem, pionirji in člani pa tako ostajajo še vedno brez do; brotnika, če smemo sponzorstvu tako reci. Sicer pa bi kranjs* plavalni klub, ki ima na Plavalni zvezi Slovenije registriranih 12* plavalcev, 162 otrok, mlajših od sedmih let, od katerih se jih trej' jina vključi v klub, pa dvakrat tedensko obiskuje eksperimentan no plavalno solo, za normalno delovanje potreboval kar 150.0^; zahodnonemških mark. Žal mora sedaj shajati z veliko manp" vsoto. Kot je povedal ob podpisu pogodbe predsednik Bosti8" Gašperlin, ima sedaj Triglav mlado ekipo. Mlajši pionirji so f* venski zimski prvaki, kadeti so slovenski in državni prvaki v, zimsko sezono, starejši pionirji pa so peti v Sloveniji. Plav3v< Triglava so lani osvojili 183 kolajn, od tega 37 na državnih in lf na republiških prvenstvih, imajo devet naslovov državnih in 4; naslovov republiških prvakov. Riko Kovač pa je povedal, da Rjjj dis ob ponudbi Kranjčanov ni imel pomislekov. Pomoč je tu<> moralno razumljiva, saji je to trboveljsko podjetje generalni izv8' jalec gradnje novega olimpijskega pokritega bazena v Kranju,* zdaj pa tuđi kaže, da ne bo ovir za podaljšanje pogodbe. • Košnjek Državno prvenstvo v moto-crossu Tekma na progi v Podljubelju Tržič, 19. junija - AMD Tržič pripravlja to nedeljo, 24. junija, tre-tjo dirko za državno prvenstvo v moto-crossu v razredu do 125 ccm. Dirka se bo z neuradnim treningom začela ob 11. uri, ob 11.30 bo uradni trening, tekmovanje pa se bo začelo ob 13.30uri. Start prve vožnje bo ob 14. uri, razglasitev rezultatov pa napove-dujejo ob 16.40 uri. Prenovljena tekmovalna steza z vrsto zanimivih skokov je dolga 1820 metrov in je zato še bolj atraktivna kot prejšnja leta. Prireditelji pričakujejo okrog 20 tisoč ljubiteljev moto-crossa, ce-na vstopnice na dan prireditve pa bo 50 dinarjev. • V. S. Jutri od 11. ure dalje Dan z leškimi letalci Lesce, 22. junija - Dan z letalci Alpskega letalskega centra Lesce se imenuje jutrišnja celodnevna prireditev na leškem leta-lišču. Začela se bo jutri, 23. junija, ob 11. uri. Najprej bo bogat letalski program, v bistvu prikaz bogate in uspešne dejavnosti Alpskega letalskega centra iz Lesc, popoldne ob 16.. 17. uri pa se bo začela letalska veselica z letalskim srečelovom. Če boste prišli na letališče, se ne boste samo zabavali, ampak boste spoznali, kaj počno piloti, jadralci, padalci in modelarji, obenem pa prispevali svoj delež k boljši materialni osnovi za delo letališča in dejavnosti na njem. Na letališču boste srečali tuđi jadralne pilote, ki so uspešno sodelovali na zadnjem evropskem prvenstvu, in padalce, ki računajo na visoko uvrstitev na septembrskem 20. svetovnem prvenstvu v padalstvu v Lescah. # J. K. Uspešna sezona kranjskih kegljačev Danes veselica pod kostanji Kranj, 22. junija - Kdor želi preživeti prijeten večer pod kostanji ob kegljišču Triglava pri Zlati ribi v Kranju (na bivšem sejmišču) in biti v družbi slovenskih, državnih in svetovnih kegljaških prvakov, ki se bodo ta večer prelevili v gostoljubne točaje in strežnike, naj priđe nocoj ob 20. uri na kegljaško veselico pri Zlati ribi. Zaigral bo ansambel Lipa, zabava pa bo trajala predvidoma do dveh zjutraj. Prireditev je organizirana iz dveh razlogov: kranjski Kegljaški klub Triglav želi na ta način vsaj deloma napolniti sicer pičlo napolnjeno klubsko blagajno, prav tako pa je vese- lica priložnost za proslavitev letošnjih uspehov. Ženska ekipa je republiški ligaški in po-kalni prvak, uvrstila pa se je med štiri najboljše v jugoslo-vanskem pokalnem tekmova-nju, mladinci pa so republiški prvaki, drugi v državi, med naj-boljšimi v dvojicah, posamično pa so na prvih mestih tako v Sloveniji kot Jugoslaviji. Ke-gljači so se obdržali v republiški ligi, čeprav zaradi slabših pogojev najboljši iz Kranja od-hajajo. Drevi bo organiziran tuđi srečelov, gostje večera pa bodo kegljaški asi Boris Urbane, Albin Juvančič in Franc Belcijan. • J. K. Kresni večer na Starem vrhu Stari vrh, 20. junija - Škofjeloška DO Šport in rekreacija pripravlja to soboto, 23. junija, etnografsko prireditev Kresni večer. Prireditev bo na spodni postaji sedežnice, začela pa se bo ob 18. uri. Poleg prikazov običajev v času kresa in kresne noči bodo organizaterji poskrbeli za razvedrilne igre, za ples bo igral ansambel Strmina, program pa bo popestrila folklorna skupina Javorje. • V. S. PReGieo PReGLeo TRGOVSKIH IN USt U7N0STNIH STORITEV TRGOVSMH IN USl U/NOSINIH SlORlItV Riko Kovač v imenu Rudisa, Boštjan Gašperlin pa v imenu Pl*v* j nega kluba Triglav Kranj, podpisujeta pogodbo o sponzorstv"-Slika: G. Sinik I Drevi v Kranju revija najboljših športnih plezalcev Skrite pasti umetne stene Na letnem kopališču v Kranju je že postavljena okrog 12 metrov visoka umetna stena, na kateri b° Tomo Česen speljal 13,5 metra dolgo smer. Kdo bo kos Česnovim zankam, borno videli drevi ob 20. u*1 na prireditvi YU ROCK MASTER KRANJ 90. Kranj, 22. junija - Kdo bo zmagal med 10 fanti in 5 de; kleti, ki bodo nastopili na reviji, ki jo organizira ZTKO KraflJ skupaj s Tomom Česnom, je težko napovedati. Tomo Česefi-ki za jesen že napoveduje novo takšno prireditev, meni, da J* konkurenca med dekleti zelo izenačena, med fanti pa so fav°' riti Tadej Slabe, Dorian Šuc in Marko Lukič. Umetna stefl? na kopališču bo ostala. Za vadbo jo bodo uporabljali kranjsKj alpinisti, ki bodo med počitnicami povabili pod steno naj^ lajše, tukaj pa bodo vzgpjali tuđi alpinistični naraščaj. Dreyi»' njo prireditev, za katero ne bo vstopnine, bo vodil Boštj^ Lajovec, sodelovala pa bo tuđi plesna skupina Ars. MerjeOJ dosežkov bo sodobnejše. Ražen kamere bo osnova za dose*' ke posebna skica smeri z označenimi oprimki. Zadnji doseze' ni bo končni rezultat. Na prireditvi bo tuđi posebna stojnica himalajske odp1?' ve Alpe Jadran, ki bo 15. avgusta odšla osvajat Everest Jj Lhotse. Prodajali bodo majice in razglednice. Z nakupe^ lahko pomagamo odpravi, ki jo bo vodil Tomaž Jamnik ' Kranja, v njej pa bosta tuđi kranjska alpinista, zakonca A"' drej in Marija Stremfelj. # J. Košnjek tf Skoki v Kranju in Sebenjah Kranj, 22. junija - Konec tedna bosta na Gorenjskem u\ kvalitetni prireditvi v smučarskih skokih na plastičnih skak3'* cah. V Kranju, na Gorenji Savi bo osrednja tekma v soboto (ju ^ 23. junija, ob 17. uri na 65-metrski skaicalnici. Sodelovali b__>> MERKUR VAS VABI univerzalni pekač aromat pekač vok plinski žar naročam NAROČILNICA (st. kosov) 1 ' IME IN PRIIMEK: NASLOV: št. osebne izkaznic«: Datum: Podpis: Izpolnite, izrežite in posljite na naslov: EMO, industrijska prodaja.'na, Mariborska 68,63000 Celje. @©!3I1KJqIJ@IESGLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 22. junija 1990 RTV SERVIS IN TRGOVINA PORENTA Breg ob Savi 75, tel. 40-347 Pri nas si lahko ogledate in kupite aparate in stroje: • SELECO TV aparati že od 5 756 din dalje, osem velikosti ekranov, od 37 do 71 cm, digitalni sistemi in vgrajeni ekrani Fiat - square. Full - square - Black Matnx omogočajo izredno kvalitetno sliko • TV videoprojektorji - diagonala od 180 do 460 cm, videorekorderji, glasbeni stolpi itd. • ARISTON pralni stroji od 6 760 din dalje, perilo posuši, kad in boben iz jekla, prevlečenega s porcelanom: pomivalni stroji, štedilniki (drva, plin) servis v Kranju • PAP - MASPRO satelitski sprejemniki in antene • Hl FLY jadralne deske • BCS KOSILNICE: samohodne rotacijske (zelo lahke in hitre) - Vaš TV popravim v enem dnevu - Garancijska popravila za aparate Seleco - Delovni čas od 10 do 17 ure. SEPRIPOROČAM! §2 Agromehanika Kran], Hrastje 52 a ' tel.: 34-034, 34-033, 36-033 Kupce vabimo v naš Poslovni center v Hrastju pri Kranju, kjer nudimo traktorje IMT Beograd in traktor je T0M0 VINKOVIĆ, Bjelovar po najugodnejših cenah, ter škropilnice in atomizerje iz lastnega proizvodnega programa. Kupcem nudimo tuđi servisne usluge za programe T0M0 VINKOVIĆ, Bjelovar in IMT Beograd ter za naš lastni program škropilnic in atomizerjev. V stalni zalogi imamo rezervne dele za navedene programe. Center v Hrastju posluje vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. SALON POHIŠTVA PRILOŽNOST ZA NAKUP POHIŠTVA IZ VSEH PROGRAMOV PO NIŽJIH CENAH: v salonu ARK v Idriji tel. (065) 71 855 v Ljubljani, na Petkovškovem nabrežju 39 tel. (061) 312014 v Radljah ob Dravi, Mariborska 4 tel. (0602) 71228 v Kopru, ARK-EGIDA, Kidričeva 25 tel. (066) 21 585 v Kranju, GAMBIT, Tomšičeva 30 tel. (064) 24842 Lesna industrija Idrija TV — VIDEO — HIFI prodaja vseh znamk V|fl Popravilo tehničnih naprav vseh vrst V^H BLED, Ljubljanska 4 Tel.: 064/77-007 in 064/78-970 SE ŠE NISTE ODLOČILI, KAM NA POČITNICE? Za vas smo rezervirali hotele, apartmaje in zasebne sobe na naši obali, otokih in v notranjo- sti države. IZREDNO UGODNE CENE, POPUSTI ZA OTROKE IN MOŽNOST OBROČNEGA OD- PLAČEVANJA!!! Poceni počitnice v TUNISU, na CIPRU, v GRČIJI, na AŽURNI OBALI in na TAJSKEM! Letalski in avtobusni prevozi. POTOVANJA: (odhodi do oktobra) LONDON, 6 dni, letalo PARIZ, 8 dni, letalo AŽURNA OBALA, 8 dni, letalo in avtobus KLASIČNA ITALIJA, 10 dni, avtobus SEDEM DEŽEL EVROPE. 11 dni avtobus ŠPANIJA, 8 dni, letalo ISTAMBUL, 8 dni, letalo ANTIČNA IN BIZANTINSKA GRČIJA, 8 dni, letalo in avtobus VERONA - OPERE AIDA, CARMEN, TOSCA, 4 dni, avtobus 14 7 17 7 7. 8. ..... TAJSKA, 10 dni - ZELO UGODNE CENE . KANADA - ZDA, 12 dni 26. 6., 17. 7., 25. 9. KRIŽARJENJE PO NILU, 12 dni, letalo, ladja, vlak in avtobus PEKING, 12. 7., 2. 8., 8 dni, letalo, vlak KAIRO, 6 dni, odhodi do septembra, zelo ugodno! JORDANIJA IN IZRAEL, 21. 9., 19. 10., 9 dni POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO PROGRAMI ZA JEZIKOVNE TEČAJE V VELIKI BRITANIJI, NEMČIJI FRANCIJI, ITALIJI, ŠPANIJI, ŠVICI IN NA JAPONSKEM PREKO CELEGA LETA. Poleg tega organiziramo izlete za zaključene skupine in nudimo kvalitetne turistične avtobuse po konkurenčnih cenah, nudimo vse storitve RENT-A-CAR in prodajamo letalske vozovnice. Podrobnejše informacije in prijave: PUTNIK BLED, Ljubljanska 4 (Novi tr-govski center), Bled ali na tel. številko 064/77-007 in 064/78-970. 101 s zavarovalna skupnost triglav HUNJ^kA OISMlH N.\ SKUt'NOSI Skromnost je lepa čednost, vendar ne bodite sami... V življenju nikdar nismo sami. Živimo z vsemi neprijetnostmi, nevarnostmi, ne-navadnostmi... In zakaj ne bi kljub vsej skromnosti, ki je vsekakor lepa čednost, jutri, ko gremo na dopust, izlet, na morje, v gore, ko sedemo v avtomo-bil..., vzeli s seboj se enega "partner-ja". Roko vsak hip in na vsakem koraku ponuja Zavarovalna skupnost Triglav. Sai vemo, da se vseh nevšečnosti, neprijatnosti, nezgod, težav ne da preprečiti Ne-pazljivost. ki |i pravimo človeški faktor, živi z nami vsak dan Pokaže se v nenadnem požaru, nesreći na cesti, eksplozip |eklenke, v brez-skrbni otroški igri, ali pa v nenadni nevihti, streh, toči, povodnp Proti tovrstnim dogod-kom, s katerimi živimo in proti katenm smo naivečkrat nemoćni in se jih zato bojimo, pa se lahko vendarle obvaruiemo Na tri oblike zavarovanj bi vas tokrat, ko se začenia poletie, radi opozonli stanovanisko, avtomobilsko m nezgodno Stanovanjsko zavarovanje bi med razhčmmi vrstami zava-rovani lahko opredelili kot neke vrste posebno kategorijo V tovrstnem zavarovaniu so na-mreč zaieta kntja za vse mogoče m tuđi nena-vadne nezgode, ki se vam lahko zgodijo v sta-novaniu ah pa so nekako povezane s stanovanjem. Zato ne bo odveć, ko odidete na dopust, ko se vam v naglici zgodi da pustite zaradi navade ključ kar pod predpražnikom, da uredite oziroma "pregledate", kako imate ureieno stanovanjsko zavarovanie Naj vas spommmo da stanovanisko zavarovanje vkl|u-ču|e požar, izhv vode. eksplozijo točo strelo. padec zračnega vozila, vlom rop Ćelo će vam pn zalivaniu rož pade lonček z okenske police na spodai parkirani avtomobil. imate s stanovan|skim zavarovaniem poknto tuđi tovr-stno odgovornost Škodo ki se bo med poči-tmcami recimo pnmenla ko bodo otroci sami doma m vas bodo hoteli pnietno presenetiti s skuhanim kosilom pn čemer pa se |im bo po nesreći vnela obloga pn zidni omanci. ali zaradi igre razbilo okno. boste tažie preboleh z urejenim stanovanjskim zavarovaniem Za avtomobihste že dolgo velja nasvet da ie se najboli zanesl|ivo ob obveznem kasko ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I zavarovanje. Naj tokrat še posebei spomni-mo na novost, ki je začela veljati po sprejetju novega zavarovalnega zakona Marca letos je namreč začel veljati zakon, ki doloća, da zava-rovalnice ne poravnavajo po novem već tako imenovanih "pločevmskih škod", ki so jih pov-zročih neznani vozniki registriranih motornih vozil Će se vam zgodi, da vam je nekdo na parkirnem prostoru poškodoval avtomobil, ali ko ste ustavili, pa ie brez obvestila oziroma naslova odpel|al, vam zavarovalnica škode ne bo poravnavala Ah pa, vendar morate imeti avtomobil zavarovan po tako imenovani H kombinaciji kasko zavarovania Po H kombinaciji boste imeli avto zavarovan tuđi za povrni-tev škode, ki bi jo na n|em povzročil sneg, će bi zdrsnil s strehe, ali pa odtrgana ledena sveca Pn ugotavl|anju takšnih škod na podlagi H kombinacije kasko zavarovania, |e postopek enak kot pn drugih Potrebna ie prijava postaji mihce in ogled oziroma ocena cemlca zavaro-valnice In će že boste razmišljali o različnih obli-kah zavarovania in se odločili za takšno ali drugačno vananto stanovaniskega in avtomo-bilskega zavarovania, ne pozabite tuđi naše. Nenazadnje stanovanie in avto na|brž ništa već vredna. kot vi sami Zato na| vas spomni-mo še na nezgodno oziroma življenisko zavarovanie Nesreća se vam lahko zgodi kierkoli. na cesti. doma. na dopustu ali izletu na morju. v gorah Naibrž ne veste, da nezgodno zavarovanie vključuje tuđi zastrupitev s hrano (go-be). ah z vdihavanjem strupemh phnov. dušitev ah zadušitev zaradi zasipanja z zeml|0. pe-skom mrčesni pik. delovanie svetlobe son-čmh žarkov. temperature m še vrsto drugih nezgodnih pnmerov Skratka. nezgodno zavarovanje vkljućuie vse vrste poškodb. odškodni-no za invalidnost, dnevno odškodnmo m v na|-huiših primenh tuđi za smrt Zato v tem trenutku, ko vam Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska ob-močna skupnost Kranj želi čimbolj pri-jetno in brezskrbno poletje, velja spre-jeti njeno "ponujeno roko". Tako kljub čedni skromnosti v nesreči ne boste sami... Petek, 22. junija 1990 RAZVEDRILO UREJA: DAR1NKA SEDEJ 23. STRAN S3MEHGLAS Vreme, zresni se! Tako smo vzdihovali in zah-tevali po dveh tednih pravega aprilskega vremena vsi premra-ženi in mokrih čevljev. Prepričani smo, da je junij že mesec kratkih rokavov in pošteno nas ujezi, če jih moramo na pragu poletja zamenjati s puloverji. Pratika se je v napovedi vremena za zadnje pomladne dni uštela, saj je za torek in sredo obetala dež (se spomnite, kako šopamo je v resnici bilo!), za prvi poletni dan pa meglo. Za petek Pratika opozarja le na mlaj, o vremenu pa molči. Torej napovedujmo mi, smo si rekli, in nekarim mimoido-čim zastavili vprašanje: "Kak-šno vreme napovedujete za petek?" Takrat je bil torek, sonce je že pokazalo svojo moč in morda ste bili ravno zaradi tega tako optimistični. Danes je petek - poglejmo, kako točne so bile vaše napovedi: pa, na najboljše. Mora se spre-meniti, saj smo skoraj že v po-letju. Kako je bilo... Leta 1980 je Glas v 48. številki (torej točno pred desetimi leti) prav na vrhu naslovnice natisnil sliko traktorja, ki pospravlja se-no in zraven zapisal: Vreme nagaja - Redka so bila leta, ko je vreme tako nagajalo kmetovalcem pri spravilu sena kot letošnje. Na prste lahko preštejemo lepe son-čne dneve, ko kmetje nišo trepetali, ali bo dež zmočil košnjo ali ne... Kdo pravi, da vreme ni več tisto, kar je bilo?! Simon Setnikar: Mislim, da bo oblačno. Breda Serežin-Bečan: Zelo me veseli, da je v četrtek začetek poletja. V petek grem namreč na morje in upam, da bo lepo vreme. Vendar za petek nisem ravno prepričana o tem, saj sem slišala slabo napoved. Stane Mohar: Kakšno naj bi bilo vreme, res ne vem. Za ko-nec tedna spet napovedujejo frontalni val, nato izboljšanje in spet tako naprej. Upajmo Mirjana Jurjevec: Mislim, da bo vreme lepo in da bo močno vroče. Matjaž Snedic: Za petek spra-šujete? No, če bo dinar padel, bo veliko toče! • T. J., Foto: G. Šinik Točno opoldne Ciril Zlobec napaden pred Univerzo Kut pravijo očividci, se je v sredo čez bivšo Zvezdo vračal iz galerije Insula, kjer se je udeležil začetka prireditve ob petstoletni-ci hrastoveljskih fresk, ko je na-letel na skupino razigranih matu-rantov. Ti so takoj opazili prihod enega od štirih stričev slovenske-ga naroda na sceno. Sledilo je ne-kaj avtogramov in poljubčkov v zahvalo s strani navdušenih ma-turantk, a šarmantni izbranec slovenskega naroda, ki ne poza-blja poudarjati svoje naklonjenosti do lepSega spola, je ni odnesel tako poceni. Nanj se je s cmoka-jočimi izlivi nežnosti spravila ćela skupina ženskega dela matu-rantskega sprevoda, medtem ko so jim fantje stali ob strani z ohrabrujočim skandiranjem: Zlobec, Zlobec... Tolikšna popularnost ali le pravična (!?) kazen za predčasen odhod iz galerije Insula? Prijetno življenje med lesenimi stenami Prosenova hišica kljubuje času in okoliškim vilam Kranj, - Že v otroških Ietih, se spominjam, se mi je Prosenova lesena hišica za krajem, kot smo tedaj rekli delu Orehka ob želez-niški progi, zdela nekaj posebne-ga. Tuđi danes, ko se peljem po novi cesti skozi vas, se mi pogled vedno ustavi na levi strani. Hišica, skrita' za bujnim zelenjem vinske trte, obrasla z visokimi, modernimi enonadstropnimi so-sedami, se mi zdi, kot bi jo izrezali iz pravljice. Marija in Lađo Prosen, ki živi-ta v njej, me prijazno povabita in sta pripravljena potešiti mojo ra-dovednost. »Spomladi 1948. leta sva jo začela graditi, jeseni smo se že vselili. Vse se je še skoz' svetilo, a bil je naš dom,« pravi 76-letni gospodar. Potem razloži, kako je v tistih Ietih po vojni bilo z gradnjo. menjati za nobeno drugačno. Ja-bolka zdržijo v njej do pomladi taka, kot bi bila sele dobro obrana. Hišo tuđi danes, kot prvo zimo, greje Stedilnik na drva, ki v teh deževnih junijskih dneh posebno prav priđe. Zaradi varnosti je obzidan in to je, poleg dimni-ka, ludi edina zidana stvar v njej. »S štedilnikom grejem vse prostore,« pravi Marija Prosen. »Kurjave ne gre veliko, približno tono premoga na leto in kakšne štiri metre drv.« Kako pa je z vzdrževanjem lesa, je po štirih desetletjih še zdrav? »Zunanje stene smo izolirali z volno. Na vsakih nekaj let les na novo zaščitim s premazi. Nobena žival se še ni zaredila v njem. Naju bo preživela,« odgovori Lađo Prosen in dodaja, da bi zdržala še Joga za zdravo življenje Društvo mcjnih ved Jesenice organizira sedemdnevni seminar z nazivom Intenzivna energetska sprostitev ter regene-racija duha in telesa. Sprostitev v naravi bo od 14. do 21. juli-ja v Lipovčevi koči pod Špikom v Triglavskem narodnem parku. Ker bo prehrana organizirana in je v okolici koče mo-žno tuđi kampiranje, je to lahko tuđi priložnost za družinski dopust. Seminar bo vodil Aristid Havliček iz Ljubljane, cena za ves teden pa je le 1.260 dinarjev. Prijavite se lahko do 30. junija pri tajnici društva Miri Novak na naslov: Bokalova 8, Jesenice (Tel. 84-718) ali pri vodji seminarja na naslov: Aristid Havliček, Linhartova 64, Ljubljana (Tel. 061/312-201). V začetku junija smo objavili tuđi vabilo na tečaj Globin-ske sprostitve z Jogo-nidro. Ker je zanj precejšnje zanimanje, ponavljamo, da prijave sprejema predsednik društva Tomaž Iskra, in sicer vsak ponedeljek od 18. do 19. ure na Cesti revolucije 9 na Jesenicah. Tam lahko poiščejo pomoč tuđi vsi, ki imajo psihosomatske težave, od nespečnosti, glavobola, povišanega pritiska do astme, bronhitisa in želodčnih težav. PRUAZEN NASMEH SLOVESUA. PRIJAZNA DFlEU NA SONĆVI STRANI ALT NE VEDNO »Iz purti/.anov sem prišel pra-zen. Stanovali smo na Laborah, v nemogočih razmerah. Denarja ni bilo, tuđi gradbenega materiala se takrat ni dalo dobiti. Pa sem si, mizar, rekel, zakaj ne bi sam zgra-dil kar lesene hiše, najprej za silo, toliko, da borno imeli kje živeti z dvema otrokoma.« Rečeno, storjeno. Od pomladi do jeseni je, tcdaj še sredi gozda, zrasla lesena hišica iz smrekovi-ne. Prostora je bilo le za kuhinjo in sobo ter mizarsko delavnico, v kateri je Lađo Prosen kasneje do-grajeval družinski dom. Zdaj so poleg kuhinje še tri sobice in shramba, klet pa je vkopana v zemlji zunaj hiše in bi je ne hotel najmanj toliko let, če bi jo redno vzdrževali. Za očetovo leseno hišico je pred leti sin postavi! novo hišo. Starša bi se lahko preselila vanjo, a sta zadovoljna v svojem domu. Edino, česar se bojita, je požar. Če bi zagorelo, bi gorelo kot ba-kla, pravila, zato sta z ognjem še posebno previdna. Njuna lična hiša, ki bi jo bil vesel vsak vikendaš, torej kljubuje času in okoliškim novim hi-šam, ki sojo prerasle. Moja rado-vednost je potešena, vem pa, da se bom tuđi poslej, kadar le se bom peljala skozi Orehek, ozira-la na levo stran ceste. • H. Jelovčan JANEZ SLATNAR Med slovenskimi usnjarji je dobro znan kot strokovnjak za usnje, nekaj let je delal ćelo med italijanskimi usnjarji v Arzigna-gu pri Vicenzi kot zastopnik za Jugoslavijo, Gorenjci ga pa zadnja leta poznamo bolj po njegovi usnjarni v Seničnem in prodajal- ni usnjenih izdelkov v Kranju v Jenkovi ulici, nasproti MM, ter zdaj še prodajalni, ki jo je sredi decembra odprl v trgovskem centru na Deteljici v Tržiču. Ženske torbice modernih oblik v modnih barvah, pasovi, moške torbice, denarnice in druga drobna usnje-na galanterija, kože, ki si jih tako želimo namesto preproge, in kot prava posebnost - ogledala v usnjenih okvirih - so njegov prodajni program v eni in drugi prodajalni. Zdaj poskuša počasi uva-jati tuđi eksotiko, kot so kože divjih živali - pred kratkim je na Deteljici že predstavil kožo geparda, torbice in denarnice iz kaćje ali krokodilje kože pa nišo več nobena posebnost. Lepa izbi-ra, zmerne cene in prijazna po-strežba, ki pogosto zahteva tuđi strokovno obrazložitcv za to ali ono vrsto usnja, kako in kam se v stanovanje poda ta ali ona koža, pa še kakšna šegava pripomba sem in tja, in nakup ob Janezu Slatnarju pomeni tuđi zanimiv dogodek. "Zavedam se, da je torbica del ženske garderobe, ki se nosi na leta, zato si je zanjo treba pri iz-biri vzeti čas. Edino če bo stranka izbrala po želji, pravi model in dobro kvaliteto, bo res zadovoljna. Zato pa mora pregledati veliko torbic in potrpljenje moraš imeti pri tem, pojasnjevati to in ono kvaliteto, izdelavo. V današnjih težkih ćasih je vse već ljudi, ki pridejo samo pogledat, ludi trikrat, štirikrat se vrnejo. Vseh smo veseli, prav je, da po-gledajo, primerjajo tuđi drugod. Edino če mi kdo ceno s Trbižem primerja, me pojezi. Vemo, zakaj so tam torbice poceni; kvaliteta se ludi v Trbižu drago plača. Pri nas smo usnjarji iz roda v rod in vsi izdelki so samo usnjeni, nudimo le kvaliteto, kljub temu pa smo v cenah konkurenčni. Pri-jaznost gre seveda samoumevno zraven." • D. Dolenc DELAVSKA UNIVERZA TOVIO BREJC KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 1 objavlja možnosti studija in izobraževanja ob delu v š.l. 1990/91 v naslednjih oblikah: OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE Vpisujemo v 5., 6., 7. in 8. razred. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1990. Prijavi je treba predložiti: - spričevalo o zadnjem končanem razredu - rojstni list - potrdilo o zaposlitvi Solanje je brezplačno. PROGRAMI SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA V sodelovanju s Centrom za dopisno izobraževanje UNIVERZUM Ljubljana vpisujemo kandidate v izobraževalno obliko organizirane pomoči delovnim ljudem in občanom, ki si želijo s samoizobraževanjem pridobiti strokovno izobrazbo, v naslednjih programih srednjega izobraževanja: - STROJNIŠTVO - STROJNI TEHNIK (za kandidate s končano poklicno solo oziroma IV. stopnjo in enim letom delovnih izkušenj) - POSLOVNO FINANČNA DEJAVNOST - EKONOMSKI TEHNIK (od 1. do 4. letnika) - ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST - UPRAVNO ADMINISTRATIVNI TEHNIK IN ADMINISTRATOR (od 1. do 4. letnika oziroma 3. letnika) Prijave sprejemamo do 15. septembra 1990. IZOBRA2EVALNE OBLIKE BOMO ORGANIZIRALI LE V PRIMERU ZADOSTNEGA ŠTEVILA PRIJAVLJENIH KANDIDATOV. Studij ob delu na: EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA Studij je organiziran na prvi in drugi stopnji. Prijave za vpis v I. letnik sprejemamo do 20. avgusta 1990. Za vpis v II., III, IV. letnik pa sprejemamo prijave do 15. septembra 1990. TEHNISKI FAKULTETI MARIBOR Na prvi stopnji borno organizirali študj ob delu v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, kemijsko tehnologijo in delno za gradbeništvo ter računalištvo in informatiko. Za drugo stopnjo pa sprejemamo evidenčne prijave za vse te smeri. Studij borno organizirali le, če bo zadostno število prijavljenih. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1990. TEČAJI TUJIH JEZIKOV: nem.ščina: I., II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija agleščina: I., II., III. in IV. stopnja ter konverzacija italijanščina: I., II., III. in IV. stopnja francoščina: I., II. in III. stopnja Splošne tečaje tujih jezikov organiziramo tuđi za delovne organizacije, na željo pa tuđi po posebno prilagojenih programih. TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE: Organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in an-gleščine za: - predšolske otroke 5 do 7 let - šoloobvezne otroke 8 do 12 let - šoloobvezne otroke 12 do 15 let TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za delavce iz drugih re-publik in pokrajin. NOVO TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA ZA ODRASLE IN OTROKE Prijave sprejemamo do 10. septembra 1990. DRUGI TEČAJI: - tečaj krojenja in šivanja - tečaj strojepisja - tečaj knjigovodstva - tečaj vođenja poslovnih knjig - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj varstva pri delu - tečaj varstva pred požari - tečaj za delovodje in skupinovodje v proizvodnji Prijave sprejemamo do 25. septembra 1990. AVTO ŠOLA - program cestno prometnih predpisov - program praktične vožnje za voznike B kategorije Prijave sprejemamo vsak dan skozi vse leto. Informacije dobite vsak dan, ražen sobote, od 7. do 15. ure po telefonu 27-481. (Okarina) Restavracija Okarina na Bledu zaposli: • vodjo strežbe • na ta kar ja Cenjene pisne po-nudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na OKARINA, Riklijeva 9, Bled, tel.: 77-458 VULKANIZERSTVO SILVO PERIČ Ovsiše 5 a 64244 Podnart Tel. 70-200 vam nudi vulkanizerske usluge vsak dan (ražen sobote) od 16. do 20. ure. Demontaža, montaža in centriranje avtoplaščev, centriranje av-toplaščev - DU platišča, krpanje zračnic in avtoplaščev. Zračnice in avtoplaSče tuđi prodajamo! Se priporočamo! nudimo vam: tehnično blago,orodj«, dodatno opremo za avtomobile, majice katere tuđi potiskamo. liwlira!t.tfir:ilirffi GLAS 24. STRAN OBVLSI ILA, OGLASI Petek, 22. junija 1990 JANEZ MARKIČ Podbrezje 246 S [064] 70-462 Biftki na več načinov Plošča TABOR Slaščice Alkoholne in brezalkoholne pijace Odprto vsak dan od 20. do 0.2 ure, torek zaprto V Taverni prodajna galerija slik priznanih slikarjev. KRANJ —- LJUĐELJ AVTOKLEPARSTVO ROBERT MARKIČ Podbrezje 246 Telefon: 064/70-462 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Najugodnejša ponudba TV - HIFI - VIDEO tehnike v Kranju AKCIJSKA PRODAJA V času svetovnega prvenstva v Italiji vam nudimo barvne TV sprejemnike iz programa GORENJE po izredno ugodnih cenah: ekran 71 cm za samo 9.990,- din ekran 63 cm za samo 8.990,00,- din ekran 55 cm za samo 7.990,- din ekran 37 cm za samo 5.990.00 din POHITITE. KOLIČINE SO OMEJENE MOŽNOST NAKUPA NA 6 MESEČNO POSOJILO Na zalogi tuđi TV, videorekorderji, HIFI stolpi, vvalkmani, radiokasetotoni, tranzistorji, kasete itd. proizvajalcev FISHER, NORDMENDE, SAMSUNG, GOLDSTAR, SELECO, IH NOKIA, TENSAI, HITACHI, ICS, MEM0REX, SONY m Skite bike (rolka kolo) □ Vljudno vabljeni! TV - HIFI - VIDEO CENTER KRANJ Cesta Talcev 3 Tel 064-26-408 DELOVNI ČAS 9 00- 12.00 in 15 30 1930 sobota 8 00- 12 00 SGP GRADBINEC KRANJ po. Nazorjeva 1, tel.: 26-361 PRIPOROČAMO VAM gradbene in obrtniške storitve ter razne materiale in iz- delke po zelo ugodnih cenah. ČLANI STANOVANJSKE ZADRUGE imajo še posebne ugodnosti. PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK v vseh naših poslovnih enotah: KRANJ, JESENICE, TRŽIČ, KAMNIK in LJUBLJANA. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PRODAJALNA ./^ JENKOVA 4, KRANJ Center mesta - tel. (064)24-363 UGODNA PRODAJA -REKLAMNE CENE - mali gospodinjski aparati -Gorenje - bela tehnika - stenske in ročne ure Ouartz - audio, video, TV, vvalkmani, hi-fi proizvajalcev Gorenje, Nordmende, Goldstar, ITT Nokia, Hitachi, Memorex POHITITE - KOLIČINE SO OMEJENE Delovni čas: od 9.00 do 12.00 in od 15. do 19. ure, sobota od 9.00 do 12.00 ure. IZDELANO V GORENJU RAZLOG VEČ ZA NAKUP REGINĆEVAO FOTO ~ w\ NADST. JENKOVA ELITA KOKRA TITOV TRG MOSTČEZ KOKRO VELB \?(B§> Qeto 1990, VAM POKLANJAMO ZP8-61N0J3131 *<$> lanui 3S SVA VZ 'IIAIVS 3S 31iandl 3N SOVO 4R» AON VIflIONIOdOd < 30Vrid 3N1OHO)/1VZ3U9 .<®> OA V1SOO ONO VldZ3U9 3ZV1V9IN3 3NZVdd m> ZOAOO \N0VldZ3U9 i H3131»A IZ31MA M 'OZVlVatHB ONZVUd ^ OSAVZNIOOSi ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA p.o. KRANJ Telefon: 064/21-081 Z AVTOBUSOM NA MORJEINVHRIBE KRANJ - LJUBLJANA - PINETA -POREČ linija vozi od 29.6. do 3.9. vsak dan URA OPHODA_________________ POVRATEK 5.40 KRANJ 1929 6.15 LJUBLJANA 830 KOPER 16.50 9.21 UMAG 15.40 9 25 KAMP ZLATOROG 15.36 950 PINETA 1515 9.55 NOVIGRAD 1455 10.20 POREČ 14.30 enosmernacena: KRANJ-POREČ 106,00 din LJUBLJANA - POREČ 94,00 din KRANJ - UMAG 90.00 din KRANJ-CRIKVENICA linija vozi od 1.7. do 31.8. ob sobotah in nedeljah URA OPHODA_____________ POVRATEK 5.45 KRANJ 20.07 6.30 LJUBLJANA 1935 7.40 KOĆEVJE 18 30 840 DELNICE 1710 9.50 CRIKVENICA 1600 enosmernecene: KRANJ - CRIKVENICA 88,00 din LJUBLJANA - CRIKVENICA 78,00 din BLED - PIRAN linija vozi od 1.7. do 3.9. vsak dan URA ODHOPA_____________________POVRATEK T% BLEi) 19^48 5.20 RAPOVLJICA 5.45 KRANJ 1910 6 05 ŠKOFJA LOKA 6 45 LJUBLJANA 18.20 9 00 KOPER 16.08 9.15 IZOLA 9 24 STRUNJAN 9 31 PORTOROŽ 9.38 PIRAN 15.30 enosmernecene: BLEP - PIRAN 98,00 din KRANJ - PIRAN 86,00 dm KRANJ-KOPER 90,00dm ŠKOFJA LOKA - PIRAN 82,00 din RAPOVLJICA - PIRAN 98,00 din LJUBLJANA - VRŠIČ - BOVEC linija vozi od 1.6. do 3.6. in 1.9. do 30.9. ob sobotah nedeljah od 1 7. do 31.8. vsak dan URA OPHODA______________________POVRATEK 6.30 LJUBLJANA 20.17 7.10 KRANJ 19.37 7 50 BLED 19.00 850 KRANJSKA GORA 1800 9 35 VRŠIČ 17.05 10 30 IZVIR SOČE TRENTA 11.10 BOVEC_______________15.45 enosmerne cene: LJUBLJANA ■ BOVEC 72,00 din KRANJ - BOVEC 63,00 din KRANJ-VRŠIČ 47,00din BLEP - BOVEC 49,00 din Navedli smo le nekaj enosmernih cen. Pri nakupu povratne vozovnice v predprodaji vam dajemo 20 % popust, skupinam 6 in več oseb pa še dodatni 10 % popust. Rezervacije sprejemamo na avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Bledu in v Ljubljani. Petek, 22. junija 1990 OBVESTILA, OGLASI 25. STRAN Zadolžen za kvaliteto! Celovec, Kramergasse 5 Celovec, Bahnhofstrasse 23 Celovec, Paulitschgasse 11 Beljak, Hauptplatz 3 Beljak, Nikolaiplatz 2 ®®5MiKfcU©ISIGLAS 26. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 22. junija 1990 CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL 26861. TELEX 37720 CP KRN YU Obvešča, da bo cesta R/322 KRANJ - GOLNIK na odseku MLAKA - TENETIŠE zapita za ves promet od 25. 6.1990 do 7. 7. 1990. Obvoz za ves promet je določen na relaciji KRANJ - NAKLO - KRIZE - GOLNIK - TENETIŠE in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi rekonstrukcije ceste. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da nave- denega dela CESTNO PODJETJE KRANJ iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA KRANJ, KOROŠKA C. 5 Nov vozni red na liniji Tenetiše—Trstenik—Golnik—Krize—Kranj—Ljubljana, ki bo veljal v času popolne zapore ceste R-322 Kranj—Golnik na odseku Mlaka—Tenetiše. Sledeči vozni red bo veljal od 25. 6 1990-7. 7. 1990. List 1 T«n«tlie—Trstenik—Oolnlk—Krlže—Kranj—Ljubljana Postaje KM J J '3 4 5 6 7 Tenetiše 0 O 5.00 - 5.40 6.40 7.40 9.40 11.40 Trstenik 3 5.05 - 5.45 6.45 7.45 9.45 11.45 Gorice 4 5.07 - 5.47 6.47 7.47 9.47 11.47 Malijevo 5 5.09 - 5.49 6.49 7.49 9.49 11.49 Golnik bloki 6 5.11 - 5.51 6.51 7.51 9.51 11.51 Golnik 7 5.13 5.15 5.53 6.53 7.53 9.53 11.53 Senično 9 5.16 5.18 5.56 6.56 7.56 9.56 1156 Krize vas 10 5.18 5.20 5.58 6.58 7.58 9.58 11.58 Krize K 10 5.19 5.21 5.59 6.59 7.59 9.59 11.59 Sebenje 10 5.21 5.23 6.01 701 8.01 10.01 12.01 Žiganjavas 11 5.23 5.25 6.03 7.03 8.03 10.03 12.03 Zadraga 13 5.25 5.27 6.05 7.05 8.05 10.05 12.05 Duplje 14 5.28 5.30 6.08 7.08 8.08 10.08 12.08 Žeje 15 5.30 5.32 6.10 7.10 8.10 10.10 12.10 Naklo 19 5.35 5.37 6.15 7.15 8.15 10.15 12.15 Polica 20 5.37 5.39 6.17 7.17 8.17 10.17 12.17 - 5.44 - - 822 10.22 1222 Kranj 23 5.42 - 6.22 7.22 - - 5.55 - - 8.25 10.25 12.25 Kranj ŽP 25 - 5.57 - - 8.27 10.27 12.27 Labore 26 - 5.59 - - 8.29 10.29 12.29 Orehek 27 - 6.01 - - 8.31 10.31 12.31 Meja 31 - 6.05 - - 835 10.35 12.35 Jeprca 35 - 6.09 - - 8.39 10.39 12.39 Medvode Zbilje 36 - 6.12 - - 8.42 10.42 12.42 Medvode 38 - 6.14 - - 8.44 10.44 12.44 Medno 40 — 6.17 — - 8.47 10.47 12.47 Ljubljana Sentvid 44 - 6.21 - - 8.51 10.51 12.51 Ljubljana šiška 47 - 6.27 - - 8.57 10 57 12.57 Ljubljana 51 P - 6.32 - - 9.02 1102 13.02 List 2 Tenetiše—Trstenik—Golnik—Krlže—Kranj—Ljubljana Postaie 8 9 10 11 12 13 14 15 rosiaje DVDVDVVV Tenetiše 0 1300 1340 1430 15.40 16.40 1740 19.40 20.40 Trstenik 13.05 13.45 1435 15.45 16.45 17.45 19.45 20.45 Gorice 13.07 13.47 14.37 15.47 16.47 17.47 19.47 20.47 Malijevo 13.09 13.49 14.39 15.49 16.49 1749 1949 20.49 Golnik bloki 13.11 13.51 14.41 15.51 16.51 17 51 19 51 20.51 Golnik 13.13 1353 1443 1553 1653 1753 1953 2053 Senično 13.16 13 56 14 46 15.56 1656 17 56 19 56 20.56 Krize vas 13.18 13 58 14 48 15.58 16.58 17 58 19.58 20 58 Krize K 13.19 13 59 14 49 15.59 16 59 17 59 19 59 20 59 Sebenje 13.21 14.01 14.51 16.01 17.01 18.01 20.01 21.01 Žiganjavas 13.23 14 03 14 53 16.03 17.03 18 03 20.03 21.03 Zadraga 13.25 14.05 14.55 16.05 17.05 18.05 20.05 21.05 Duplje . 13.28 14.08 14.58 16.08 17 08 18.08 20.08 21.08 Žeje 13.30 14 10 1500 16.10 17.10 18.10 20.10 21.10 Naklo 13.35 14.15 15.05 16.15 17.15 18.15 20.15 21.15 Polica 13.37 14.17 15.07 16.17 17.17 18.17 20.17 21.17 14.22 - 16.22 - 18.22 - Kranj 13.42 - 15.12 - 17.22 - 20.22 21.22 - 14.25 - 16.25 - 18.25 - - Kranj ŽP - 14.27 - 16.27 - 18.27 - Labore - 14.29 - 16.29 - 18.29 - Orehek - 14.31 - 16.31 - 18.31 - Meja - 14.35 - 16.35 - 1835 - Jeprca — 14.39 - 16.39 - 18.39 - - Medvode Zbilje - 14.42 - 16 42 - 18.42 - - Medvode — 14.44 - 16.44 - 18.44 - - Medno - 14.47 - 16.47 - 18.47 - - Ljubljana Šent. - 14 51 - 16.51 - 18.51 - - Ljubljana Šiška - 14.57 - 16.57 - 18.57 - - Ljubljana P - 15.02 - 17.02 - 19.02 - - Ljubljana—Kranj—Krlže—Golnik—Trstenik—Tenetiše Postaje KM * g ff [* * Ljubljana 0 O - 5.45 - 7.45 9.45 Ljubljana Šiška 4 - 5.50 - 7.50 9.50 Ljubljana šentvid 7 5.56 7.56 9.56 Medno 11 - 6.00 - 8.00 10.00 Medvode 13 - 6.03 - 8.03 10.03 Medvode Zbilje 15 - 6.05 - 8.05 10.05 Jeprca 16 - 6.08 - 808 1008 Meja 20 - 6.12 - 8.12 10.12 Orehek 24 - 6.16 - 8.16 10.16 Labore 25 - 6.18 - 818 10.18 Kranj ŽP 26 - 6.20 - 8.20 10.20 6.22 - 8.22 10.22 Kranj 28 6.00 - 7.25 - - 6 25 - 8.25 10.25 Polica 31 605 6.30 730 8.30 1030 Naklo 32 6.07 6.32 732 8.32 10.32 Žeje 36 6.12 6.37 737 837 10.37 Duplje 37 6.14 6.39 7 39 8.39 10.39 Zadraga 38 6.17 6.42 7.42 8.42 10.42 Žiganjavas 40 619 6.44 7.44 8.44 10.44 Sebenje 41 6.21 6.46 7.46 8.46 10.46 Krize K 41 6 23 6.48 7 48 8.48 10 48 Krize vas 41 6 24 6 49 7 49 8.49 10.49 Senično ' 42 626 6.51 7.51 8.51 10.51 Golnik 44 629 6.54 754 8.54 1054 Golnik bloki 45 6.31 6 56 7.56 8.56 10.56 Malijevo 46 6.33 6.58 7.58 8.58 10.58 Gorice 47 6.35 7.00 8.00 9.00 11.00 Trstenik 48 6 37 7 02 8.02 9.02 11.02 Tenetiše 51 P 6 42 7.07 8 07 9.07 11.07 Ljubljana—Kranj—Krlže—Golnik—Trstenik—Tenetiše Pnc. . „u 21 22 23 24 25 Postaie KM V D NP V D Ljubljana 0 O 11.45 - 12.45 13.45 - Ljubljana Šiška 4 11.50 - 12.50 13.50 - Ljubljana šentvid 7 11.56 - 12.56 13.56 - Medno 11 12.00 - 13.00 14.00 - Medvode 13 12.03 - 13.03 14.03 - Medvode Zbilje 15 12.05 - 13 05 14.05 - Jeprca 16 12.08 - 13.08 14.08 Meja 20 12.12 - 13.12 14.12 Orehek 24 12.16 - 13.16 14.16 - Labore 25 12.18 - 13.18 14.18 - Kranj ŽP 26 12.20 - 13.20 14.20 12.22 - 13.22 14.22 Kranj 28 - 13.00 - - 14.25 12.25 - 13.25 14.25 - Polica 31 12.30 13.05 13.30 14.30 14.30 Naklo 32 12.32 13.07 13.32 14.32 14.32 Žeje 36 12.37 13.12 13.37 14.37 14.37 Duplje 37 12.39 13.14 13.39 14.39 14.39 Zadraga 38 12.42 13.17 13.42 14.42 14.42 Žiganjavas 40 12.44 13.19 13.44 14.44 14.44 Sebenje 41 12.46 13.21 13.46 14.46 14.46 Krize K 41 12.48 13.23 13.48 14.48 14.48 Krize vas 41 12.49 13.24 13.49 14 49 14.49 Senično 42 12.51 13.26 13.51 14.51 14.51 Golnik 44 12.54 13.29 13.54 14.54 14.54 Golnik bloki 45 12.56 13.31 13.56 14.56 14.56 Malijevo 46 12.58 13.33 13.58 14.58 14.58 Gorice 47 13.00 13.35 14.00 15.00 15.00 Trstenik 48 13.02 13.37 14.02 15.02 15.02 Tenetiše 51 P 13.07 13.42 14.07 15.07 15.07 Ljubljana—Kranj—Krize—Golnik—Trstenik—Tenetiše Pnctoio KM 26 27 28 29 30 Postaje KM D V V V V Ljubljana 0 O - 15.45 1745 1945 - Ljubljana Šiška 4 - 15.50 17.50 19.50 - Ljubljana Šentvid 7 - 15.56 17.56 19 56 - Medno 11 - 16.00 18.00 20.00 - Medvode 13 - 16.03 18.03 20.03 - Medvode Zbilje 15 - 16.05 18.05 20.05 - Jeprca 16 - 16.08 18.08 20.08 - Meja 20 - 16.12 18.12 20.12 Orehek 24 - 16.16 18.16 20.16 Labore 25 - 16.18 18.18 2018 - Kranj ŽP 26 - 16.20 18.20 2020 - 16.22 18 22 20.22 Kranj 28 15.25 - 22.25 - 16.25 18.25 20.25 - Polica 31 1530 16.30 1830 20.30 22.30 Naklo 32 15.32 16.32 18.32 20.32 22.32 Žeje 36 15.37 • 16.37 18.37 20.37 22.37 Duplje 37 15.39 1639 1839 2039 22.39 Zadraga 38 15.42 16.42 18.42 20.42 22.42 Žiganjavas 40 15.44 16.44 18.44 20.44 22.44 Sebenje 41 15.46 16.46 18.46 20.46 22.46 Krize K 41 15.48 16.48 18.48 20.48 22.48 Krize vas 41 15.49 16.49 18.49 20.49 22.49 Senično 42 15.51 16.51 1851 20.51 22.51 Golnik 44 15.54 16.54 18.54 20.54 22.54 Golnik bloki 45 . 15.56 16.56 18.56 20.56 22.56 Malijevo 46 15.58 16.58 18.58 20.58 22.58 Gorice 47 16.00 17.00 19.00 21.00 23.00 Trstenik 48 16.02 17.02 19.02 21.02 23.02 Tenetiše 51 P 16.07 17.07 19.07 21.07 23.07 DODATNO OBVESTILO K ZAČASNEMU VOZNEMU REDU V času popolne zapore ceste Tenetiie - Mlaka, bo na relaciji Mlaka - Kranj obratovala samo linija mestnega prometa it. 7, to je Srakovlje-Mlaka-Rupa-Kranj In obratno. Omenjena linija bo obratovala od 5.15 Iz Srakovelj do 22.42 zadnji prihod v Srako-vlje. Linija bo obratovala tudl ob sobotah, nedeljah In praznikih. V času zapore bodo na omenjeni liniji mestnega prometa veljale vse vrste mesečnih vozovnic. | gorenjska obrtna ifitiStE59 zadruga Kranj ■(mJmOJEi^S^ Likozarjeva 1 a V^JV^rBa^ PETRGOVINA Cenjene kupce vabimo v našo trgovino na Primskovem. Odprto imamo od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. lipAffbled V svojih trgovinah na Bledu in Murski Soboti daje za • STAVBNO POHIŠTVO - 2 LETNI KREDIT • SOBNO POHIŠTVO - 6 mesečni KREDIT • Sezonski popust 10 % • Za gotovinsko plačilo dodatnih do 10 % popusta Informacije: 064/77-161 - Bled 069/22-941 - Mur-ska Sobota petek, 22. junija 1990 27. STRAN u^o))^™«^(GLAS mušico bucho papiero vse dobite pri Libru JOE COCKER „LIVE" 149- IP/MC JlLJ ft „189,- NEW KIDS ON THE BLOCK - Step by Step 119- LP/MC -i-±/4 • 189,- FAlCO - Data de groove 119- LP/MC JLX/ft ,.189,- KIM VVILDE - Love moves OO90 LP/Mc yy ..159,- GLASBA- PUBLIKACIJE - PAPIR BILLY JDOL - Charmed life 119- LP/MC XX/ft ANDREVV RIDGEIEV - Son of Albert EX-WHAM! 'j'jA LP/MC MJLJ ft" ,. 189,- vsaka LP/MC vsak CD 99,- 169,- IAID BACK - Hole in the sky SIDNEY YOUNGBLOOD - Feeling free TANITA TIKARAM - The sweet keeper MILU VANILU - US Remix Album TEARS FOR FEARS - Sawing in the seeds of love TERENCE TRENT D'ARBY - Neither fish norflesh WET WET WET - Holding bock the river ROCK SAMPLER - Stairwoy to heoven * ozzy ozborn, scorpions, bon jovi, *&uey crUe # # • V.I.R E-195 TDK D-90 2kosaVHS 5kosov Audio 99,- 99' FOTO ALBUM FLIP UP -IA90 9 x 13 cm od 10 x 15 cm J_/ BREZOKVIRNI ROMI ZA SLIKE -|/(% 13x18 cm H 2VEZEK - LOČEN 1A90 A4, 100 listov, crtan, karo, gladek X/ PERESNICA 2O90 z zadrgo, napolnjena . jly DEBEL FLOMASTER 1Q»0 4 flomastn, rumen, zelen, roza in oranžen \_J LOCTITE - SUPER LEPILO ^/J90 v tubi ali normalno u\ KAISUI HIFI - STEREO CENTER W gramofon, radio-MW, UKW - stereo, ojačevalec: 3-valovni equahzer, 20 Watt. dvoini kasetofon, high-speed-dubbing, autostop in contlnou-splay, z zvoćniki 1.290,- BOSTON MC 4000 SUPER HIFI - STEREO CENTER polavtomatski gramofon, radio: MW, UKW - stereo, ojačevalec: 2x5 valovni equalizer, 40 Watt, dvojni kasetofon, high-speed-dubbing, con-tinuos - play priključki za CD, slušalke, mikrofon, z zvočniki 1.990,- D1RTY DANCING plesni film 89/90 s Patnckom <4^/\ Swayze|em T ^7 i I ROLLING STONES »LIVE« 25 let Rolling Stones na videu 299,- Vse cene vsebujejo prometni davek, ki ga dobite na meji nazaj! ZAVOJ KEMIČNIH SVINČNIKOV £90 5 modrih ali rdečih, 3 modri in 1 črn j 4-BARVNI KEMIČNI SVINČNIK A90 rdeč, zelen, plav, črn y LIBRO-ZAVOJ SVINČNIKOV ■*% 6 kosov / PROZORNE MAPE 5/90 a4, 50 Hstov y± ZAVOJ KART POKER IN KOCK 2(\% v modernih barvah jy pOĆlTNIŠKI ZAVOJ: /^^ ravnilo, barvice, flomastri, risalni blok in barvni ntl^ blok \JJ PARKER JOTTER odličen kemični svinčnik 4990 TEXAS^^^^ RAĆUNALNIK - 249,- RULETA igra za vrt, kopališče m za v potovalko 59„ 'c PONUDBE VELJAJO SAMO V NASLEDNJIH PODRUZNICAH FIRME LIBRO: Celovec - Karfreitstrasse 6. ' ^- . Ce|ovec - Ebentalerstrasse 139, Celovec - 8. mai-strasse 28, Beljak - Nikolaigasse 8, Vehkovec - Mettingerstrasse 7, Spital ob Dravi - Fbnergasse 5, Feldkirchen - Oktoberstrasse 7, Sentvid ob Glini - Unter platz 18 Nudimo vam še stokrat več fimssmmzsiGLAs 28. stran MALI OGLASI, OGLASI Petek, 22. junija 1990 KROPFITSCH CELOVEC, ROSENTALERSTR. 147 Tel.: 9943-463-22344 • TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV • SERVIS IN POPRAVILA • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA EKSPORTNE CENE MflLIOCLflSI 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJ! Prodam PEČ za etažno centralno, 15 000 cckg 26-272________9360 Prodam POMIVALNI STROJ BOSCH SMS 5021, 5 programov, nov, nerabljen, ugodno prodam. «80 091 9395 Prodam STRUŽNI AVTOMAT GA-UTHER, premer 10. «80-958 9397 Prodam 2 leti staro crno belo TV. « 78 424 9402 Prodam TRAKTOR TV 418. Moho-rič Janko, Zg. Besnica 56 9408 Prodam 40 litrski KOMPRESOR. «621-843 9417 Prodam crno belo TV Gorenje, staro 3 leta. «33-589 9419 Ugodno prodam MOTOKULTIVA-TOR Gorenje Muta s prikolico in tovorno prikolico za avto. «52 158_________________9423 Prodam SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno 17 kub ali 15 in ROTACIJSKO KOSILNICO 65 SIP. «061/375-168 9431 Prodam HLADILNO OMARO Go-renje. «27-940 9446 Prodam OBRAČALNIK za BCS ko-silnico. Alpska 27, Lesce 9451 Prodam pisalni stroj OLYMPIC za 900 din. Matuš, Cesta Talcev 8/c, Koroška Bela Jesenice 9458 Prodam barvni TV El NIŠ, star 4 le-ta. «633-589 dopoldan, 633-605 popoldan 9465 Zelo ugodno prodam barvni TV Ei Niš. «34-833_____________9474 Prodam 120-litrski KOMPRESOR in VARILNI APARAT Varus 200 A. «69-628_________________9483 Prodam nov OUNI GORILEC. «45-210_________________9489 Prodam 100-litrski HLADILNI BA-ZEN za mleko. Grad 3, Cerklje 9491 Prodam CIRKULAR, prirejen za mizarska dela ali pa ga po naročitu naredim in KONZOLNO DVIGAL-NO, nosilnost 500 kg. Informacije na « 84-337, popoldan 9493 Barvni TV Iskra Azur prodam. « 620 945 9494 Đarvni TV Gorenje Selektomatic, dobro ohranjen, ugodno prodam. «621 354________________9521 Ugodno prodam visoturni mizni REZKLANIK RMN-11 s pretvorni-kom, malo rabljen. «75 742 9525 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo. «39-265 9541 PLETILNI STROJ Henzatic, dvo-redni, poceni prodam. Milivoj Dže-nan, T. Dežmana 10, Kranj, «34-960, po 15. uri_________9544 VIDEOREKORDER Gorenje VHS, HQ, po sistemu Grundig, star pet mesecev, ugodno prodam za 7.500,00 din. Vršiška 83, Kranjska gora (Mihov dom) 9550 Prodam NAKLADALKO Sip 16, rabljena dve sezoni. « 66-459 9568 Nujno in ugodno prodam nov 300-litrski solarni BOJLER. Lahko na dva obroka. « 46 537 9569 Prodam MOTORNO ŽAGO Alpina, 55 ccm. Naslov v oglasnem oddel-ku. 9618 Ugodno prodam skoraj nov VIDEOREKORDER. «26-550 9640 Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo Emo 24. Grad 3, Cerklje ________________________9643 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja Orjak 40, nov Cena ugodna. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo Prodam VARILNI APARAT Iskra CO-2 turbo. Informacije na « 78-427_________________9657 Obveščamo kmetovalce, da vam po zelo ugodnih cenah nudimo na-slednjo KMETIJSKO MEHANIZACIJO: traktorje Zetor 5245, Deutz 6006, TV 18, 523 in 821, kosilnice Gorenje, Bucher in Batuje, rotacij ske kosilnice Sip 135, 165 in 205, zgrabljalnik Ureo 3000, škropilnice, kultivatorje, čelni nakladač ČTN 1000, motorne žage in drugo. Franc Guzelj, Sv Barbara 23, Škof-ja Loka, « 622-575_________9670 Poceni prodam nov ELEKTROMOTOR 3 kW in 5,5 kW 2880 obratov, ter novo nahrbtno ŠKROPILNICO. Zg. Duplje 80______________8992 GRADBENI MATERIAL Prodam 12 kv. m. plastificirane PLUTE. «35-716___________843JI Prodam SUHE HRASTOVE plohe in deske, cea kubik in pol. «27-150_________________9320 Suh HRASTOV LES, debeline 5 cm dolžina 75 in 150 cm prodam. «45-291_________________9387 Prodam 1 kub m HRASTOVIH PLOHOV in rabljeni betonski me- šalec. «34-326____________9424 Prodam 14 kosov KRIL in vidnih PODBOJEV Jelovica, nova. «64-187_________________9488 Gradbeno BARAKO, dim. 3 x 4 m, ugodno prodam. «34-765, popol- dan_____________________9574 Prodam 300 kosov opečnih VO-GALNIKOV (20 cm), 30 odstotkov ceneje. Ogled popoldan. Jenko, Podreča 42, Mavčiče 9619 Prodam 500 kosov OPEKE BH-6, 200 kosov POROLITA, deb. 8 cm in 8 kosov ŠPIROVCEV, dolž. 7 m. «79-690_________________9630 Prodam 7.500-litrsko CISTERNO in 4 kose stresnih OKEN, dim. 100 x 110 cm. Informacije na « 78-427 LOKALI__________ V Kranju najamem LOKAL za mir-no obrt «39-552__________9439 OBVESTILA Vse ki ste se naveličali osamljeno-sti vabi AFRODITA ženitna posre-dovalnica vsak četrtek od 15. do 18. ure in soboto od 9. do 12. ure v stavbo iskre servisa na Planini v Kranju. « 34-581 da se oglasijo. JAPONSKA POMLAD SPOMLADAN- SKA RAZPRODAJA • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • GARANCIJSKA DELA • LAKIRANJE DODATNA OPREMA: SONČNE STREHE. RADIJI, ZVOČNIKI. OKRASNE CRTE ALUMINIJASTA PLA-TIŠČA, SPOJLERJI... KJE? AUTOHAUS TREFF CELOVEC ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511785 št. 1 NA KOROŠKEM SUBARU KUPIM Kupim FIAT 126, letnik 1985. «79-731_________________9401 Kupim BIKCA simentalca, starega teden dni.«631 229 9559 Kupim smrekove HLODE. Naslov v oglasnem oddelku. 9561 Kupim SENO iz kozolcev. «42-332 9661 LASTNIKI VOZIL VW - AUDI. RENAULT, AUSTIN, BMW POZOR! NA ZALOGI NOVI IN RABLJENI DELI! ZAKAJ BI KUPOVALI NADOMESTNE DELE V TUJINI. ČE UH DOBITE PRI NAS ORIGINALNI NOVI DELI PEČJAK Q lUT^ bat. obročki Z 750 l.br..................... 50 din ^"•""p*™^[] j ojn. ležaji Z 101 std 8 kosov............50 din LJ \__\l______/ tesnila motorja R 18 TS, 16............525 din cunjica u podnaht končnik volana R 18,9,5,4.............245 din oljni filter R4 TL..............................70 din lamela sklopke R trafic bene...........350 din opel rekord D zglob preme.............140 din opel kadeti C zglob preme..............175 din Odprto od 10. do 17. ure; ob sobotah od 10. do 13. ure v nedeljo in ponedeljek zaprto. Velika izbira volanskih končnikov in zglobov prem, gumijastih in kovinskih zavornih cevi ter gumic, karoserijskih in motornih delov (tuđi verige) itd. Deli tuđi za redka vozila - MG B. renault fuego. R 17, renault master. austin 1300.1750, mini flolnu 79 TaeHui) in utH uriTila nimstmn na unlin Trgovina Cankarjeva 12 Kranj Velika izbira oblačil iz jeansa, majice in bermuda hlače. Modna oblačila za moške in ženske. Modni dodatki. S prinesenim oglasom vam odobrimo 10 % popust. Se priporočamo! Imate doma odvečni še uporabni rezervni del od traktorja, kosilnice, os. avtomobila, pa ga ne potrebu-jete več. Prinesite ga v novo odprto trgovino AGROIZBIRA ČIRČE, kjer vam ga borno poskušali prodati. «34802 8773 Izgubila sem zlat MEDALJON s srčkom. Prosim poštenega najdi-telja naj mi ju vme proti nagradi, ker mi je drag spomin na pokojno mamo. Jezerska c. 9, « 25-438 POZORI Presenetite vinjih name-sto oni vaši zavarujte svoje stanovanje, hišo, lokal, delavnice, vikende, avtomobile z ALARMNIM SISTEMOM. Odločite se pred dopustom. Brezplačno vam opravim demonstracijo. FORSTER d. o. o., « 36-094_________________8818 Izdelujem nove in obnavljam ob-stoječe elektro in strelovodne instalacije. BENEDIČIČ JOŽE, PRE-ZRENJE 22, PODNART, « 70-482 ________________________9008 TV - VIDEO - Hl Fl SERVIS hitro in kvalitetno. Inforamcije na «39 886 SE PRIPOROČAMOI ________________________9092 POPRAVUAM in PREVIJAM vse vrste elektromotorjev. Svetozar Matijaševič, Tenetiš e 4/a, Golnik. «46-176_________________9129 Instruiram KEMIJO in KEMIJSKO RAČUNSTVO. IGOR «620-092 Škofja Loka 9380 OBRTNIK s skupino izdeluje vse vrste fasad z svojim ali vašim ma terialom. «33-276 od 18. do 21 ure 9441 Tipkam diplomske naloge in po dobne tekste s pomočjo računalni ka. Lepo urejeni teksti, možnost ri sanja tebel in ostale prednosti, ki jih nudi urejevalnik besedila. Lahko so v slovenskom, srbohrva-škem, angleškem ali španskem jeziku. « 061/375-647 9468 POPRAVILA, PREKRIVANJE streh, barvanje žlebov in napušča, takojl « 34-688 9492 AVTOŠOLA ZŠAM Kranj vpisuje v TEČAJ cestno-prometnih predpi-sov za A in B kategorijo. Pričetek tečaja 30. 6. 1990. Informacije na «631-729, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure ali osebno od 12. do 16. ure na sedežu Avtošole v De-lavskem domu, Trg revolucije 3, Kranj(vhod 6) 9626 RTV SERVIS Sr. Bitnje 65. Žabni- ca! Popravilo vseh vrst TV in radij skih sprejemnikov v najkrajšem času. Odprto: ponedeljek, torek, četrtek, petek, od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure. Se priporočamo! 9633 ZLOŽUIVA SENČILA - markize za balkone, terase in izložbe, izdelu-jem. «061/739-293________9656 ELEKTRO SERVIS - popravilo malih gospodinjskih aparatov in električnoga ročnega orodja, napelje-vanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, «37-427_________________9668 OSTALO_________ Surf D 2 IMERAD komplet za 2.100 din, prodam « 064/83-446 9393 Prodam belo dolgo poročno oble-ko, št. 36 Škof. Brdo 6, Radovljica _________________________9452 Ugodno prodam ŠOTOR z dvema spalnica in predprostorom, malo rabljen. «37-173___________9495 Samson TOBAK in cigaretne TUL-CE ter STROJČEK za polnjenje, prodam. «77-267, dopoldan 9530 Ugodno prodam ŠOTORA za štiri in tri osebe. «25-621 9531 ^TT^T doo. KRAHJ O -V'N AVTOŠOLA 1^1 Begunjska 10 mmađ£/ tel. 064 26245 K sodelovanju vabimo več voznikov inštruktorjev "B" kategorije. Zaposlitev je lahko redna ali honorarna. Pisne ponudbe pošljite na naslov B& B AVTOŠOLA Begunjska 10, 64000 Kranj Prodam dobro ohranjen gumijast ČOLN Sport Beograd. «38-600, v večernih urah 9564 Iščem VARSTVO za 2-letnega fantka na relaciji Kranj - Golnik. Plačilo po dogovoru. «46-032, po 15. uri____________________9586 INSTRUIRAM matematiko za srednje sole. «27-343______9610 Prodam otroško POSTELJICO in STAJICO. «49-300_________9615 V popoldanskem času prodajam BOROVNICE. Polica 13, Naklo _________________________9629 POSEST1________ Prodam PARCELO tzravnik v vaši Adergas. Dvorje 28, Cerklje 9420 Prodam polovico HIŠE v dvojčku s posebnim vhodom, vrtom, garažo in centralno od Kranja oddaljeno 5 km. «37-382______________9464 Novejšo vseljivo hišo v okolici Kranja ugodno prodam. «70-724 -popoldan 9469 Prodam GARAŽO v ulici Veljka Vlahoviča na Planini. «38-328 Prodam PARCELO, 6.300 kvad. m., delno pašnik - delno gozd, blizu Poljan nad Škofjo Loko. Informaci-je na «061/51-230_________9511 Prodam nedokončano BRUNARI-CO, podkletena, velikosti 6 x 9 m, pod Kofcami na Gorenjskem. «50-735 9543 Vrtičkarjem oddam v najem PARCELO na Kokrici. Šifra: VRT 9592 PRIREDITVE Odlično glasbo in humor za ohceti nudita glasbenika. «42-827 Pro-senc_____________________8854 GASILSKO DRUŠTVO SP BRNIK prirerja v soboto 23. 6. ob 20. uri KRESNO NOĆ. Za zabavo bo skr-bel kvartet SREĆKA VRTNIKA. V nedeljo 24. 6. ob 17. uri VRTNO VESELICO z ansamblom POP DE-SIGN in bogatim SREČELOVOM. Oba dneva keglanje za teleta. 9396 Gasilsko društvo Trboje prireja v nedeljo 24. 6. 1990 s pričetkom ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim SREČELOVOM in KE-GLANJEM. Za zabavo bo igral an-sambel IVANA RUPARJA. Za je-dačo in pijaco bpdp poskrbele tr-bojske gasilke in gasilci. VABLJE-Nl_________________9415 Okrepčevaćnica LIPA RADOVLJICA prireja ob nedeljah pleše s pričetkom ob 16. uri. VABLJENI! 9459 TVD PARTIZAN DUPLJE prireja v nedeljo, 24. 6. 1990 ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO pri gostišču Trnove. Srečelov in keglanje za teleta. Igral bo ansambel OBVEZNA SMER. Prireditev bo v vsakem vremenu. 9540 SK Triglav iz Kranja prireja v soboto, 23. junija 1990 od 19. ure dalje KRESNO - SMUČARSKO NOĆ v skakalnem centru na Gorenji Savi. Igra priznan ansambel; izvedli borno izredni bogat srečelov ter po-skrbeli za lačne in žejne. 9625 RAZNO PRODAM Bukova DRVA prodam in dostavim. «061/342-559_________8017 Prodam MIZO za namizni tenis, tenis loparje in kolesa. « 75-801 ______________________. 9290 Ugodno prodam ALUMINIJASTE PLOŠČE, 2 mm, 130 x 85 in obnovljeno Z 101, letnik 1975. Belehar jeva47, Šenčur 9318 Prodam PRIKOLICO za osebni av-to. «51-341_______________9376 Ugodno prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK znamke Mot hercare. Ogled vsak dan popoldan - Kokrškilog 15, Kranj_______9425 Prodam DIRKALNO KOLO PUCH, z gumami specialkami. « 22-922 _________________________9444 Prodam JAW0 350, staro 2 leti, aluminijasta platišča za Z 101 in šotor za 2 osebe. Arsenič, Oreho-vije 1_____________________9453 Ugodno prodam novo, nizko, ste kleno, okroglo mizo in VIOLINO Celinka. «34 878 9461 Prodam APN 6, enoosni TRAKTOR s prikolico, motorno BRIZGALNO indva JOGIJA. « 57-496 951C Prodam mlado KOZO s 3-mese čnim kozlićem, srnaste pasme, do bra mlekarica, oboje skupaj pro dam. Prodam tuđi nov AVTORA DIO - kasetar Blaupunkt stereo « 66-432_________________951 £ Ugodno prodam 120-litrsko zamr zovalno OMARO Gorenje, rabljena šest mesecev in nov družinski ŠO-TOR. «620-071_____________9528 Ugodno prodam 50 m borovega OPAŽA in industrijski ŠIVALNI STROJ. «42 585___________9537 Poceni prodam novo dvokrilno OKNO z leseno roleto, dim. 1.550 x 1.250 mm, avto FIAT 1100 R, nere gistriran, z rezervnimi deli in dva 80-litrska BOJLERJA s pipo « 81 -740, int. 177, dopoldne 956C Ugodno prodam nov AVTOMATIK A 3 MS in betonski MEŠALEC. Sp. trg 7, Škofja Loka____________9577 Zračno PUŠKO, HARMONIKO in nov PRALNI STROJ prodam ali za-menjam za videorekorder ali mo-tor. « 36-232_______________95JN Prodam ŠOTOR za 4 do 5 oseb i^ črno-bel TV, star 5 let. Mavčiće 67 ___________________________9582 Prodam ŠOTOR Split za 4 osebe in OKNO Kli Logatec, dim. 100 x 120 cm, novo. Salmič, Britof 231/b, Kranj______________________9607 Ugodno prodam MOPED Tomos 15 SLC, letnik 1989 in 100 kvad. m. lesenega OPAŽA. Ljubljanska c 36/b, Kranj_________________9634 Poceni prodam moško dirkalno KOLO na 10 prestav in 170-litrski HLADILNIK Gorenje. Dolenc, Haf-narjeva pot 17, Kranj - Stražišče, «24-670 int. 12___________9636 Prodam ČOLN Maestral 5 in MO~ TOR Tomos 3 5 KM, rabljen dve sezoni. « 46-273, popoldan 9638 Prodam POMIVALNO KORITO z omarico in REZERVNE DELE za Z 101. «37-574, popoldan 9644 Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE z dvojnim pomivalnim koritom, ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika), 180-litrski HLADILNIK, JEDILNI KOT in KAVČ. « 34-304 _________________________9649 Prodam PEČ Loka Term Planica, nova in APN 6, letnik 1985. Informacije na «28-861, int. 29-71, do 16. ure(Kočevar)___________9653 Prodam JUGO 45, letnik 1986 in KUHINJO Marles. « 37-489 9662 Prodam Tomos AVTOMATIK A 3 MS z dodatno opremo, ČOLN Ma- i estral 9 S in MOTOR Tomos, 3.5 .1 KM. «58 058________ 9669 j STAN-OPREMA Poceni prodam novo SPALNICOk nov SESALEC, nov RADIO in kombiniran voziček. TODOROVIČ IVICA, C 1. MAJA 26/B, JESENICE _________________________9284 Ugodno prodam sestavljivo, pred-sobno omaro, 2,6 x 2 45 m. «48-656_____________ 9379 Ugodno prodam STAREJŠE POH1-ŠTVO za dnevno sobo. « 77-597 ________________________9386 Rabljeno SPALNICO, LEŽIŠČA~~z jogiji, r«ztegljivo MIZO ter *«»st STOLOV, poceni prodam. Jezer- ska c. 6, Kranj______________95JJ Prodam TROSED in dva FOTELJA-Kropar, Hotemaže 110, Preddvor Ugodno prodam REGAL za dnevno sobo Marinka Kavčič, Gradni- kova 119, Radovljica________964» Ugodno prodam TROSED in dva FOTELJA. « 37-340_________9659 STANOVANJA _ Zamenjam družbeno GARSONJE-RO v Sorlijevem naselju za večje stanovanje. «24-747_______938* V najem vzamem ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero. Loka za okolico, šifra: SLOVENEC ____________9398 Mlada slov. 3 članska družina na-jame za 4 leta manjše stanovanje na Bledu, Lescah ali okolici, šifra: POŠTENI___________________9407 Zakonca z otrokom resno najame-ta stanovanje v Škofji Loki, Kranju ali okolici. Šifra: NEKADILCA 942], Morda živi kje starejša dobrosrčna ženska, kine sovraži otrok in potre; buje pomoč, lahko je invalid in bi pomagala obupani mamici dveri otrok, ki gresta jeseni v solo iz sta-novanjske stiske. Sem poštena, ne pijem alkohola in ne kadim. PrO' sim pomagajte. Šifra: DOM BRE* ALKOHOLA________________9429 V najem oddam SOBO. Naslov v Oglasnem oddelku._________949jj Prodam GARSONJERO, 30 kvad m., v Alpskih blokih v Lescah, prit; ličje, svoj vhod. «33-733, zjutraj ali po 20. uri________________9B5» Mlad par z otrokom vzame v najem STANOVANJE v Kranju- «25-322, po 15. uri_________958/ Mlad par z enim otrokom nujno i*' će manjše STANOVANJE v škof)1 Loki, okolici ali v Kranju, za dob° enega ali dveh let. Šifra: PRED' PLAČILO___________________9601* V Kranju najamem GARSONJER^■'■' ali 1-sobno opremljeno STANOVANJE. Ponudbe na «77-007 a" 78-970, od 8. do 20. ure (Branko^ V Radovljici prodam STANOVANJE, 45 kvad. m. Kredit + gotovi-na.« 78-290, dopoldan 96gP VOZILA__________ Prodam VW, lenik 1972, obnovljep- -ogled po 15. uri, Beljam Irena, Cj Talcev 7/a, Jesenice ^89jx Osebni avto FIAT PANDA, letni" 1985, registriran do marca ^9^., prodam. Informacije «51-^ vsak dan od 8. do 11. ure dopold9n ^Jek, 22. junija 1990 MALI OGLASI 29. STRAN ■yoW3^«^SO(GLAS ZA POČITNICE, MORJEIN PLANINE v Naminih blagovnicah DOBIŠ VEČ KOT KUPIŠ za šotor Horizont - zračno blazino - ZASTONJ za šotor Tramp - plastično kamp , posodo za vodo-ZASTONJ za zračno blazino - komplet za krpanje blazin - ZASTONJ in za nahrbtnik - rokavice - ZASTONJ V veleblagovnici NAMA v Škofji Loki vam od 20. do 30. junija nudimo 10 % popust pri naku-pu pohištva za gotovino! J veleblagovnice nama >dno prodam MOPED APN 4 *'0-2io oofl« 9286 101, letnik 86 in 84. 9301 fc^am 2 Z |^531____________________ !lJ5janfi ASCONO 1,6 S letnik V' registrirana do maja 1991. *tao c Anton, Jereka 28, Bohinj-s^oistrica 9332 '*Sam G0LF diesel- letnik 1984 fci at£b?r] ali menjam za Japon- ^° '"formacije ■£. 27-520 *--——________________9333 Pdam 2 101, letnik 1978, registri-n do aprila 1991. ^ 73-047 9342 Nno prodam dobro ohranjen R k'etnik 1978. Informacije na ^969_________________9347 Cr!10 Pr°dam dobro ohranjen 'Sflftn 45' letnik 1983< prevoženih Sj*}krn. «24-518 9377 'to\*n° Prodam dobro ohranjen ^1602, letnik 1973. Krmelj Ja svAndrej23, Škofja Loka .____________________9383 l*?dr>o prodam YUGO 45 KO-"■■ 'etnik avgust 1988. * 36-194 v. 9384 ;garri 2 101, obnovljena, letnik jOiv-, registrirana do aprila 1991. VBJC Zdenko, Pajerjeva 13, Šen-ft^ 9388 arn YUGO KORAL 60, letnik * 42-488 9389 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980, registriran do marca ali zamenjam za Fičota. «80-144 9390 Prodam avto Z 750, letnik 1984, re-gistriran do maja 1991. Kuhar Mal-či, Šolska 4/a, Kranj - Stražišče Prodam Fiat 750, letnik 1984, dobro ohranjen. « 24-339 9392 BT 50 S, 122-907 kot nov prodam. 9428 Prodam STOENKO, letnik Kličite popoldan « 38-289 1979. 9400 Prodam avto RENAULT 4, letnik 1980. Kukavica Sejfula, Benediči-čeva 2, Jese niče 9404 Prodam Z « 75-098 101 - L, letnik 1978. 9405 Prodam SIMCO TALBOT 1510 LS, letnik oktober 1981. Pintar, Zg. Gorje 42/a 9406 Prodam Z 750. klje Lahovče 71/a, Ćer-9411 Prodam JUGO 45 1986. "»45-767 L, letnik april 9413 prodam Zastavo 850, letnik 1984, registriran do junija 1991. «23-244 9416 Ugodno prodam 1978. Poljšica47 R 4 TL, letnik 9422 Prodam 2 leti in pol star Renault 5 GTS. «81-700 v dopoldanskem času 9426 TOMOS AVTOMATIK dobro ohra-njen prodam. «21-216 9427 Ugodno prodam ALU PLATIŠČA 6 x 13 za FORD, BMW, OPEL ipd„ teršportni volan. «83-443 9430 Prodam LADA-RIVA, letnik 1987, 21.000 km, registriran do aprila 91. «622 441________________9433 Prodam GOLF diesel,letnik oktober 83, garažiran, dobro ohranjen, bele barve, 83.000 km, cena 9.000 DEM. «79-576____________9434 Prodam JUGO 45-A, letnik 1987. Majkič, Valjavčeva 7, Kranj 9436 Prodam 126—P, letnik 84, registri-ran ćelo leto. Mlekarska 14, Čirče _________________________9437 Prodam Z 750, letnik 1982, registriran do decembra 90. «28-929 ________________ 9440 Prodam VW 1200 J, letnik 1975/76 z avtoradijem, registriran do 5.6.91. «28-177____________9442 Prodam AVTOMATIK A3 KLSG, letnik 87, cena 750 DEM. « 38 856 _________________________9443 NOV MOPED TORI prodam, cena 6.900 din in desni blatnik za spa-čka.« 79-629_____________9445 Prodam Z 101, letnik 83, registriran do 30. 3. 91. Nemčevič, Grajska 46, Bled 9448 SINCER SHOP BELJAK - CENTER BAHNHOFSTRASSE 14 Tel. 9943-4242-24494 GOVORIMO SLOVENSKO SINGER OVERLOCK................neto samo ATS Ofci I ■" • EDINI OVERLOCK ŠIVALNI STROJ S "PROSTIM - ROKAVOM' • ŠIVA S TREMI NITMI HKRATI (14 U 132) • ZA VSE VRSTE BLAGA • 2 LETI POLNE GARANCIJE SINGER - ODLIČNO IN TRPEŽNO ZA PROFESIONALCE pizze iz krušne peči solate sadne kupe sladoled ^Te.,0^ SONČEN IN SENČEN VRT- PRIJETEN AMBIENT ODPRTO: vsak dan od 17. - 24. ure, nedelja, prazniki 16. -23. ure FLORIDO novo, prodam. «50-530 neregistrirano 9450 Prodam Z 750, letnik 1980, v voz nem stanju. Poženik 20, Cerklje nAMPflu borovue KilllSI H KLAGENFURTERSTRASSE 42 inUUUl Tel.: 9943-4227-3745 • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOVI IN RABUENI) • DODATNA OPREMA • GUME VSEH DIMENZIJ • VELIKA IZBIRA VOZIL I Ponedeljek, 25. junija 1990, na Jjikarjevi 4 v Kranju odpiramo NOVO ^COVINO r rn i i i i i i i ___.Zanl.arjeva 4. Kriinj. tel.: (064i 24J787___ J intershop tekstil, nakit ^ steklo, poredan 'prodajna galerija slik S« in avgusta razstavljata France Slana in Izidor OBIŠČITE NAS! Prodam osebni avto VVartburg li-muzin, letnik 87. Voklo 1, Šenčur Prodam športno ŠKODO, letnik 77, registrirano do 18. 5. 91. «39-191_________________9456 Prodam Z 101 SKALA 55 letnik 1989. Okorn, Kuraltova 3, Senčur. «27-594 od 12. do 14. ure 9457 Ugodno kupim KOTELJ in ostalo opremo za ŽGANJEKUHO. « 77-472_________________9460 Prodam BMW 524 TURBO diesel z veliko dodatne opreme, letnik 1983 Britof 220/d__________9462 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Britof 220/d____________ 9463 Prodam osebni avto HROŠČ 1200, letnik 1974, 100.500 km. «88-575 sobota od 15. do 18. ure_____9466 Prodam MOTOR APN 6, metalno modre barve, lepo ohranjen, cena 500 DEM. Burger, Zg. Bitnje 144, Žabnica__________________9467 Poceni prodam Z 101, letnik 1978. «35-182_________________9471 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1989 Boris Žnidaršič, Kladje 10, Gorenja vas 9472 VOLNA&PLETENINE" Vabimo vas v novo trgovino v centru Kranja na Cankarjevi 4, tel.:35-440 • naravni materiali • unikatne pletenine • izredno ugodne cene VVIESNER STALNO ODLIČNE NETO CENE CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM. Prodam JUGO 45, letnik 1986, Prodam GOLF, letnik 1982, 1300 Prodam JUGO 45, letnik 1986, 31 000 km, garažiran. « 721 -532 Prodam R 4 GTL, letnik julij 1986, 33.000 km. « 78-600________9476 Prodam APN 6, letnik 1988. «24-114_________________9477 Z 101 konfort, dobro ohranjena, garažirana, poceni prodam. Kržiš nik, Žkof jeloška 37/b„ Kranj 9478 Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988, rdeče barve. «81-228______9479 Prodam APN 6 S, letnik 1988, dobro ohranjen.« 74-964 9480 Prodam Z 101 super, letnik 1979. Ogled popoldne. Kondič, Kidriče va 19, Kranj_______________9481 Prodam Ž 101^ letnik 1979. « 69-628_________________9482 Prodam LAĐO 120 L, malo poško-dovana, z rezervnimi deli. Branko Brežan, Koprivnik 51, Boh. Bistrica Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljena. «51 185, popoldan 9485 Prodam MZ PS 150, letnik 1980, 8.000 km, lepo ohranjen in vzdrže- van. «68-542_____________9486 Prodam FIAT Z 800 kombi, letnik 1988, registriran do junija 1991. «67-116_________________9487 Ugodno prodam Tomos AVTOMATIK A 3 N, malo vožen, odlično ohranjen. Stošičeva 3, Kranj (pri Avtobusni postaji), «22-405 9497 Ugodno prodam brezhibno, tehni-čno pregledano, Z 101, starejši letnik. «45-194_____________9498 Prodam dirkalno KOLO, štev. 58, oprema Shimano, 12 prestav. In-formacije na « 21 -437 9500 Prodam neregistriranoga SPA-ČKA. Janečko, Reteče 8/a, škofja Loka 9501 Ugodno prodam R 12, letnik 1974 in FIAT 750 LE, ogled popoldan. Gradišar, Zalog 99 9010 Prodam JUGO 55, letnik 1989. «27-200_________________9538 Prodam 126 P, letnik 1980. Cena po dogovoru. Ogled po 15. uri. Mi-lakovič, Jezerska c. 128/a, Kranj ________________________9539 Ugodno prodam AVTOMATIK" star 4 mesece. «28-533, od 14. ure dalje 9542 Prodam Z 750, letnik 1982, registrirana za ćelo leto, zelo dobro ohra-njena. «28-886___________9545 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980, registrirana do aprila 1990. Zalog 16, Cerklje___________9546 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980, registrirana do junija 1991. « 79-686_________________9547 Ugodno prodam LAĐO 1500, letnik 1978, registrirana do maja 1991. «621-827___________9548 Ugodno prodam Z 126 P, letnik 1980. Bešter, M. Pijade 15, Kranj, « 28-822_________________9549 Ugodno prodam Z 850 S, letnik 1985, lepo ohranjena, 38.000 km. Gašperlin, Mlakarjeva 44, Šenčur ________________9551 PEUGEOT 304, letnik 1979, registri" ran, prodam za 3.000 DEM v dinar ski protivrednosti. «83-881 9535 Prodam Z 750, letnik 1977. «49-436_________________9502 Prodam VW hroŠč 1200, letnik 1976. Rjavec, Pot na Jošta 45, Kranj - Stražišče 9503 Prodam JUGO Koral 55, letnik 1989 in neregistriranoga POLONE-ZA, letnik 1980. « 633-610 9504 Prodam R 4 GTLX, letnik 1989. In-formacije na « 23-888, popoldan ________________________9505 Prodam VISO II Klub, letnik 1982 Cena 5 000 DEM. « 24 628 9506 Prodam MOTOR BT 50 S, prevože-nih 4.500 km. Grogova 4, Naklo, «47-872_________________9507 Prodam GOLF, letnik 1982, 1300 ccm, spredaj karamboliran. Ogled v soboto in nedeljo, dopoldan. Kornuta, Cankarjeva 16, Radovlji-ca 9508 Prodam Ž ioT letnik 1986. «40-530_________________9509 Z 101 GTL, letnik 1984, registrirana do junija 1991, prodam. « 36-346 Prodam Z ToT letnik 1985. «64-137, dopoldan________9513 Prodam Z 750, letnik 1981. Zg. Bes nica 68 ___________9516 Prodam ŠKODO 120 L, letnik julij 1988, 12.000 km. Za Pecovco 14, Bled 9519 Prodam LAĐO NIVA, letnik 1987, v račun vzamem Jugota ali VW. «21 523_________________9522 Ugodno prodam dobro ohranjen FORD Fiesta. Murova 24, Jesenice 9523 L*V OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčaneva 1, Kranj tel : 27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno iz-delavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Raču-nalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30. Prodam GOLF, letnik 1980 inZ 101, letnik 1978, oba dobro ohranjena. Informacije na « 631 993 9524 Nujno, po zelo ugodni ceni prodam JUGO Koral 55, letnik 1988. Informacije na «8 5-333 9526 Prodam OPEL KADETT, letnik 1969, celega ali po delih. Banjao, Sr vas 65, Senčur 9527 MOTOR CTX 80 Tomos, nov, ugodno prodam. « 28-244 9529 Prodam JUGO Koral 55, letnik 1989 in FIAT Uno 45, letnik 1986. «48-583 9533 UrH111 Z\"11\ //£7 c o.o. PRODAJA, MONTAŽA IN SER-VISIRANJE RTV APARATOV IN VSEH VRST ANTENSKIH SISTEMOV 61230 Domžale. Stranska 9 Telefon (061)723-021 EKSKLUZIVNI DOBAVITELJ SATELITSKIH SISTEMOV AASPR* Ih SATELUTE SYSTEM -^- Sistemi na zalogi Cena ekskluzivna lnformaci|e 061/723-021 064/70-261_____________ c^Q)ll@]M©]EJIGLAS 30. STRAN MALI OGLASI Petek, 22. junija 1990 P{ ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame, sestre in tete MARIJE TOMŠE roj. Šolar, p. d. Brinove mame iz Nemilj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem drugim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tuđi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede, krajevni organizaciji ZZB NOV in prapor-ščakom. VSI NJENI Nemilje, 2. junija 1990 ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti naše drage hčerke, sestre, tete, sestrične MARIJE POTOČNIK upokojenke se ob tej boleči izgubi zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoć in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala Kogovškovi in Markunovi mami, ki sta nam stali ob strani v teh žalostnih trenutkih. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in kokrškim pevcem za zapete žalostinke. Zahvala velja tuđi osebju bolnišnice Golnik odd. 200, sodelavcem Iskre Kibernetike — Števci in sodelavcem Lesne industrije Jelovica — obrat Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric ALOJZ HRIBERNIK Zahvaljujemo se sorodnikom, dobrim sosedom za vse-stransko pomoč. Lepa hvala g. župniku, pevcem, govorniku, zvonarjem, zastavonošam, nosačem in vsakemu pose-bej, ki so pomagali v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČI: žena Fani, hčerka Lidija z družino, sestra Ana in brat Peter z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 23. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, dobri oči, brat in ded IZTOK REYA Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu pri-žigate svece in se ga spominjate, iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta FRANCA KOTNIKA, st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem, upokojencem, ki ste nam izrazili sožalje in za darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku, dr. Šternu in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik ter kolektivom Oljarice Britof, Elektro Kranj, Elektro Visoko in Merkur Naklo. Iskrena hvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru za lep pogrebni obred ter predstavniku KS Britof za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! VSI NJEGOVI Britof, 18. junija 1990 ZAHVALA Ob odhodu k večnemu počitku naše ljubljene mame, sestre, tete, babice, prababice in praprababice JOŽEFE ROZMAN roj. Karu Majerčkove mame iz Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje, jo spremili na njeni zadnji poti, ji podarili veliko lepega cvetja, prižgali lučko in z nami sočustvovali. Za dolgoletno zdra-vljenje se najlepše zahvaljujemo dr. Sajevčevi. Lepa hvala tuđi pevcem iz Kokrice in godbi iz Kranja ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Kokrica, Begunje na Gorenjskem, 13. junija 1990 ZAHVALA Ob smrti našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica MARTINA MRAKA z Rečice na Bledu se iskreno zahvaljujemo dobrima sosedoma Marjani in Petru Žemva za pomoč ob smrti, sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, kolektivu GG Bled, OK ZZB NOV, kolektivu Vezenine Bled za podarjene vence in izkazano sožalje. Zahvaljujemo se pevcem bratov Župan iz Kovorja za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Bled, Ratež, Vel. Brusnice, 11. junija 1990 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra, teta in tašča MARIJA PORENTA Tončkova iz Zabnice Od pokojnice se borno poslovili v soboto, 23. junija 1990, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. VSI NJENI ZAHVALA Delo, skrb in trpljenje bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast CVETKO BIZAJ iz Čirč pri Kranju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih tre-fiutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, poklonili toliko lepega cvetja in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju obratne ambulante Sava Kranj in bolnišnice Golnik, kolektivom Sava, Planika (oddelek 10-342 in uvozni oddelek), Alpetouru — Tovorni promet Kranj, družini Poklukar iz Nakla, pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Prodam VW Passat karavan, letnik 1982. ■» 74-368____________9534 Prodam odlično ohranjen BT 50, letnik 1987. «8> 34-318, Zajec 9555 Prodam Z 101, letnik 1983. Miliče-vič, V. Vlahoviča 6, Kranj 9556 Prodam dobro ohranjen R 4 GTL, letnik 1985, registriran do junija 1991. Dovje 32, Mojstrana, ^ 81-195, do 14. ure________9557 Prodam GOLF JX, letnik 1986. Sp. Bitnje 47, Žabnica 9562 Prodam MOTORNO KOLO BMW R 50/5, letnik 1973, v voznem stanju, registriran za eno leto. Janez Mužan, Obrne 13, Boh. Bela 9563 Ugodno prodam KOLO pony~Tn otroško dirkalno KOLO na 5 pre-stav. Milje 26, Šenčur_______9567 Prodam LAĐO Samaro, stara 3 leta, v odličnem stanju, kot nova, rdeče barve, s precej dodatne opreme ali zamenjam za močnej-§e vozilo, "g 28-516_________95_n Ugodno prodam SUZUKI 125. Prodam R 4, letnik 1978, vozne/J' gistriran do oktobra t^ g66-933________________9e>i Prodam Z 126 P, letnik 1981. K'^'1 pec, Kočna 7, BI. Dobrava __JS^i! Malo karambolirano Z~1O1, 'etn*| 1986, registrirana do marca 1™.,.' i prodam. Andrej Škofic, Trstjjg I 32/a, Golnik J£ \ Prodam GOLF DIESEL letnik ^ ' «8» 57-648___________________^ Prodam GOLF, letnik 1977 in *, GTL, letnik 1985. GaletovaJfi Kranj - Kokrica____________j$> Z 101 poly kamionet, starejSi '*'! tnik, z novo karoserijo, u90<»ig prodam. Sr. vas 22, Bohinj ^J^ Prodam R 4 TL, letnik 19$, tt 70-622_________________9»^ Prodam R 5 Kampus, letnik 19JK Informacije na g 81-424 _j°^ Prodam Z 101, letnik 1986, gar«#j rana, g 75-993, popoldan _J^ 126 P, letnik 1979, ugodno prodaj flfr 48-196________________Wy LAĐO Riva 1500, bele barve, t>r*jj hibna, stara 20 mesecev, proo8 za 75.000,00 din. Režek, BI. DoK. va 84, "««81 -496 ^ V 69. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, dedek in praded IVAN LESKOVEC upokojenec Od njega se borno poslovili v petek, 22. junija 1990, ob 12. uri na kranjskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. ŽALUJOČI: Vsi njegovi otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Tistega, ki smo ga lako ljubili. ga imeli radi, ga spoštovali, ter z njim preživeli za vse većne čaše nepozabne dni in leta, ni već med nami, a ostal bo za vedno v naših srcih. Ob nenadomestljivi, mnogo prezgodnji izgubi našega ljubljenega moža, očka, bratranca, zeta in svaka JOŽA ZUPINA iz Šmartna 15 se iz vsega srca zahvaljujem dobrim sorodnikom, sosedom — vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste nam ob zelo težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrckali tolažilne besede. Najtoplejša zahvala velja govorniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem sodelavcem Iskre Kibernetike — TSD, Sindikatu, delavcem IBI-ja, O. Š. Helene Puhar, za izkazano pozornost, podarjene vence in denarno pomoč. Hvaležni smo g. kaplanu iz Cerkelj za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem in pevcem za zapete žalostinke. Skratka hvala vsem, ki ste se prišli poslovi' od našega nepozabnega Joža, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali ter ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. ŽALUJOČI: žena Marinka, hčerka Marija, sin Martin __------------------------------r~z fl Prodam CAMPER z motorjern ^ Mercedes 2200. Informacije jj g 78-427______________Jfa Prodam MOTORJA ATX, ^ 1988 in Tori. qj 70-095______3^ Prodam MOPED APN 6, lji» 1986. Sp. Duplje 76_________jj^i R 4, letnik 1978, 75.000 km, Kt dam za 1.200 DEM. Pot na J£jf 81, Kranj___________________^ Obnovljen R 4, registriran do 8A/. la 1991, prodam za 1.200 Vffl 9 50-490_______________Sfr Prodam Z 750, letnik 1976. Pr« jj čevo 40, Kranj___________Jj^j Prodam TOVORNO PRIKOLICO osebni avto in VLEČNO KL-^« za Z 750. Cena ugodna. &jg£ri Prodam Tomos AUTOMAjld najnovejši tip, star dva mes«c ^ 12.000 din. Ogled vsak da<].f 14.-16., in od 20. ure °" 18» 57-954____________^^S ^tek, 22. junija 1990 MALI OGLASI 31. stran (msssssasssss.oiLAs/ ŽflPOSLITVE J^arja v pokoju za skupno obra-^alnico iščem Šifra: ŽE OPREM-!*ENA DELAVNICA_________9280 j*Poslimo dekle vajeno dela v ku-'nJi in za strežnim pultom. Nudilo stanovanje. Pisne ponudbe na-^Sjov: Vidic Daniel, Preddvor 32 jjROJNI TEHNIK sprejme delo na j1^. razpolagam z delovnim pro-jjprom in lastnim prevozom. |48-656_________________9378 j^VINOSTRUGAR - ORpDJAR, *>Wicni voznik a, B, C, E išče za-S^litev. ■» 49-543 ali 43-148 9432 I larnem kakršnokoli delo na dom, *pko tuđi serijsko šivanje. 5JJ8-21J____________________9447 ;* ustanovitev podjetja iščem sa-?<*tojnega KOMERCIALISTA ali ^toERCIALISTKO na področju p^ske stroke. -g 57-589 9552 j® ste ostali brez zaposlitve in /Jate prosti čas, poizkusite kot ^TNIK DZS. Tedenska izplačila S!$vizije! "g- 622-343________9554 podnevno POMOČ k ostareli *!ateri iščem. Šifra: DOBRO PLA-^LO_____________________9570 d°stišče zaposli prijetno dekle za fo v STREŽBI v času sezone. In-°rrT1acije: Gostišče "Mojca", No-3 37, 64264 Boh. Bistrica ali na ^/_2^031_________________9578 ai?stilna "Sejem" sprejme v redno i.' honorarno delovno razmerje I^'AKARJA - ICO in KUHARJA. u'orrnacije v gostilni "Sejem", >L__________________9585 »^norarno ali redno zaposlim KV Jl°ARJA in KV TESARJA. 539^80_________________9598 elite~zaslužiti 625.000,00 din. Ši-IgjMAJHNANALOŽBA 9614 jr'J8tno in vestno dekle za DELO v iSijtigu iščem. «■ 38-741 9622 Uredna prilo^nost FORD ORION 1.6D IETNIK 1985 Z VSEMI FINESAMI "e'o ATS 84 000 - FORO VVALDHAUSER BOROUUE. sjel: 9943-4227-3227 ^vau_______ ^odam brejo KRAVO in 1 leto sta-^^8100.^49-166 9283 'fodam rjave jARKlCE stare 8 !?n°v. Oman, Zminec 12, Škofja p2___________________?287 'odam lepe KOKOŠI nesnice ali J ^akol, stare 10 in 12 mesecev !? Ugodni ceni, vsak dan pri Dri-ggjn/ Strahinju 38, Naklo 9374 ^obrega VOLCJAKA, star 3 leta i °dam, zamenjam za jagenčka ali 5Sžiičk|«78JJ98^^^!M75 *el. 52-163 ft: •Deteljica '$. Tržič ZA DOLGO VROČE POLETJE Parfumi kozmetika niodni dodatki ^arr< KRAVO s teletom ali brez. i,q'c Marjan, Poljšica 42, Zg. Gor- ^__________'__________93EM ^Ld9m KRAVO s teletom. Valant, ^^Partizanska 7, Bled 9394 tQ^am KRAVO simentalko s tele-1^2 Poklukar anton, Poljšica 13, fi^rje _______9399 ^R^m 6 PRAŠIČEV težkih 60 kg frt!ggkih 35 kg. g 061/749-176 .. d^jske težke od 20 do 30 kg pro-Jfi/T- 2upan Anton, Bohinjska Bela fr(!^_______________9409 V|i|I'm Ijudem oddamo mlade s^KEjff 38-283 9414 JJJJA-NAIL ^TETSKO TERAPEVTSKA J°2METIKA NOHTOV "likovanje, podaljševanje, "Jevanje in modeliranje nohtov 5LlvlA KOČNIK JnaJošta8. 64000 Kranj *l-! (064) 24-419 prodam ZAJCE pasme francoski ovnač in nemške lisce ter gajbice za krompir. g 631 -409_______9435 Prodam BIKCA SIMENTALCA, sta-rega 2 meseca, težek cea 25 kg. Azinovič Mladen, Bleska dobrava 93_______________________9438 Prodam TELETA, starega 4 tedne, križanca. Klemenčič, Nemilje 12, Zg. Besnica 9449 Prodam SIAMSKO MAČKO, 2,5 meseca staro g 49-221 9455 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg. Kokrški log 10, Kranj -Primskovo 9490 Prodam mlade RAČKE. »40-663 _________________________9517 Prodam črno-belega BIKCA, starega en teden. Visoko 71, šenČur BIKCA simentalca, starega 14 dni, za nadaljno rejo, prodam. Zg. Je-zersko 139, g 44-067________9532 Kraške OVČARKE, izredno lepe, odličnih staršev, naprodaj. »69-957, Erznožnik 9536 Prodam 1 mesec staro TELIČKO in BIKCA, oboje skupaj. Grad 43, Cerklje 9553 TRGOVINA | ST. MICHAEL / BLEIBURK - ! PLIBERK Tel. 9943-4235-2537 i GOVORIMO ■ SLOVENSKO • SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA i : • 8CS - ZASTOPSTVO: KOSILNICE + NADOMESTNIDELI ; • VRTALNI STROJI 00 ' 025 ' • ROČNO ORODJE • VRTNE KOSILNICE: ATS 1980- • HIFI - TV - VIDEO VSE NA ZALOGU____________ Prodam KRAVO simentalko, tretje ; tele. Žiganja vas 31, Duplje 9565 ■ JARKlCE nesnice prodajamo. Be- : leharjeva 49. Šenčur 9590 J Prodam dve KRAVI simentalki, s j teletom ali brez. Koselj, Žirovnica 6/a 9596 : Prodam BIKCA za nadaljno rejo. »45-293 9594 Prodam plemenskoga OVNA, je-zersko - solčavske pasme. »45-446, po 19. uri S«02 Perzijsko MUCO, 1-letno samii^oi modro-krem barve, z dokumen'i, prodam. »061/579-904 9606 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Stane Kuralt, Žabnica 49, » 44-522 ___________9608 Prodam KOZLlCKE in KOZICO. » 77-028_________________9617 Prodam 20 dni starega BIKCA za nadaljno rejo Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka_____________9627 Prodam granaste in rjave JARKlCE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka^, Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca. Lahovče 4, Cerklje Prodam mlado KOZO. Sp. Duplje 76_______________________9663 Prodam dve KRAVI po izbiri. » 68-637 _______________9666 Dobijo se JARKlCE. Golniška ce-sta1,Kokrica, Kranj_________9003 FpONUDBA !^ Gorenje - pralni stroj } ASch 4.300,- BRUTTO I i^riauber A ^^ vr~T^ BEUAK, Bahnholstr. 7, ^^H ^^^k , ^)rn/ in VSI SO PRIPRAVLJENI ZA PREIZKUŠNJO V NAŠEM AV- g TO - RADIO STUDIJU. ZA VAS DELAJO TUĐI IZŠOLANI rrpr MEHANIKI - MOJSTRI, Kl VAM HITRO VGRADIJO AV- IaI TORADIO, ALI POPRAVIJO VSAKO TEHNlCNO NAPRA- pri tretjem semaforju za dravskim VO. MOSTOM LEVO. SCHRODI - BELJAK, nikolaigasse 37, Tei. 9943-4242-26600 PO NAŠI NAKUPNI CENI: NEVERJETNO: BREZ PRIMERJAVE: PANASONIC TV 55 cm, Z VSEMI MOŽNIMI FUNKCI-JAMI RQQn JVC VIDEOKAMERA GR60 DIGITALNA, POKAZILO ZASLONKE, ČELNI GE- ONKIO VSE, KAR NOSI TO IME, JE V RAZPRODAJI mmmmm KAKRŠNE ŠE NISTE DOŽIVELL. H0RNY - PHON (PHILIPS) VIDEOREKORDER VHS, VPS, HQ, DALJ. UPRAVLJANJE, OTROŠKA VAROVALKA, ŠTEVEC,... /I QQH B8I4OJU," VIDEOREKORDER VHS, VPS, HQ, LCD-POKAZILO, NA DALJINSKO UPRAVLJANJE ZNAMKE DUAL /r7|Ifl MAGNAT— ZVOČNIKI v RAZPRODAJI a^^wii S0NY AVTORADIO DIGITALEN, 15 FIKSNIH PROGRAMOV, AVTOREVERSE, 2X20W onon ■gfi.wti Z. JOIJ. -DENON SUPER CENE - CD ZA DCD 820, 620, 520, IN 920 CENE, KAKRŠNIH ŠE NISTE DOŽIVELI!! IMETOCENE TECHNICS • DUAL • REVOX • MBOUART • SONY • ESPREE MISSION • AUDIOLABOR • MACAUDIO • PANASONIC # BLAUPUNKT • PHILIPS • DENON • ONKIO • AKAI • FISCHER PANASONIC • JVC • SHARP • TELEFUNKEN • PIONIER HORNY - PHON • MAGNAT... _________________ NOVICEINDOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21 860 Bili smo na Glasovem izletu V Idrijo, Rakov Škocjan, na Cerkniško jezero... Po Cerkljanskem in Notranjskem, junija - Vso pot so nas pošteno vlekli za nos. Ko smo zavili v Poljansko dolino in se potem nad Žir-mi prevalili na drugo stran, je bilo vsaj tričetrt Glasovih izletnikov prepričanih, da gremo v bolnišnico Franjo. Kako tuđi ne, pred dnevi je bila spet odprta in mi bi bili med prvimi obiskovaki. O, ne, nismo je videli. Kdaj drugič! Zato smo pa videli Idrijo, v vsej lepoti malega rudarskega mesteca, ki se kot nevesta pripravlja na praznik - petstoletni- co. V Idriji štejeio leta od 1490. leta, ko je stari Skafar neko jutro v škafu, ki ga je zvečer dal namočit, našel nekaj svetlečega in tako strašno težkega, da ška-fa sploh dvigniti ni mogel. V Škofjo Loko je nekemu zlatar-ju nesel pokazat to čudo, kma-lu so se kopanja rude lotili nemški rudarji, 1580. leta pa je rudnik prevzel avstrijski cesar in določil rudarski red. Dobro so vodili rudnik, tako dobro, da je na primer upravitelju Ste-inbergu cesar Karei VI. prine-sel odlikovanje vse do Vrhnike, do koder se je lahko pripeljal s čolnom. Idrijski rudnik je na-mreč dajal najbolj čisto živo srebro na svetu. Skoraj pol tisočletja je rudnik delal, zdaj pa vse kaže, da bo o njem pričal le še muzej na gradu, kovinski stolp ob vhodu v rudnik, ki trenutno še nosi simbol delavstva srp in kladivo, in namesto od rudnika naj bi mesto živelo od turizma, obrti, podjetništva. Priznati pa je treba Idrijčanom, da lepo skrbijo za svoje mestece. Prav-kar obnavljajo grad, ki se bo ponašal z največjo površino tresk na Slovenskem; kar 1100 kvadratnih metrov zidnih po-slikav bo imel. Na gradu je ure-jen tehnični rudarski muzej, tu je dobil svojo sobo pisatelj France Bevk, poseben pouda-rek pa je dan idrijski čipki. Nekaterim je uspelo skočiti še v "Nebesa", idrijsko gostil-no, ki daleč slovi po žlikrofih, drugi pa smo se porazgubili po mestecu, ki v spodnjem koncu daje videz mlađega modernega mesta, zgornji z gradom pa spominja na leta, ko so mesto vodili avstrijski in češki upravitelji in ko je bila Idrija silno pomembno in drugo največje mesto na Slovenskem. Morda še to: Idrija letos praznuje tuđi 325 let godbe na pihala in če bo tu revija pihalnih godb, bi ne bilo napak narediti v Idrijo še en izlet... Medtem ko smo vneto iskali sledove nekdanjih "kluž" na Idrijci in njenih pritokih, smo se čez Godovič in Hotedrščico mimogrede znašli na Notranjskem, v Uncu, kjer se je rodil naš general Rudolf Maister in se ustavili v zelenju in hladu Rakovega Škocjana. No, tu smo že zaslužili malico. Tokrat jo je za kar tri avtobuse Glasovih naročnikov pripravil Mar-jan Sajovic, ki ima svoj diskont Posebno doživetje je bil brez dvoma dramski igralec Boris Kralj, ki je tako imenitno v notranjščini pripovedoval o šegah in navadah ob presahnitvah Cerkniškega jezera. # Foto: D. Dolenc Toooliko nas je bilo! Malica, ki jo je za naš pomladanski izlet pripravil Marjan Sajovic iz diskonta pod Jelenovim klancem v Kranju, je odlično teknila v prijaznem okolju Rakovega Škocjana. "Saj znate Usto...?" sprašuje ...Savsov Ciril pa po svoje nav-Storaklnov Kristel iz Mevkuša dušuje. in že razteguje meh... Venček slovenskih narodnih na obrežju Cerkniškega jezera. pod Jelenovim klancem. Saj ga poznate, kajne. Po pijaco hodi-mo k njemu in po razna pakirana živila. Bogati malici je pri-maknil še steklenico piva, da smo siti in odžejani potem la-žje lazili po malem in velikem naravnem mostu nad reko Rak v Rakovem Skocjanu. Narava pa je res največji umetnik in čudodelnik. Reka Rak priteče iz Cerkniškega jezera, ponikne, se združi s Pivko, ki ponikne na Planinskem polju in priteče pri Vrhniki ven kot Ljubljani-ca. Zdaj se že bližamo Cerknici in Cerkniškemu jezeru. Polno je vode, o raznih vrtačah in po-žiralnikih ni ne duha ne sluha. Čudovit dan za ribarjenje in čolnarjenje na jezeru. Skoraj vsega obvozimo. Ustavimo se nekje na sredini, kjer Cerkniča-ni uživajo poleti ob piknikih in zabavah. Ej, priti na en takle piknik! Pa takele godce zraven, kot so tokrat z nami Šavsov Ciril iz Preddvora, Štoraklnov Kristel iz Mevkuša in mladi Sa-jovičev Andraž iz Kranja - to bi bilo nekaj! Počasi se vračamo v Cerkni-co, kjer nas caka dobro kosilo, ubrana pesem domačega mo-škega pevskega zbora Tabor in še eno presenečenje: slovenski gledališki igralec Boris Kralj nas je pozdravil s Prešernovo Zdravljico in navdušil z Valva-sorjevo predstavitvijo Cerkniškega jezera. Vse tisto o čarov-nicah s Slivnice in o golem pobiranju rib ob presahovanju jezera je lepo pojoče po notranj-sko povedal, pa o pijavkah, ki jih je jezero polno in če se pošteno prisesa, je drugače ne spraviš proč, kot da te kdo poškropi z žganjerh, ki ga člove-ško telo samo destilira... Bilo je smeha, pa plesa tuđi, saj so se godci kar kosali, kdo jo bo bolje in bolj po srcu in duši urezal. Lep dan je bil, naj reče kdo kar hoče. Jeseni bo pa spet kakšen tak, če boste le hoteli z nami. • D. Dolenc POSEBNOST NI VAM TREBA ĆAKATI. DA SE FOTOATEUE ODPRE. SVOJ FILM VRZITE V 0RANŽNI NABIRALNIK IN ŠE ISTI DAN VAS BODO PRI NAS ČAKALE FOTOGRAFIJE. NA VAŠO ŽEUO VAM IZDELAMO FOTOGRAFIJE V ENI URI CENA FOTOGRAFIJE: 3,90 DIN PRIČAKUJEMO VAS: OD PONEDEUKA DO PETKA 00 800-1200IN00 1400-2000 OBSOBOTAHODS00-^00 PO NAROČILU IZVAJAMO TUĐI FOTOGRAFIRANJE NA TERENU (POROKE, MATURE IN DRUGE P0MEMBNE DOGODKE) NUDIMO RAZNE FOTOGRAFSKE FILME PO IZREDNO UGODNIH CENAH ___^ V ponedeljek zaseda loški parlament Popravne volitve Skofja Loka, 21. junija - Kaže, da bodo v škofjeloški obćfo1 končno le dobili novo vlado. V ponedeljek, 25. junija, so za I*1 uro namreč sklicani delegati vseh tren zborov, da bi izvolili prc"' sednika in nato še ostalo posadko izvršnega sveta. Predlog imc" danes, ko to pišemo, še ni bil za objavo, ker ga še ni pretresla k0* misija za volitve in imenovanja, pričakujemo pa, da ga bodo <*** legati dobili prcj kot Sele v ponedeljek popoldne. V parlamentu bodo, ražen tega pomembnega opravila, f*j tresli tuđi odgovore na delegatska vprašanja, ki so jih zastavili ° dveh prejšnjih sejah. Med zanimivejšimi velja omeniti vprašaflr v zvezi s čistilno napravo na Suhi, obnovo ceste v Selsko dolij10' tnožnostmi reševanja prostorske problematike v osnovnih soja" Poljane in Gorenja vas, medtem koje odgovor na pobudo oziro* ma zahtevo po znižanju prispevnih stopenj za občinsko skup? porabo še nepopoln, saj predlog za znižanje v luči sklepa zadrt/f ga republiškega parlamenta te dni v škofjeloških strokovfl, upravnih službah še oblikujejo v variantah. O njih naj bi nas'e a nji četrtek razpravljal na novo izvoljeni občinski izvršni svet, skupščino pa naj bi predlog priSel 9. julija. • H. J. Citroenova vozila v Ribnem Spaček, diana, mehari, ami ••• ... so nedvomno avtomobili, ki že dolgo uživajo velik ug'** in priljubljenost po vsem svetu, kar navsezadnje dokazujejo ^ vilni klubi in društva Ijubiteljev Citroenovih vozil. Lahko bi f* kli, da so »Spačkarji«, kot jim rečemo Gorenjci, prava veli* družina, saj se vsako leto.po večkrat zberejo na kup, da bi po^ zali svoje jeklene konjičke, izmenjali šoferske izkušnje in nap** vili, kar se da, dober žur. Letos se bo tako Srečanje lastnikov in Ijubiteljev Citro£fl£ vih vozil od 22. do 24. junija odvijalo na Gorenjskem, na »P1* nik« prostoru v Ribnem pri Bledu. Danes bo svečani sprejem $. stov, ki so najavljeni iz različnih koncev Slovenije in JugoslavU ' postavljanje šotorov in privajanje na Gorenjsko podnebje. Jeo' prireditev bo jutri, v soboto, saj bodo na programu številne g--| ! NAROČILNICA I I Podpisani......................................................................................... | stanujoč............................................................................................ I pošta................................................................................................. I I naročam Gorenjski glas na gornji naslov. ' I Datum: " Podpis: ' Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro-čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam . bo poštar prinesel popularnega »Gorenjca« z obili-co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg | tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob- | javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo i vas tuđi na prihranek 1 din na številko pri naročni- • ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor- | taži stane 6 din. Poleg naročnine na Gorenjski glas i objavljamo tuđi kupon za brezplačno objavo 1 ma- ! lega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla- I sa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. | Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj. KUPON ZA BREZPLAČNO OBJAVO MALEGA OGLASA BESEDILO:......................................................................................." ............................................................ (Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasne«11 oddelku, šifra................................................................