8TEMA MESECA 18 AKTUALNO 6VELIKI INTERVJU ARBORETUM – NARAVA, LEPOTA MAG. BLAŽ OTRIN, DR. VERONIKA PODGORŠEK, IN ZVOK V OGLEDALU DUŠE … ZGODOVINAR PSIHOTERAPEVTKA 28. maj 2021 | letnik lxi | številka 5 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Na oddih v Arboretum Vse premalo se zavedamo lepot okoli nas, zato vas tokrat malce bolj poglobljeno spominjamo na to, kaj vse lahko doživimo v Arboretumu Volcji Potok. A rboretum Volcji Potok je Vse in še vec! Odvisno seveda od nozavre, v naravnih velikostih, in mu zgodilo vsaj nekaj tistega pro-enatistih oaz,kisi jo želi-vaših želja in tistega, kar potrebuje-morska bitja, od kitov do delfinov, grama, ki smo ga doživljali v pre­jo obiskati številni. To ob-te, a v Arboretumu najdete marsikaj. ki navdušijo tako male kot velike teklih letih. Konec koncev glasba, cani še posebej zaznavamo Od tega, da ponuja kilometre spre-obiskovalce. kultura, družinski dogodki in dru-v casu lepega vremena, ob koncih te-hajalnih poti, kjer se naužijete ne le V teh dneh, ko je naše kraje obi-ge aktivnosti, ki jih pripravljajo v dna, ko se skozi naše mesto, in pred-svežegazraka,ampak spoznavate skovalo predvsem deževno vreme, sodelovanju z zunanjimi izvajalci, vsem naselja bližje Arboretumu, vije-in opazujete precudovito zasnova-je bil Arboretum precej manj obisko-popestrijo naš vsak dan in nam po­jo kolone vozil. Obiskovalci iz vse Slo-no naravo. Na nekaterih tockah se van, a tisti, ki smo zavili vanj, smo magajo ubežati pred vsakodnevni­venije, celo iz tujine, si želijo videti ta ustavite, popijete kavo, si privošci-njegove lepote in dodano vrednost mi izzivi. OBCINA DOMŽALE IN KRAJEVNA SKUPNOST DOB vabita na OSREDNJO OBCINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI v petek, 25. junija 2021, nato pa v Letnem gledališcu Dob Pozdravni nagovor Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob V kulturnem programu bodo sodelovali: Godba Domžale Vokalna skupina Adam Ravbar KD Groblje Gledališki igralec Pavle Ravnohrib Baletna šola Stivens Kulturno društvo Jožef Virk Dob KRAJEVNA SKUPNOST IN ŽUPNIJA DOB ob Dnevu državnosti vabita k MAŠI ZA DOMOVINO v petek, 25. junija 2021, ob 19. uri v Župnijski cerkvi v Dobu biser, ki je nam na voljo tako blizu in prakticno vsak dan. V casu epidemije, ko je bil krajše obdobje zaprt, smo pr­vic zacutili, kako zelo pomemben del lahko predstavlja delu naših obcanov, ki tam preživljajo veliko svojega casa. In kaj se dogaja takega v Arboretumu, da nekateri ves cas zahajajo vanj? SLAMNIKOVA IZVIDNICA Cepljenjev Domžalah V uredništvo smo prejeli vec pritožb obcanov na delovanje cepilnega cen­tra,kidelujevokviruZdravstvenega doma Domžale. Med njimi tudi kon­kretno pismo, ki je zajelo vec razlic­nih demantijev izjav, ki so bile poda­ne na javni novinarski konferenci vla­de RS s strani direktorice ZD Domža­le. Ker ima vsaka medalja dve strani, smo se s konkretnimi vprašanji in ob-tožbami, ki smo jih prejeli, po poja­snila obrnili na direktorico ZD Dom-žale mag. Renato Rajapakse. 10 te sladoled in poklepetate. Družine so predvsem navdušene nad prije­tno zasnovanim otroškim parkom, ki poleg igral ponuja tudi cisto pra-vi labirint, v katerem se sicer ne iz­gubiš, lahko pa se zabavno loviš. Se-veda pa ne smemo pozabiti na to cu­dovito posebnost – skoraj prave di- AKTUALNO Unicefove Varne tocke v Domžalah Bliža se konec šolskega leta. Vcasih je to tudi cas, ki otroka sooci s stisko, ki je sam ni zmožen rešiti. Prav za ta­kšne situacije je Unicef vzpostavil projekt Varne tocke, v katerega so že od leta 2008 vkljucene tudi Domžale. Varna tocka je javni prostor, kamor se lahkozateceotrokvstiski.Prostorje oznacen s prepoznavno nalepko in je obicajno na lokaciji, kjer se zadržuje vecje število otrok – ob šolskih poteh ali v centru mesta. V Domžalah ima-mo 17 varnih tock. Jih poznate? 22 doživljali v drugacni luci … Mir, spo­kojnost in še vedno vse prej opisa-no, cetudi na ogledu izpod dežnika, nas je navduševalo na vsakem kora­ku. Male in velike obiskovalce. To pa tudi najvec šteje, kajne? Seveda pa verjamemo, da se bo tudi v letošnjem letu v Arboretu- PRETEKLOST Dr. Anton Breznik Vodilni jezikoslovec prve polovice 20. stoletja, slovnicar in pravopisec, raziskovalec slovenskega besedja, zgodovinar knjižnega izrocila, ino­vator slovenske skladnje in besedo­tvorja, utemeljitelj novodobne stili­stike ... izredni clan SAZU in odloc­ni zagovornik slovenske jezikovne samobitnosti. Znanstvenik in peda­gog, globoko veren duhovnik, pred­vsem pa Clovek. Letos praznujemo 140. obletnico rojstva najvecjega Ihanca dr. Antona Breznika. 25 Sicer pa je Arboretum Volcji Po-tok tokratna tema meseca v Slamni­ku, skozi katero se je sprehodil To-ROK ZA ODDAJO maž Habe, prof. in skladatelj. Ob Naslednja številka Slamnika izide v tem pa ni bil sam, na to popotova- cetrtek, 24. junija 2021. nje je s seboj vzel zanimive goste, ki Rok za oddajo prispevkov je v cetr- so o Arboretumu povedali svoje ob- cutke in videnja. aktualno Epidemiološke razmere se še izboljšujejo Po podatkih Sledilnika covid-19 je 25. 5. 2021 delež pozitivnih znašal 9,2 odstotka. Sedemdnevno povprecje se približuje meji, postavljeni za prehod v zeleno fazo nacrta sprošcanja ukrepov, ki je postavljena pri 300 povprecnih okužbah v zadnjih sedmih dnevih. Na ta dan je povprecje znašalo 309. Miha Ulcar P rehod v zeleno fazo bi po­menil odpravo omejitev, ve­ljali bi le še splošni higien-ski ukrepi, prepovedi obra­ tovanja barov in diskotek. Skupno se je do zdaj s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepilo 632.826 oseb, kar znaša 36,6 odstotka, z drugim pa skupno 340.832 oseb (19,7 odstotka). Aktivnosti domžalskega Cepilnega centra S svojim delom aktivno nadaljuje tudi Cepilni center, ki se nahaja v Športnem parku Domžale. Ker se di­ namika dela iz teden v teden pove- cuje, tudi zaradi povecane dobave cepiv, ki so na voljo, Obcinski štab CZ Obcine Domžale dnevno spre­ mlja dogajanje, skupaj z Zdravstve­ nim domom Domžale usklajuje vse ukrepe in novosti. V aprilu je bilo že izvedenih 6200 cepljenj in nekaj vec kot 20.000 te­stiranj. Pred kratkim so dodali še dve cepilni mesti, s cimer so zago­tovili še dodatne kapacitete. Civilna zašcita Obcine Domžale poleg pro-storskih kapacitet na omenjeni lo-kacija skrbi tudi za cišcenje, odvoz smeti, elektriko, vodo in drugo pod-poro za brezhibno delovanje testno--cepilnega centra. Že vec kot me-sec dni v podporo zdravstvenemu domu deluje tudi ekipa Civilne za-šcite za prvo pomoc. Na omenjeni lokaciji poleg ce­pljenja, ki poteka v popoldanskem casu in ob sobotah, še vedno po­teka tudi hitro presejalno testira­nje na koronavirus, in sicer od po­nedeljka do petka v dopoldanskem casu, ob ponedeljkih pa tudi popol­dan. Na testiranje se ni treba pose-bej narociti, potrebujete samo kar­tico obveznega zdravstvenega za­varovanja. Pri cepljenju so potrebne predho­dne najave. Prijavite se lahko: •na spletni strani https://zvem.ez­drav.si/cepljenje, •prek elektronske pošte: cepljenje. covid@zd-domzale.si (obvezni po­datki v elektronski pošti so: (ime in priimek, rojstni datum, številka kartice zdravstvenega zavarovanja in telefonska številka), •pri svojem osebnem zdravniku, •prek telefona 01 724 51 62 (od pone-deljka do petka med 6.30 in 14.00). Ob narocilu na cepljenje vas bodo uvrstili v vrsto, o tocnem ter­minu pa obvestili naknadno – gle­de na kolicino cepiva, ki ga bodo prejeli. Ob cepilnem centru obstaja tudi možnost parkiranja. Vcasu testira­nja in cepljenja seveda lahko priha­ja do manjših cakalnih vrst. Zdra­vstveno osebje se trudi po najbolj­ših moceh. Vljudno vas prosijo za razumevanje. Sprošcanje ukrepov Od petka, 21. maja, je organiziranje kulturnih prireditev še nekoliko lažje. Za kulturne prireditve na prostem na­mrec ne velja vec omejitev 50-odsto­tne zasedenosti sedišc. S soboto, 22. majem, je odpravljena tudi številcna omejitev udeležbe na javnih shodihin javnih prireditvah. Število udele­žencev je odslej omejeno le s površi-no in medosebno razdaljo. Od pone-deljka, 24. maja, je pod pogojem te­stiranja izvajalcev dovoljena tudi se­jemska dejavnost, omejitev števila strank pa se spušca na 10 kvadratnih metrov na posamezno stranko. Še naprej ostaja omejitev polo-vicne zasedenosti sedišc pri kultur­nih prireditvah, ki se izvajajo v no-tranjosti ali pa na odprtem, ce ob-stajajo fiksirana sedišca. Poleg tega morajo organizatorji med gledalci zagotoviti vsaj eno prosto sedišce, izjema pa velja za clane istega go-spodinjstva. Še naprej velja, da morajo obi-skovalciizpolnjevatipogojPCT(da so virus preboleli, so bili proti ko­ronavirusu cepljeni in je od ceplje­nja minilo dovolj casa glede na pri­dobljeno cepivo, ali pa imajo potr­dilo o negativnem izvidu testiranja na prisotnost bolezni covid-19, ki ni starejše od 48 ur). Pogoj PCT ni po­treben za osebe, mlajše od 18 let, ki jih spremljajo odrasle osebe, ki po­goj PCT izpolnjujejo, in za tiste, ki kulturno prireditev obišcejo v okvi­ru šole ali druge ustanove. Za osebe, ki so virus prebolele, je dovolj že en odmerek cepiva. Sprememba urnika telefona za psihološko podporo Z umirjanjem epidemije je Nacio­nalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skrajšal urnik dosegljivosti telefona 080 51 00 za psihološko podporo ob epidemiji covida-19. Telefon po no-vem deluje vsak delovni dan, od ponedeljka do petka med 8. in 22. uro. Med vikendi, prazniki in v noc­nem casu od 22. ure do 8. ure ne bo vec deloval. Telefonska pomoc za osebe v du­ševni stiski ostaja v Sloveniji še ve­dno dostopna 24 ur in vse dni v te­dnu. Na voljo so naslednji viri: •Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) •Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur, vsak dan) •TOMtelefon za otroke in mlado­stnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplacen. •Brezplacni SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 080 11 55 (24 ur, vsak dan) . ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izi­ de v cetrtek, 24. junija 2021. Rok za oddajo prispevkov je v cetrtek, 10. junija 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v casu uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Obcine Domžale Slamnik nenaroceni prispevki ne bodo Slovenska bakla obiskala tudi Domžale #domžale imamo to, #skupaj imamo tokio Po obisku v Trzinu in Mengšu je deveti tekaški dan Slovenska ba­ kla pripotovala tudi v Domžale. V skladu s trenutnimi predpisi NIJZ za preprecevanje širjenja okužb s covidom-19 so bili sodelujoci posa­ mezniki in skupine oblikovani v t. i. ‘mehurcke’. Odvec je najbrž poudarjati, da smo Domžalcani silno ponosni na svoje športnike, ki jih je na atletski stezi domžalskega nogometnega stadiona ob Kamniški Bistrici po­zdravila podžupanja mag.Renata Kosec. V družbi domžalske mas-kote, hrošcka Simona, je vse navzo-ce spomnila, da smo športna obci­na, šport nam veliko pomeni, za-to se neprestano trudimo z ureja­njem obstojece infrastrukture ne samo profesionalnega športa, pac pa tudi rekreativnega. #Dom­žale imamo to. #Skupaj imamo Tokio, je svoj uvodni pozdrav zao­krožila podžupanja in z uvodnim krogom na pot pospremila baklo skupaj z vodjo Službe za turizem Miro Becan. V družbi veckratnega olimpijca, biatlonca Klemena Bauerja sta tekla tudi paraolimpijec, igralec namiznega tenisa Luka Trtnik in v.d. direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Aleš Florjancic. Nosilci bakle so bili clani Košarkar-Društva Šola zdravja ter kopica skega kluba Helios Suns Domžale, posebnih gostov. Baklo je ponesel Nogometnega kluba Domžale, tri tudi veckratni prvak tekem za skupine Atletskega kluba Domžale, slovenski, evropski in svetovni pokal v kickboksu Marjan Bolhar, pa tudi Darko Flis, clan Društva upokojencev Domžale, sicer pa strasten karateist, ki je navzocim predstavil sistematicno povezano serijo tehnike napada, torej kla-sicno japonsko kato. Najvecji ap­lavz med udeleženci teka z bak-lo vDomžalahjepripadel Mar-tinu Mocniku in njegovi Bibi. Domžalcan, ki je povsem slep in ga spremlja prijazna psicka Biba, je namrec kot prvi na svetu slep prehodil kar 841 kilometrov dolgo slovito romarsko Jakobovo pot doCompostele na severu Španije. En krog po domžalskem stadionu je bil tako za Martina in Bibo pravi macji, ali bolje receno pasji kašelj. Slovenska bakla, plamenica iz bukovega lesa in recikliranega jekla Skupine SIJ z Raven na Koro­škem, je z obiskom obcin Luko­vica in Kamnik zakljucila svoje popotovanje po osrednji Sloveniji oziroma po obcinah, ki pripadajo regijski pisarni Ljubljana Olimpij­skega komiteja Slovenije – Zdru­ženja športnih zvez, potem pa je po dnevu premora pot nadaljevala na Notranjskem. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek honorirani, koncno odlocitev SLAMNIK, GLASILO OBCINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLACNO. Ustanoviteljica o objavi prispevkov in njihovi glasila je obcina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo. dolžini pa sprejema uredništvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelcic / Prelom in pri- Za vsa vprašanja smo vam na prava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Dom- voljo na e-naslovu: žale / Uradne ure se spreminjajo glede na aktualno epidemiološko situacijo – spremljajte obvestila KD Franca Bernika in spletno stran www.kd-domzale.si / Tisk: Delo urednistvo.slamnik@gmail.com d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. aktualno 20. maj – svetovni dan cebel Sprehod po Domžalski cebelarski ucni poti in ogled cebelnjakov obeh cebelarskih društev Zavržno skrunjenje grobov Domžalsko pokopališce obiskujem že vse življenje. Je eden tistih javnih prostorov, ki je osnovni namembnosti navkljub, ves cas živ. Tam nikoli nisem sam. Srecujem sorodnike, znance, sošolce in številne soljudi, ki nas združuje življenje v vsej njegovi velicini. Veselje, slovo, radost, trpljenje, užitek, bolecina. Z leti se preživeti dogodki z rajnimi pregnetejo v spominsko gmoto, iz katere sevajo ljubezen, spoštovanje in hrepenenje po presežnem. V domžalski poslednji Dom je pred mesecem nekdo posegel z zavržnim dejanjem skrunitve grobov. Dejanje, ki v svoji strahopetni sporocilni ne­moci, zahteva jasen odgovor. Socu­tju, do bolezenskega stanja napadal-ca, navkljub je treba biti neposreden, neizprosen. Za dejanje ni opravicila. Obcina Domžale – v njenem ime-nu župan – se je na dogodek odzvala tretji dan po prijavi neznanega storil-ca policiji zaradi suma kaznivega de­janjaspodbujanjasovraštva,nasilja ali nestrpnosti. V sporocilu za jav­nost so med drugim zapisali: »Na Ob­cini Domžale dogodek mocno obsoja-mo in ostro zavracamo kakršnoko­li nasilje in javno spodbujanje sovra­štva. Želimo si, da so Domžale prostor, kjer sprejemamo vse ljudi ne glede na njihovo versko ali nacionalno pripa­dnost in vsem omogocamo prijetno in varno okolje za bivanje, predvsem pa preminulim vecni mir in pocitek.« Kot obcan Domžal sem hvaležen županu za izjavo, v kateri je obsodil zavržno dejanje. Opazil sem en od­ziv obcinskega svetnika, drugih od­zivov svetniških skupin in politicnih strank nisem zasledil. Nacelna ob-sodba tovrstnega dejanja je vseka­kor primerna, a je hkrati tudi prema-lo za to, da bi družbeno ozracje umi­rili. Narediti moramo – vsi skupaj: gospodarstvo, kultura, šolstvo, dru­štva, posamezniki – prave korake v smer vecje strpnosti in boljšega, is-krenega sodelovanja in sobivanja. Politika nosi pri reševanju pro-blema nestrpnosti posebno odgovor­nost. Njena naloga je iskanje najbolj­šega modela za razvoj družbe in obci­ne. Da je politika lahko pri tem uspe­šna, mora nenehno spodbujati k di­alogu. Predvsem pa se mora ves cas prevpraševati o tem, ali smo na poti, ki vodi do blaginje za vse in vsakogar. Ko so na kriticnem preizkusu vse­bine, povezane s clovekovimi pravi­cami in temeljnimi svobošcinami, se je treba oglasiti. Premalo in ne do-volj odkrito se pogovarjamo o nestr­pnosti (spomnimo se pred leti me-dlih odzivov po dokumentarnem fil-mu TV Slovenija o obstoju neonaci­sticnih skupin v Domžalah). Treba je prelamljati kulturo molka. O gro­žnjah posameznikom, njihovim dru­žinam, nacionalisticnem grafitar­stvu, spodbujanju nestrpnosti proti verskim skupnostim … O vseh oblikah nestrpnosti pre­malo razpravljamo. Mir nikakor ni samo odsotnost zlocina, kaznivega dejanja, temvec je nenehno aktiv-no zavedanje in prizadevanje za pra-vicnost in solidarnost. Zavrženi do-godek na domžalskem pokopališcu zato zahteva enak odzivkot alarm zvocne sirene ob nesreci. Alarm v obliki takojšnjega odziva na kršitev svetovnega etosa. Zaveza obcinske politike (in nas vseh, da ne bo dileme) svetovnemu etosu je nujna zaradi vsaj treh razlo-gov: prvic, ni svetovnega miru brez verskega miru; drugic, ni miru med religijami brez dialoga med religija-mi; in tretjic, ni preživetja cloveštvabrez svetovnega etosa. Štiri temelj­ne, to je pravrednote svetovnega eto­sa, so svetost življenja, posvecenost mrtvih, dostojanstvo cloveka in zla­topraviloeticnosti.Zavržnodejanje nekoga, ki živi med nami, je poseglo v prav vse temelje življenja. Z veliko zaskrbljenostjo, zaradi splošnega družbenega ozracja doma in po svetu, opazujem dogajanje okrog sebe in v sebi. Obdobje epide­mije je spremenilo življenje prav vsa­kogar od nas. Po podatkih Upravne enote Domžale je lani umrlo 330 so-ljudi (v letu 2019 pa 297). Prav vsi po­znamo rodbine, ki jim cas epidemije ni bil naklonjen. V casu, v katerem ni mogoceprezretirastinestrpnosti,ni­mamo pravega odgovora na porast nasilja v družinah in skupnostih, celo do najhujših oblik grozljivega nasilja, ki se koncajo tudi z odvzemom življe­nja, ne. Resnost situacije klice po tem, da vsi storimo vse za umiritev strasti ter za družbeno ozracje dialoga in spoštljivo izraženega sobivanja. Kakršnokoli stopnjevanje aktual­nih razmer ne bo omajalo samo dru­žinskega miru, temvec bodo ogrože­ne ne le clovekove pravice posame­znika in družbenakohezija, ampak tudi skupnost v celoti. Domžale so mesto na stiku podeželja, obogate-no z industrijsko proizvodnjo in obr­tniškim znanjem. Tu živimo izjemni posamezniki v gospodarstvu, znano­sti, šolstvu, športu, kulturi … Predani smo lastni – domžalski –identiteti, ki ji tudi bližina vseobsegajoce Ljublja­ne ni zmogla odvzeti duha in korenin. Zato ne dopustimo, da nam zavržena dejanja spremenijo življenje. Domžalsko pokopališce je prostor nas vseh. Prostor spomina, spošto­vanja in opomnik vsem, ki obisku­jemo umrle. Zato naj bo naš priho­dnji pozdrav, ko se srecamo na pe-šcenih poteh med grobovi, še naprej prijazen, a hkrati odlocen. Izgovor­jena beseda namenjena drug druge-mu naj seže tudi v svet umrlih. In naj vedo, da smo ponosni nanje in sebe. In naj resnicno pocivajo v miru. Borut Peršolja, Domžale POIŠCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo obcine domžale Svetovni dan cebel je praznik, ki ne sme ostati neopažen. Zavedati se moramo, dajevsaka tretjažlica hrane, ki jo pojemo, odvisna od ce­bel in brez njih si življenja praktic­no ne moremo predstavljati. Opra­ševanje omogoca razvoj, obstoj in razširjanje rastlinskih vrst, biotsko pestrost v naši državi ter pester iz­bor sadja in zelenjave v naši prehra­ni. Poleg vseh pozitivnosti, na ka­tere imajo vpliv v naravi pa imajo za cloveka velik pomen tudi cebe­lji pridelki. Cebelarstvo je izjemno pomemb­na kmetijska panoga in ponosni smo, da ima na naših tleh tako dol-go tradicijo. K temu je seveda ve­liko prispevala želja po lokalnem organiziranju samostojnih cebelar­jev v društva, ki so v našem prostoru zelo aktivna. Vanje so vkljuceni tudi naši najmlajši, ki na tak nacin spoznavajo kako zelo pomembne so cebele za naš planet. V obcini Domžale skušamo cebelarjem pomagati oziroma jih spodbuditi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje cebelarske dejav­nosti. Dober rezultat sodelovanja med cebelarskimi društvi in lokalno samoupravo je tudi naša Cebelarska Mene se to ne tice? Grafite srecujemo povsod, predvsem v urbanem okolju. Izstopajo s svojo 'zunajgalerijsko postavitvijo' – zasedajo ulice, podhode, sprehajalne poti in fasade Vprašajmo se, ali smo mi odrasli zgled mladim, ki tako razmišljajo, ali pa je to le znak objestnosti in dokazovanja v družbi vrstnikov? Zavedajmo se, da pisanje takšnih sporocil ni nedolžna otroška igra, a veliko govori o stanju duha v naši družbi. Tako skriti v plašc teme s prstom kažemo na nic krive ljudi, ki se ne morejo ali ne znajo braniti, a že jutri se mi sami lahko znajdemo na nepravi strani: kot brezposelni, ženske, bolniki, stari, mladi, umetniki, verniki, neverniki … Nabor je precej bogat in si ne delajmo utvar o svoji nedotakljivosti. Pri vsem tem gre za spoštovanje cloveka kot takega, ki ima svoje dostojanstvo in tega mu nihce nima pravice vzeti in poteptati.  Mimi Šegina Mi2 PETEK, 25. JUNIJA 2021 stavb, kjer se nastavljajo pogledom mimoidocih. Nekateri grafitarji s svojimi slikami in napisi ustvarjajo svojevrstno ulic­no umetnost, tako oblikovno kakor tudi sporocilno. Na drugi strani pa so grafiti, ki s svojimi sporocili de­lujejo destruktivno. Takšni grafiti so indikator družbene netolerance in jih javnost sprejema kot deviantne, za družbo škodljive. Izražanje svo­jega mnenja nikoli ni bilo bolj pre­prosto zaradi vseh dostopnih naci­nov ‘objave’, kot tudi zaradi toleran­ce odgovornih, ki dovolijo, da se to-vrstni grafiti ‘oglašujejo brezplacno in na dolgi rok’. Domžalcani imamo svoj nabor grafitov, ki se pojavljajo ob Kamni­ški Bistrici, v bližini stadiona, zdra­vstvenega doma, na fasadah trgo­vin, v Cešminovem parku … Tam so že tako dolgo, da jih nekateri niti ne Uroš Peric Cebelnjak pri CCN Domžale - Kamnik ucna pot, ki se vije med dvema cebelnjakoma – Mocilnikom in Centralno cistilno napravo. V pocastitev tega pomembnega dne smo v soboto, 22. maja, us-pešno izpeljali voden sprehod po Domžalski cebelarski ucni poti in ogled cebelnjakov obeh cebelar­skih društev. Pri Domžalskem Api­terapevtskem Cebelnjaku pri CCN Domžale - Kamnik so nas sprejeli predsednik Cebelarskega društva Domžale Andrej Jus, upravnica cebelnjaka, apiterapevtka Nika Pen-gal in Mira Becan, vodja Službe za turizem Obcine Domžale. Poizkusili smo cebelje pridelke, prisluhnili Opazovalni panj v Dobu predavanju o apiterapiji in novem apiterapevtskm cebelnjaku, nato pa smo skupaj prehodili dobršen del Domžalske cebelarske ucne poti. Pri ucnem cebelnjaku Cebelarskega društva Krtina Dob v parku pod Mocilnikom v Dobu so obiskovalce, med njimi so bili tudi ‘Sladkorcki’, otroci s sladkorno boleznijo izTacna pod Šmarno goro, ter ucencicebelarskih krožkov iz OŠ Dob in POŠ Krtina, sprejeli Marjan Koderman, predsednik CD Krtina Dob, Jana Keržan in Peregrin Stegnar. Služba za turizem Obcine Domžale, CD Krtina Dob in CD Domžale Foto: Mira Becan zaznajo vec, saj že po navadi na take reci odmahnejo z roko in pomislijo: Mene se to ne tice! Skrunitev muslimanskih grobov pa je na naš kraj vrgla temno senco nestrpnosti in netolerance. Ceprav je bilo to dejanje v medijih oznaceno za nedopustno, s cimer se je strinjal tudi župan, ne morem mimo dejstva, da se obcina na opozorila oneprimernih napisih ni odzvala že prej, ko je bila nanje opozorjena. Gre za napise, ki žalijo ljudi drugacne vere, nacionalnosti in jezika ter opozarjajo na ogroženost slovenskega naroda pred migranti. Nic ne pomagajo dejstva, ki spodbijajo te zavajajoce trditve, saj avtorjem ne gre za resnico, temvec za vzbujanje strahu in nestrpnosti do vseh drugih in drugacnih. & The Bluenote Quartet & The Pearlettes Nadaljujemo z aktualnimi investicijami Le z vlaganjem v naš skupni javni prostor lahko dosegamo kvaliteto bivanja v naši lokalni skupnosti. Obcina Domžale zacenja z obnovo javne mestne površine – ureditvi­jo mestnega trga pred veleblagov­nico. To je osrednja površina centra Domžal, ki predstavlja vozlišce peš­poti, ki bo v prihodnje povezovala tri pomembna žarišca centra Domžal, in sicer obmocje SPB-1, obmocje Ko­lodvorske ceste ter bodoco peš pro-menado do Univerzala. V petek, 21. maja 2021, smo zaceli z uvedbo inve­sticijsko-vzdrževalnih del. Nacrtuje-mo obnovo in preoblikovanje obsto­jecih mestnih površin in njihovo nad­gradnjo. Obmocje prenove obsega do-trajano asfaltirano plošcad, ki je na­menjena uporabnikom veleblagovni­ce in družabnim dejavnostim. Obli­kovna osvežitev javne mestne površi­ne bo zajemala preoblikovanje in ob-novo materialov ter dograditev urba­ne opreme. Ureditev mestnega trga se bo izvajala v poletnih mesecih, pred­vidoma tri mesece od uvedbe del. V casu gradnje bo dostop obiskoval­cev in uporabnikov veleblagovnice, s sprednje strani ob Ljubljanski cesti, nekoliko otežen oziroma spremenjen. NaSlamnikarski cesti trenutno obnovo vodovoda in kanalizacije iz­vaja JKP Prodnik. V okviru del bo ob-novljenih 434 m vodovoda, 46 m ka­nalizacije in 16 hišnih prikljuckov. So­casno izvajajo obnovo kanalizacije po Ljubljanski cesti (od Slamnikarske do Mlinšcice) tertockovno sanacijo ka­nalizacije na obmocju od Miklošice­ve ulice do Ljubljanske ceste. Predvi­doma sredi junija investicijo prevza-me obcina in nadaljuje z deli na ce­stišcu. Zaradi rekonstrukcije ceste in izgradnje plocnika bo na lokalni ce­sti Vir–Radomlje vzpostavljena po­polnazaporacesteskoziŠkrjance­vo. Dela bodo predvidoma koncana v sredini avgusta. Zaceli smo tudi z re-konstrukcijo ceste in izgradnjo ploc­nika naOpekarniški cesti v Rado­mljah.Delabodopotekalapredvido-ma do konca avgusta. Na Cankarje-vi ulici v Domžalah so investicijsko--vzdrževalna dela na kanalizaciji v za­kljucni fazi, polagajo se robniki. Za­radi izgradnje meteornega kanala je vzpostavljena popolna zapora ceste Pot pod hribom in Šumberške ceste. V neposredni bližini urejamo tudivstopno tocko na Šumberk. Trenutno so v zakljucni fazi investicijsko-vzdr­ževalna dela na vodovodu, kanaliza­ciji in vodovodnih hišnih prikljuckih v Dragomlju. S 1. junijem se zacnejo investicijsko-vzdrževalna dela na vo­dovodu, kanalizaciji in vodovodnih hišnih prikljuckih po Kokaljevi, Ru- dniški in Gasilski poti v Jaršah. Na OŠ Rodica v vecini zakljucuje-mo z gradbenimi deli. Stenska kera­mika je položena trenutno polagamo talno keramiko. Vzporedno pripra­vljamo tudi dokumentacijo za vloži­tev uporabnega dovoljenja na Uprav-no enoto Domžale. Na telovadnici OŠ Venclja Perka smo zaceli s preno­vo strehe. Prav tako izvajamo krovska dela tudi na poslovilni vežici v Dobu. Za projekt širitve Zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podze­mne garaže je idejni projekt že izde­lan. V izdelavi pa je DGD projektna do-kumentacija. V teku je tudi razpis za izvedbo pregleda projektne dokumen­tacije PZI in izvajanjem storitev nad­zora pri širitvi Zdravstvenega doma Domžale in gradnji podzemne garaže. Na Prešernovi ulici v Domžalah je v prostor umešceno novo otroško igrišce Prešernova. Z gradbenimi deli smo že zakljucili. Igrišce na povr­šini 1000 m² vkljucuje otroška igrala in poligone ter drugo urbano opremo. Otroci bodo lahko preizkusili vse od tobogana, gugalnic, plezal do vzme­tnih igral, vrtiljakov, klancin, tunelov in vecnamenskih igral za spodbuja­nje fine in grobe motorike. Tako jim bo popestreno okolje za razvoj njiho­ve domišljije in igre. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Trajnostna mobilnost v obcini Domžale Prostovoljstvu prijazna obcina Trajnostna mobilnost je besedna zveza, ki se pojavlja vse pogosteje. Cas epidemije je pokazal, da so mocno vezivo naše Postaja temeljni element pri urba­nem nacrtovanju in se segmentira v naš nacin življenja. Vpliva in spre­minja predvsem naše vsakodnevne potovalne navade in pogled na pro-met v mestih. Trajnostna mobilnost torej spodbuja hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega pro-meta in drugih alternativnih oblik mobilnosti. Poudarek je na zmanj­šanju uporabe osebnih motornih vozil, kar pomeni zmanjšanje pora­befosilnihgorivin nastajanje emi­sij iz prometa. Žal uporaba osebnih avtomobilov narašca iz leta v leto, tako da se danes soocamo z razlic­nimi posledicami, kot so preobre­menitve cest, pogosti prometni za­stoji (predvsem v konicah), pomanj­kanjem parkirnih mest, emisijami v zrak ipd. Z implementacijo nekate­rih navad trajnostne mobilnosti lah­ko prihranite na casu in denarju ter hkrati prispevate k cistejšemu zra­ku, zmanjšanju toplogrednih plinov in hrupa v mestnih naseljih. Povecanje trajnostne mobilnosti in sprememba navad med prebival­stvom se ne zgodi sama od sebe. Lju­dje imamo vsak dan vec obveznosti in se nam vedno nekam mudi. Po­sledicno izbiramo udobnejše opci­je, ki so nam najbolj prirocne. Zato v veliki meri na kolesarjenje in hojo še vedno gledamo kot na obliki re-kreacije in ne kot obliki transpor­ta. Pri pripravi Celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regi­je je bilo ugotovljeno, da ima kole­sarjenje med obcinskimi središci ve­lik potencial, saj pretežni del prebi­valstva živi v ravninskem delu regi­je, razdalje med naselji pa so raz­meroma majhne. Tako se kaže kolo kot alternativna izbira zlasti v jutra­nji in popoldanski konici, saj se za­radi zastojev na cestah potovalna hitrost kolesa in avtomobila precej približata druga drugi. Na kratkih razdaljah se vsekakor hitrejše pride do cilja z uporabo kolesa. Za daljše razdalje pa je možna tudi uporaba kombinacije kolesa in vlaka ali pa elektricnega kolesa. Rekreativno kolesarjenje je v ob­cini Domžale izredno priljublje-no, a delež vsakodnevnega kolesar­jenja na delo, v šolo ali po oprav­kih pa je relativno majhen. Pri pri­pravi Urbanisticnega nacrta mesta Domžale – dopolnjen osnutek (Lo­cus, d.o.o., 2015) je bilo ugotovlje-no, da je opremljenost s kolesarski-mi in peš potmi na obmocju slaba, saj je le malo cest opremljenih s ko­lesarskimi stezami, s pešpotmi pa je bila opremljena slaba polovica me-stnih cest. Stanje se je po dobrih pe­tih letih bistveno izboljšalo in se bo v prihodnosti še dodatno posodobi-lo. Poleg opremljenosti urbanih ob-mocij je za trajnostno mobilnost po­membna tudi povezava s kolesarski-mi potmi po ostalih predelih obcine in povezava s sosednjimi obcinami. Obcina Domžale je v okviru pro-jekta Mreža kolesarskih poti s sose­dnjimi obcinami (Komende, Med-vod, Mengša, Trzina in Vodic) vzpo­stavila 11 oznacenih kolesarskih poti z namešcenimi tablami. Poti so privlacne predvsem kot rekreacijske ture, saj potekajo mimo kulturnih in naravnih znamenitosti, vendar so uporabne tudi za kolesarjenje na delo, po opravkih ali na obisk v so-sednje obcine. Vec o poteh lahko iz­veste na spletnem naslovu www.vi­sitdomzale.si. Na obmocju mesta Domžal je bila Zelena os dopolnjena z rekonstruk­cijo mosta ob vznožju Šumberka – Most srcnih ljudi, ki zdaj omogoca prijazen dostop za pešce in kolesar­je do vzhodnega dela obcine. Ce ste dogovorjeni za nadaljnji prevoz pri avtocestnem prikljucku (pri MK Va-ški Boysi), se po novem lahko od­pravite peš in se pri tem v velikem delu izognete glavnim prometnicam (prek mostu po ulici Pot pod hribom in naprej po Krumperški ulici). PovezavaobcineDomžal z obci­nama Mengeš in Trzin je prav tako urejena, in sicer poteka rekreativna pot prek polja, ki pa je ustrezna tudi za mestno kolo. Pot je utrjena z ma-kadamom in poteka mimo glavnih prometnic z lepimi razgledi na oko­lico ter je idealna za pot v službo ali drugih opravkih. Kljucni steber trajnostne mobil­nosti predstavlja javni potniški pro-met. Seveda ima JPP v Sloveniji ve­liko pomanjkljivosti, ki jih je treba sistematsko odpraviti. Ker gre za ve-like spremembe in širše problemati­ke, so te spremembe odvisne od dr­žavnih instanc ter niso v celoti od­visne od lokalnih organov. Mesto Domžale ima tako avtobusno kot tudi železniško postajo, ki sta bili v zadnjem casu posodobljeni. Najve-cje spremembe so bile na železnici, kjer je bila posodobljena postaja. Iz­grajena je bila nadstrešnica za par-kiranje in zaklepanje koles, ki je va­rovana z videonadzorom. Na voljo je tudiorodje za manjša popravila. Velika sprememba pa je tudi na sa­mih železniških tirih, kjer na relaciji Kamnik–Domžale–Ljubljana vozijo novi sodobni vlaki, s katerimi je vo­žnja bistveno prijetnejša in omogo-cajo lažji prevoz s kolesi. V centru Domžal se je prenovil tudi del Kolodvorske ceste v javno površino, prvenstveno namenjeno pešcem in kolesarjem. Površina je urejena na nacin, da nudi možnost za ulicne dogodke in druženja. S prenovo dela Kolodvorske se je za-celo urejanje mirujocega prome­ta, ki se bo v centru Domžal v pri­hodnjih letih še nadaljevalo. Nave-dene ureditve v mestnih centrih so praksa sodobnih mest in prinašajo pozitivne ucinke tako za prebivalce kot tudi obiskovalce. Na kratko smo vam predstavili nekaj možnosti uporabe trajnostnih oblik mobilnosti, ki imajo veliko ne­posrednih in posrednih koristi. Pri­hranite si lahko cas in gnev ob za­stojih, zmanjšate stroške terprispe­vate h kakovostnejšemu zraku in mirnejši okolici. Z vecanjem števila uporabnikov trajnostnih oblik mo-bilnosti se bodo zmanjševali tudi prometni zastoji in boste posledic­no takrat, ko je potovanje z avtomo­bilom nujno, lahko do svojega ci­lja prišli bistveno hitreje. Kolesar­skepovezaveinpešpoti sebodo v lokalne skupnosti prostovoljci. Za sistematicno spodbujanje pro- stovoljstva in zagotavljanje podpo- re delovanju prostovoljskih organi­ zacij, soustvarjanje pozitivne druž­ bene vrednosti prostovoljstva v lo- kalni skupnosti in promocijo pro- stovoljstva z lastnim zgledom vod­ stev obcin na Slovesni dan prosto­ voljstva, 18. maja 2021, je naziv Pro- stovoljstvu prijazna obcina ponovno potrdilo 25 slovenskih obcin. Za ak­ tivno spodbujanje prostovoljstva ob­ canov in podporo delovanju prosto-skim programom, aktivno sodelova­ voljcev in prostovoljskih organizacij nje pri vecjih nacionalnih prostovolj- pa je naziv Prostovoljstvu prijazno skih akcijah in odziv na epidemijo. mesto prvic pridobilo 11 obcin. Hvaležni smo, da smo se Tudi Obcina Domžale je z ak-prikljucili 36 obcinam, ki spodbujajo tivnim vkljucevanjem postala del te prostovoljstvo, še posebej pa, da je prihodnostiše nadgrajevale, prav pomembne zgodbe in si pridobila v našem kraju ogromno ljudi, ki s kot se bo tudi nadgrajeval javni po-naziv Prostovoljstvu prijazna obci-svojim velikim srcem namenjajo svoj tniški promet, na nas pa je, da to-na. Naziv smo dobili za: spodbu-cas in skrb za druge. Naj bo to tudi vrstne oblike potovanja izkorišca-janje prostovoljstva preko javnih dobra vzpodbuda za vse nas v obcini mo ter tako storimo nekaj zase in za razpisov in z zagotavljanjem fi-Domžale, da s prostovoljstvom svojo okolico. nancnih sredstev za delo mentor-nadaljujemo še naprej. Besedilo: Matija Maticic, MM Sol jev prostovoljcev v javnih zavodih Obcina Domžale, Urad župana Foto: Karin Božic Zupancic oziroma organizacijah s prostovolj-Foto: Vido Repanšek Projekt Mladost – pametna mesta in skupnosti V sklopu Službe za evropske projekte se je marca zacelo vecmesecno usposabljanje za projektno vodenje evropskih projektov, na katerem pod mentorstvom Bena Šterna (podjetje Infinita, d. o. o.) sodelujejo zaposleni Obcine Domžale in njenih zavodov. Usposabljanje je uvod v še tesnej­še sodelovanje s posameznimi zavo­di Obcine Domžale – osnovne šole, Kulturni dom Franca Bernika, Obr­tna zbornica, Knjižnica Domžale in Center za mlade Domžale. Priprava projekta, projektno vodenje, spre­mljanje in poznavanje razpisov ter fi­nancnih mehanizmov, spremljanje, analiziranje in porocanje o projektih so le del vsebin, ki jih bodo udeležen­ciusposabljanjaspoznaliinusvojili. Obenem pa je namen usposabljanja tudi ta, da še bolje spoznamo potrebe posameznih zavodov, jih identificira-mo in skupaj z njimi pripravimo pro-jekte, s katerimi bi lahko pridobili so-financiranje s strani evropske unije. Med njimi je najvec t. i. mehkih vsebin, ki se nanašajo na programe za delo s posameznimi ciljnimi sku­pinami. Leto, ki je za nami, je namrec pustilo ogromno posledic in novo od­prtih vprašanj ter potreb predvsem po socialni, zdravstveni in psihološki pomoci. Zato pripravljamo projekte, ki bodo odgovorili na trenutne potre-be, obenem pa tudi takšne, s kateri-mi bomo nadaljevali in nadgrajeva­li že zastavljene cilje. Sledimo strate­škim dokumentom in zastavljeni stra­tegiji razvoja obcine Domžale. Eden takšnih je projekt Mladost (v okviru Javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti), ki smo ga zasno­vali v konzorciju 11 obcin, med kate­rimi so: Medvode, Ljubljana, Koper, Izola, Piran, Ankaran, Logatec, Do-brova-PolhovGradec,Brezovicain Idrija. Namen projekta je vzpostavi­tev enotne multimodalne mobilno­stne platforme, ki bo olajšala razlic­ne vrste migracij (dnevne, tedenske, izletniške) z združitvijo vseh možnih tipov mobilnosti (osebni prevoz, vlak, avtobus, hoja, kolo) na uporabniku personaliziran nacin. Omogocala bo namrec prilagoditev razlicnim cilj­nim skupinam (aktivnemu prebival­stvu, dijakom, študentom, starejšim, osebam z gibalnimi ovirami) za upo­rabo izbranih razlicnih tipov mobil­nosti ob upoštevanju stanja v prome­tu (tudi mirujocega prometa). Projekt je zasnovan na inovativnosti in princi­pu ustvarjanja rešitev ‘od uporabnika v sistem’. To pomeni, da bomo rešitve oblikovali in razvijali v sodelovanju s posameznimi ciljnimi skupinami prek delavnic, in tako vkljucili lokalne ak­terje sprememb v sam projekt, ki bo odgovoril na dejanske potrebe lokal­nega okolja oziroma prebivalstva. Obcina Domžale, Služba za evropske projekte Presenecenje v Cešminovem parku Letos že drugic zapored našega praznovanja v Cešminovem parku Spoznajmo se, praznujmo skupaj zaradi ukrepov ni bilo mogoce izpeljati. Zato smo se odlocili, da s pomocjo jim je všec, kajsi za svojkraj želi­ ogledate na povezavi https://www. snemalne ekipe WakeUp Creation s jo ter kaj vošcijo preostalim obcan­ youtube.com/watch?v=WZ05IiFSZ kamero stopimo med obcane in jih kam in obcanom. Nastal je video, ki Zo&list=PLft4xNYhN590k_0McC­ ob rojstnem dnevu povprašamo o smo ga pretekli mesec predstavili v -jCiaXkuDcz5V6E&index=1&t=6s. tem, kako je živeti v Domžalah. Kaj Cešminovem parku in si ga lahko Na drogovih kavarne v parku smo obesili fotografije, ki so nastale ob preteklih obcinskih praznikihin so si jih obiskovalci lahko vzeli domov za spomin.Še enkrat vse dobro ob obcinskem prazniku, drage obcanke in obcani! In naj odmevajo županove besede:»Želim vam, da vse dni v letošnjem letu do naslednjega praznika preživite tako, kot ste v Domžalah navajeni. Praznicno, srecno, srcno, prijazno mesto, v katerem živite. Cestitke še enkrat ob obcinskem prazniku in uživajte v naših Domžalah.« Obcina Domžale, Urad župana Priprave na presenecenje Foto: Alenka Klinar veliki intervju NIC NI NAROBE Z NAMI, LE POZNAMO SE NE! DR. VERONIKA PODGORŠEK, PSIHOTERAPEVTKA Priznana psihoterapevtka, kolumnistka, avtorica strokovnih knjig in številnih clankov dr. Veronika Podgoršek po skoraj dvajsetih letih intenzivnega dela prav v teh dneh zakljucuje svojo bogato terapevtsko kariero. steze in podobno? v njej toliko brutalnih resnic o njej Zelo. Rada se rekreiram, tudi z mlaj-V življenju je tako, da Bi lahko rekli, da vaša To je v resnici najtežje, mar ne? sami (nasmeh). Ampak to je dobro! šima predšolskima otrokoma sem najnovejša knjiga z naslovom Zelo lahko je namrec kazati s To pomeni, da je bila zelo iskrena se lotimo sprememb, veliko na okoliških igralih, zelo Moja knjiga – moje življenje, ki prstom na druge in govoriti, ‘ti do sebe in se ni pretvarjala. Najhuj­ ko je frustracija dovolj nam je všec kolesarski poligon na je izšla na zacetku tega leta, na si kriv, zaradi tebe sem tako še je namrec, ko se znajdeš pred na-Viru. Z možem se zelo rada odpravi-velika! Ko se nam neki nacin predstavlja slovo nesrecna’. nizanimi vprašanji, ki se nanašajo va na sprehod ob Kamniški Bistrici nekaj zgodi, tako kot od vašega terapevtskega dela, Tocno tako. A to ni prava pot! V re-nate in tvoje življenje, pa sploh ne ali po drugih sprehajalnih poteh. obenem pa je nekaj, kar bo snici bi se morali vprašati, zakaj znaš odgovoriti nanje. Takrat bi se Na sploh se mi zdi pomembno, se nam je na primer ljudem za vedno ostalo za vami? dopušcam, da se mi dogaja to, kar moral vsak od nas zelo zamisliti. da imam v neposredni bližini tolikozgodil koronavirus, Definitivno. Moj umik iz vod, v ka-se mi. Morda se sploh ne poznam možnosti za rekreiranje. Šport mi odpadejo vsa mašila, terih sem delovala vsa ta leta, še in ne vem, zakaj vse to sploh išcem. Mislite, da je zadnje leto, namrec že od nekdaj veliko pomeni, zdalec ni impulziven. To ni bila od-V knjigi se skriva kljuc za vse odno-zaznamovano s koronavirusom, ki smo jih ustvarjali saj sem v mladosti trenirala precej locitev cez noc! Terapevtsko delo se, kakršne vzpostavljamo v življe-kaj pripomoglo k temu, da stvari. Rada igram tenis, plavam leta in leta. In potem se je bilo vsekakor moje poslanstvo, nju. Marsikdo bo s to knjigo že brez se zacenjamo vendarle bolje in smucam, igram odbojko, kolesa-moraš preprosto zaceti toda na lepem sem prišla do tocke, terapevtske pomoci zacel spozna-spoznavati oziroma se soocati z rim, redno tudi obiskujem ure pi-ukvarjati sam s seboj, ker ko sem zacutila, da sem dala lju-vati samega sebe. Tisti, ki bo pa že-vsemi svojimi strahovi? latesa na napravah v domžalskem dem vse, kar sem jim imela dati. In lel napraviti še kaj vec, pa bo odšel Zelo odvisno od posameznika. Ne- ti situacija ne omogoca Viktoriusu. Pomembno je namrec, tako sem se potem tudi odlocila, da seveda tudi na terapijo. katerim je ta cas, pa naj se sliši še da se zacneš s športom ukvarjati že vec umikov oziroma se lotim ustvarjanja knjige, o kate-tako cudno, življenje spremenil zelo zgodaj, ker ti dá fokus, nauci te bežanja od težav. ri govoriva. Naj pa na tem mestu še V vaši aktualni knjigi je, kot celo na bolje. V življenju je tako, da zdrave tekmovalnosti in ti ustvari omenim, da bosta letos izšli še dve receno, nanizanih na stotine se lotimo sprememb, ko je frustra­zdrave zametke za življenje. moji knjigi; ena je namenjena žen-vprašanj, namenjenih cija dovolj velika! Ko se nam nekaj skam, druga pa mladostnikom. vsakemu bralcu. Toda težko si zgodi, tako kot se nam je na primer Vaš vsakdanjik je zelo pester, saj prosto ne moreš lociti od svoje za-predstavljam, da ste preprosto le zgodil koronavirus, odpadejo vsa pocnete številne stvari, za povrh sebnosti. Ampak to mi ni bilo nikdar Vaše aktualno delo Moja knjiga sedli za racunalnik in jih zaceli mašila, ki smo jih ustvarjali leta in ste tudi mama štirih otrok. Kje v breme, to sem preprosto jaz. – moje življenje ni obicajna stresati iz rokava po hipnem leta. In potem se moraš preprosto ob vsem tem najdete tudi cas strokovna knjiga, kakršnih so navdihu. zaceti ukvarjati sam s seboj, ker ti za pisanje strokovnih knjig, ki Je kakšna takšna zgodba, ki bili bralci sicer vajeni od vas, To je proces dvajsetih let. Za menoj situacija ne omogoca vec umikov zahtevajo mir in koncentracijo? se je z veseljem spomnite tudi kajne? je na tisoce terapevtskih ur, od in-oziroma bežanja od težav. Svoj cas si znam zelo dobro organi-dandanes? Ne, nikakor. Po izidu sem prejema-dividualnih do partnerskih in dru­ zirati. Ob svojem terapevtskem in Oh, veliko jih je. Ljudje so mi pogo-la sporocila bralcev, ki so mi razla-žinskih, in vse to je najboljše izho-Bi lahko rekli, da smo ljudje drugem delu sem, denimo, izkori-sto pisali še mnogo let po tem, ko gali, da gredo z veseljem brat novo dišce za pisanje knjig. Pogosto sem zase, sploh kadar nam gre za stila trenutke, ko so bili otroci v vrt-smo že zakljucili terapije. Vcasih so knjigo. Toda vsakomur od njih sem si po terapijah zapisovala vpraša-nohte, pripravljeni storiti vec kot cu in šoli, vcasih sem pisala tudi ob mi napisali, koliko jim je pomenila odgovarjala, da bodo v resnici bolj nja, ki so se mi porajala ob procesu, nekdaj? Tudi zato, ker te stvari, vecerih, ko so že spali. Tako ali tako moja podpora, spet drugic so mi pri-malo brali, zato pa bodo vec pi-in tega materiala se je v vsem tem kot ste omenili že prej, niso vec pa vsaka knjiga zahteva svoj cas, da znali, da so bili v nekaterih situaci-sali (smeh). To knjigo se namrec casu nabralo res veliko. (tako) stigmatizirane? dozori, in ne nastane cez noc. jah name sprva tudi zelo jezni (na-piše in ne bere! V njej je na stotine Svet se je zacel drasticno spremi­ smeh), saj so dobili na terapiji pov-vprašanj, namenjenih posamezni-Imate obcutek, da se stvari na njati in zdaj marsikdo živi, dela in Kljub dobri organiziranosti je sem drugacen pogled na nekatere ku in odkrivanju vseh plasti njego-podrocju skrbi za naše psihicno razmišlja povsem drugace kot pred bilo pri vašem delu verjetno stvari, a na to takrat še niso bili pri-ve osebnosti. Bralci so mi namrec v zdravje zadnja leta vendarle desetletji. Ljudje so preprosto zaceli vendarle težko postaviti locnico pravljeni. Ko pa so stvari predela-preteklosti dostikrat razlagali, kako izboljšujejo? delati vec za to, da se bolje pocuti-med službenim in zasebnim li in jih spremenili, so mi bili za vse so se ob branju prejšnjih knjig na-Vsekakor. Slovenija se na tem po-jo, in to na vseh nivojih, od prehra­življenjem. zelo hvaležni. Podobno je tudi pri šli v številnih opisanih primerih, a drocju v zadnjih desetih letih zelo ne in gibanja do dela, odnosov. Vse Res je. Terapevtsko delo, ki sem knjigah; leta in leta dobivam odzi-niso vedeli, kako naj stvari prene-razvija. Ko je leta 2008 prišla med to pa je med seboj mocno poveza­ga opravljala skoraj dvajset let, se ve bralcev, ki mi pišejo, kako so jim sejo vase, v svoje življenje. Niso ve-bralce moja prva knjiga, v kateri no. Obenem ne živimo vec v casih, je nenehno mešalo z mojim življe-knjige pomagale, da so pridobili ka-deli, kako naj sami rastejo, ali kako sem pisala o nezvestobi, in sem po-ko so ljudje živeli pod mocnim vpli­njem; zgodbe, ki sem jih slišala na kšno razumevanje, zakaj se jim ne-naj se kaj vprašajo. In tako sem tem o tej temi tudi veliko razlaga-vom raznih verskih in podobnih za­terapijah, sem vedno nosila s seboj. kaj dogaja ali zakaj nekaj pocnejo, zdaj napisala knjigo, ob pomoci ka-la v javnosti, je vse skupaj veljalo povedi. Zdaj ni vec tega, kaj moraš Bile so del mene, vcasih sem jih tudi in ko so posledicno kaj spremenili, tere se bo zacel lahko prav vsak še za precejšen tabu. Zdaj se je na in kaj je sramota, ljudje si tega da­sanjala. Tovrstnega dela pac pre-so se stvari premaknile na bolje. ukvarjati s seboj. sreco vse skupaj spremenilo že do nes preprosto ne dovolijo vec. letnik lxi | maj 2021 | številka 5 slamnik | 7 veliki intervju Toda dedišcina naših prednikov vendarle lahko odzvanja v nas v obliki prepricanj, celo stavkov, ki smo jih poslušali v casu odrašcanja, mar ne? Vsekakor. A te stvari so vseeno mocneje zakoreninjene pri starejših generacijah. Sama se sicer bojim, da bomo šli zdaj v drugo skrajnost. Mislim namrec na to, da ce se vca­sih nekaj sploh ni smelo, se danes sme skoraj vse. Ne ena in ne druga skrajnost nista dobri! Preteci mora kar nekaj let, da se te stvari urav­notežijo in da se ljudje prilagodijo. Najti moramo spoštovanje, clovec­nost. Ljudje smo namrec odnosna bitja in potrebujemo drug drugega. To je nekaj najosnovnejšega in naj­nujnejšega, a po drugi strani tudi nekaj izredno bolecega. Prav to, da smo odnosna bitja, kot omenjate, se je še posebej izkazalo tudi v zadnjem letu. Ljudje potrebujemo drug drugega in brez empatije ne bomo prišli nikamor. Kljub ne lahkim casom vseeno slišimo tudi veliko dobrih zgodb o pomoci drug drugemu in to vendarle vzbuja upanje. Res je! Sama sem po naravi opti­mist. Je pa treba vedeti, da zelo po­membno vlogo pri vsem skupaj igra clovekov karakter. Na eni strani imamo namrec ljudi, ki jim morda v resnici ni nic hudega in jim nic ne manjka, pa so v osnovi zagrenjeni, nesramni, zlonamerni, nenehno se spravljajo na druge. Po drugi strani pa imamo takšne, ki drugim res pri­vošcijo uspeh, cetudi jim ni postla-no z rožicami. Po navadi so takšni ljudje sami s seboj povsem ok. In takšni verjetno potem ne pridejo na terapijo? Vcasih vendarle pridejo. Morda zato, ker jih boli svet ali pa ne zna­jo ravnati z drugimi, sprašujejo se, kaj je narobe z njimi, da jih vse tako prizadene. In prav zato sem prepricana, da bi ljudje lažje žive­li, ce bi razumeli psihologijo clove­ka. Potem bi si lažje razložili, zakaj sem takšen, kot sem, lažje bi razu­meli tudi drugega cloveka. Bi imeli potem psihoterapevti in psihiatri manj dela? Morda. Predvsem bi imeli manj an-tidepresivov in raznih psihosomat­skih bolezni. V Sloveniji smo na­mrec v samem svetovnem vrhu gle­de uporabe antidepresivov in po­dobnih zdravil, kar pove marsikaj o nas. In to ni zaradi korone, tako je že vrsto let zaradi našega nacina razmišljanja in delovanja. Delo na sebi namrec ni lahko, zato se ljudje temu zelo izogibajo in raje posežejo po zdravilih. Toda sama sem vedno zagovarjala, da je dobro, da se vsak od nas spozna do obisti in obdrži, kar je dobrega, spremeni, kar je po­trebno, vse drugo pa naj zavrže. Veste, ljudje pogosto recejo, ‘ah, vse mi je jasno, kaj se dogaja’, toda potem kljub vsemu ne storijo nice­sar. Zato je treba zavihati rokave in se lotiti dela. To seveda ni lahko in zato pride pomoc strokovnjakov tako zelo prav. Pa ne govorim le o podrocju psihoterapije, ampak tudi o vseh drugih. Kaj so torej, ce potegnete crto pod vsa opažanja ljudi, ki so vas obiskovali v vseh teh letih, clovekovi najpogostejši problemi? Za težave, ki se nam dogajajo, zelo pogosto krivimo druge, obenem pa smo prepricani, da je z nami vse v najlepšem redu. Namesto tega se raje vprašajmo, zakaj me neka stvar moti pri drugem, in kaj je v meni ti-sto, kar mi prebudi vsa ta obcutja. Ker tudi ko gresta dva narazen, ni nujno, da je s komerkoli v resnici kaj narobe. Preprosto sta si razlic­na in ne moreta biti vec skupaj! Ni nujno, da ima kdorkoli od njiju ka­kršnokoli motnjo ali kaj podobne­ga. Kajti, naj se sliši še tako nena­vadno, samo ljubezen za dober od-nos ni zadosti! Treba se je ujema-ti v še toliko drugih stvareh; v naci-nu življenja, prioritetah, vrednotah, pogledu na prihodnost ter še v mar-sicem. Ce se bo nekdo v paru spre­minjal samo zaradi drugega, ne pa najprej zaradi sebe, bosta na koncu oba zelo nesrecna. A žal je tako, da ljudje radi išcejo krivca, težko pa sprejmejo odgovornost. Dotakniva se še malo mladih. Se vam zdi, da bo zdajšnji cas, zaznamovan s koronavirusom, pustil kakršnekoli posledice na otrocih in mladini? Ne glede na to, kako težki so ti casi za nekatere ljudi, je treba ve­deti, da se trenutni cas kljub vse-mu še vedno ne more primerja-ti s casi, ko so ljudje umirali zara­di vojn, crnih koz, ošpic in podob­nega. Takrat je bilo število umrlih res ogromno, ljudje niso imeli hra­ne, vode, nicesar … Tisto so bili res hudi casi, neprimerljivi z današnjo situacijo. Konec koncev so šli naši otroci med karanteno vendarle lah­ko na zrak, na sprehod, vecina mla-dine ima dandanes tudi telefone ali racunalnike in so vsaj tako komu­nicirali med seboj. Seveda so mno­gi mladi pogrešali druženje in giba­nje brez omejitev, toda kdo od nas jih pa ni?! A samo zaradi tega še ne bodo imeli posledic. Je pa treba ob tem seveda vedeti, da je v teh casih najhuje tistim, ki so že prej živeli v težkih razmerah. In korona je vse to le še potencirala … Tako je. Toda, kot sem že omenila, problem ni v koroni, ampak v tem, da so bile te družine že prej nefunk­cionalne ali destruktivne, takšna in drugacna travmatiziranja se pri njih dogajajo že leta in leta. Ste imeli v vseh letih svojega terapevtskega dela veliko tudi primerov iz tovrstnih družin? Veliko jih je bilo, ja. Predvsem je bilo veliko primerov, ko se je na pri­mer ženska po letih travmatizira­nja koncno odlocila, da zapusti ne­funkcionalen partnerski odnos. Ve­liko je bilo tudi takšnih, ki so pri­šli na terapijo, da bi preverili, kaj je v njih, da so leta in leta dopušca­li razna družinska travmatiziranja. Prihajali so tudi moški, ki so ime­li težave z nekontroliranimi izbru-hi jeze, zaradi cesar so pozneje iz­gubili družino, in so potem prišli na terapijo, da bi kaj spremenili pri sebi. Imela sem tudi terapije z žen­skami, ki so po naravi nasilne. Tre­ba je namrec vedeti, da niso nasilni le moški. In konec koncev nasilje ni le fizicno. Vcasih verbalno nasilje boli cez vse. Tu gre v bistvu za svo­bodo govora; ta bi se namrec mora-la koncati tam, kjer nekdo z žalitva-mi, grobimi besedami in podobnim mocno poseže v življenje drugega. Ljudje, ki vas dobro poznajo, si vas težko predstavljajo slabe volje. Vseeno me zanima, kaj storite, kadar niste ravno v najboljši koži? Takrat preprosto povem svojim, da imam slab dan, a da to nima zveze z nikomer od njih. Tako poskrbim, da ne zacnejo ugibati, ali so oni vzrok za mojo slabo voljo. Vcasih jim tudi povem, zakaj nisem ravno najbolje razpoložena. V vseh teh le­tih pa sem se naucila, da v takšnih trenutkih nicesar ne pocnem na silo. Preprosto grem raje ven, v na­ravo, posvetim se športu, in ko se vrnem, se stvari same od sebe po­stavijo nazaj na svoje mesto. Povzdignjenih tonov torej v vaši družini ni? Ah, seveda se kdaj tudi razjezim, to je povsem cloveško (nasmeh)! Vsa cutenja, ki jih ima clovek, mora dati ven. Tudi jezo. Pomembno je le, kako in na kakšen nacin daš to ven. Eno je to, da ljudi ponižuješ, drugo pa je, da si jezen, a na prime-ren nacin drugemu poveš, kaj cutiš, mu morda postaviš meje in podob-no. Najpomembnejše je, da ovre­dnotiš, kaj se ti dogaja, in da znaš potem tudi kaj narediti iz tega. Je to tudi del vašega karakterja? Menda ste po naravi takšni, da se znate, tudi ko ste na tleh, pozneje hitro pobrati, zavihati rokave in napraviti nov korak … Padci so sestavni del vsakega clo­veka, ki hodi in dela. Ni pomemben padec, ampak kaj narediš iz nje­ga in kako ga boš ovrednotil. Zato pogosto recem, da je napaka le to, ce se iz nje nicesar ne nauciš in ce jo kar naprej ponavljaš. V naspro­tnem primeru pa je vse skupaj le rast in razvoj. Torej lahko ob koncu terapevtske kariere mirno recete, da ni bilo napak in obžalovanj? Res je! Nespametno bi bilo namrec z današnje perspektive govoriti, ‘joj, tisto bi pa lahko naredila drugace’. Pomembnejše je, da si v dani situ-aciji, v kateri se nahajaš, pomirjen, in da storiš, kar se ti takrat zdi, da je prav in kot najbolje znaš. Seveda so v življenju tudi trenutki, ko rea­giraš impulzivno, ampak takrat je pomembno le to, da v tistem hipu stojiš za svojo odlocitvijo. V na­sprotnem primeru ne moreš naprej. In kako boste šli vi naprej? Prav v tem casu zakljucujem tera­pevtsko kariero. Ogromno vsega sem doživela … Ampak ob vsem tem se cutim izpolnjeno, cutim, da sem ljudem dala, kar sem želela dati. Po dru­gi strani pa sem ob vsem delu in družini s štirimi otroki prepozna-la, da je prišel cas za to, da se psi-hicno umaknem iz vseh teh zgodb, saj nocem, da bi me vse skupaj pripeljalo do izgorelosti. Zdaj je pred menoj cas za druge stvari, ki jih imam tudi rada (nasmeh). Za­gotovo pa ne bom sedela križem rok, ker preprosto nisem tak tip cloveka. Pa mislite, da vas, ce vas bodo ljudje še vedno poprosili za kakšen nasvet, ne bo premamilo, da bi se vendarle vrnili k svojemu terapevtskemu delu? Odnosi so naša bit, vsak dan so med nami, in seveda se bom o tem še vedno rada pogovarjala. Toda ne vec po profesionalni plati. Iz to-vrstnega dela se zagotovo umikam. Kljub temu bo ljudem ostalo marsi­kaj, s cimer sem se ukvarjala vsa ta leta. Tu je mojih pet knjig, dve bo­sta, kot sem omenila že na zacetku pogovora, izšli še letos, tu so tudi najnovejši spletni tecaji … Kdor bo želel delati na sebi, bo imel kar ne­kaj mojih orodij za to. Res srcno upam, da bodo ljudje ži­veli vredno, da bodo nasmejani in da bodo našli svojo pot. Takšno, ki vsakogar pelje v življenje, pod ka­terega se z veseljem podpišeš. . 8 | slamnik številka 5|maj 2021 |letnik lxi NARAVA, LEPOTA IN ZVOKV OGLEDALU DUŠE Pogrinjek z nebesno modrino, rumeno toplino, nežno belino z energijo zelene in rdece prof. Tomaž Habe Foto: Mateja Racevski M orda nekoliko neobicaj-no, da glasbenik piše o arboretumu, vendar v teh casih nerazumljive­ ga covida so mi bili poleg moje de­ lovne sobe (ustvarjalnosti), lastnega vrta, v veliko duševno oporo obiski Volcjega Potoka. Tako sem imel mo- žnost spoznavati skrivnosti in lepoto narave v vseh letnih casih. Ob zim­ skem sprehodu skozi angleški park v obcudovanju najrazlicnejših oblik dreves, katerih krošnje in oblike de­ bel ter vej prebudijo popolnoma dru­ ga zaznavanja in obcutenja kot zdaj v spomladanskem casu, ko se z listi odevajo v odtenke sveže zelene bar- ve. Sprehodi v cistem zraku parkove­ ga zavetja vzpodbudijo razmišljanja. Prezrta kultura Kar ne morem razumeti, zakaj je bila kultura v casu epidemije popol­noma prezrta in potisnjena na stran. Ce se je kaj dogajalo, se je to dogo­dilo na spletu, pa še to predvsem ti-ste oblike, ki so bile enotnega meha­nicno-plesnega pulza. Vecina izpo­vedne glasbe pa je bila potisnjena iz naše zavesti.Ce naj nas zgodovina kaj nauci, se moramo ozreti v prete­klost samih zacetkov glasbe, ko sta ‘krikinpetje’ bila nekakšna sprosti­tev odvecne energije in mocnega cu-stvovanja. V kasnejšem procesu sku­pnega delovanja ljudi ob delu, ob gi­bih telesa in okoncin, do magicnih ritualov, ki klicejo sreco in odvra-cajo nesreco. O carobni moci glas-be, ki presega zakone narave, govo­rijo miti vseh narodov. Toda kitajski mit je globlji: ne zvok, ampak srce Melita je ustvarjalna in domiselna. Skrbno urejeni rozarij caka prve cvetove in Mozartovo glasbo v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika. O Arboretumu Volcji Potok z direktorjem, dipl. ing. agronomije Alešem Ocepkom in njegovim pomocnikom, dipl. ing. gozdarstva Matjažem Mastnakom Kaj menite, bi bilo vredno skrbno zaokroženo hranilno Mladinskega zbora Osnovne do lepote in urejenosti tista, ki postaviti o Leu Souvanu redno zastirko. Vse poti so dnevno šole Radomlje, pozneje premaguje težave. Kakšen je spominsko razstavo? Prav tako ocišcene, opore preverjeno pa s komornim orkestrom vajin odnos do arboretuma? bi lahko bil v njej del zapušcine utrjene in pohodne stopnice Simfonicnega orkestra Matjaž Mastnak: Arboretum je njegovega sina Ferryja, avtorja na novo postavljene. Kako Domžale - Kamnik (22. julij izjemna stvaritev, katere resnic­besedil številnih vecnozelenih vam uspeva skrbeti za vse to? in 25. september 1988) z ne vrednosti se mnogo naših obi-skladb – od Avsenikovih ‘Murk’ Verjetno so pri vas poleg istih, barocno glasbo in vrhunskima skovalcev niti ne zaveda .G. Sou-do Stiasnyjevih in Cerarjevih ki skrbijo za cvetje, trave in solistoma, trobentacema van je širokopotezno ustvaril park popevk. Tu bi dobili prostor tudi drevesa tudi tehnicne službe. Stankom Arnoldom in Tonetom z vsemi znacilnostmi angleškega vsi strokovnjaki in sooblikovalci Aleš Ocepek: Naša skupnost sku-Grcarjem. Pod novo nastalim krajinskega parka. Tega od uspe-parka od C. Jeglica, M. Ogorevca ša biti samooskrbna. Med nami platojem pod kavarnico pa je šnega trgovca z blagom skoraj ne do danes. Tu bi bila prisotna vsa so tudi zidarji in mizarji, ki imajo zazvenela tudi evergrinska bi pricakovali, vendar je bil tudi zgodovina parka od nastanka do obcutek za naravo in cvetje. Brez glasba s tercetom Katrinas in vsestranska umetniška duša. Zato danes. njih bi težko opravili vsa dela, zabavnim orkestrom. Dobro je to stvaritev ohranjati, skrbno Aleš Ocepek: Ta spomin je delo-stroški pa bi presegali naše mo-mi je ostal v spominu dopoldan vzdrževati in nadgrajevati. ma realiziran v spominski razsta-žnosti. Imamo tudi svojega meha-pred koncertom, ko mi je kar Aleš Ocepek: Arboretum spremlja vi v pritlicju Bolkove galerije. Žal nika za redno vzdrževanje stroj-naprej zvonil telefon in verjetno velik del mojega življenja. Z njim je galerija že leto dni zaprta. Raz-nega in voznega parka. Ceprav se tudi vam gospod direktor z sem se kot drugo službovanje sko­stava o Ferryju Souvanu pa je bila nekaterim zdi, da je organizacija vprašanjem, bo koncert ali ga zi svoje delo in odnos do nara­lansko leto na gradu Zaprice v Ka-dela nekoliko starinska, pa si ne zaradi vremena ne bo. V tej ve poistovetil. Mislim, da odraža mniku. Vecja želja pa bi bila po-predstavljava, da bi nekdo brez stiski zaradi vremena smo bili park del mojega znacaja in intere­ novna postavitev dvorca. V njem odnosa prehitro in nestrokovno poleg poslušalcev tudi izvajalci. sov, saj me poleg osnovnega hor-pa bi predstavili cas in velika ime-ukrepal. Ali imate v nacrtu kakšno tikulturnega delovanja zanima­na tistega casa, kot so baron in iz-trajnejšo rešitev za izvedbo jo tudi arhitektura, slikarstvo in umitelj A. Codelli, kartograf in Kako potekajo dejavnosti in tovrstnih dogodkov? glasba ter nenazadnje tudi mocna domoljub P. Kozler ter drugi po-nacrtovanje dela v parku? Aleš Ocepek: Veliko razmišlja-poslovna žilica. Z arboretumom membneži, s katerimi so bili Sou-Matjaž Mastnak: Operativni se-mo o tem, vendar so vprašljiva fi-sta bila povezana tudi moja stara vani povezani. stanek imamo enkrat tedensko. nancna sredstva, zaradi varova-starša, ata Jože in mama Pepca, ki Sicer pa se držimo letnega delav-nja kulturnega spomenika pa jesta živela v bližini parka. Sicer pa Moje vprašanje obema: nega nacrta. Nad njegovim ure-problem tudi izbira prostora. Že g. Arboretum Volcji Potok zame ni Obdobje pandemije je mocno snicevanjem bdi Ministrstvo za Souvan je imel vizijo glasbenega samo kulturni spomenik, ampak zaznamovalo in okrnilo delo kulturo in le izjemoma spreminja-paviljona. Ce nam bi uspelo zgra-je umetnina v vseh pogledih clo-Arboretuma Volcji Potok, pa mo sprejeti nacrt. diti dvorec, bi bil v njem tudi kon-vekovega ustvarjanja. vendar so se nekateri nacrti certni prostor. oziroma prireditve vseeno Pogosto vaša prizadevanja Lepoto urejenosti nasadov zgodile. Predstavite jih nam, ogrozijo ne samo Enkraten odziv obiskovalcev pogojuje tudi strokovnost. Kdo prosim. nepricakovano obdobje covida je bil ob cudežni, estetski je ustvarjalec teh kompozicij ? Aleš Ocepek: Stalnice so osta-in ostale nevšecnosti. in pravljicni okrasitvi okoli Aleš Ocepek: Za to skrbijo strokov­le, spremenili pa smo nacin raz-Aleš Ocepek in Matjaž Mastnak: novega leta. ni kadri. Pogosto nastanejo po tre­mišljanja. Realizirali smo manjše V veliki meri smo odvisni od vre-Aleš Ocepek: V našem programu nutnem navdihu. Seveda pa smo dogodke, uspešne filmske vecere, mena, tako od ujm, suše, vetro-je tudi letošnja okrasitev parka s ob tem omejeni z danimi možnost­manjše razstave, uspešno pa smo lomov, žledolomov in seveda od svetlobnimi elementi. V lanskem mi. Vsako leto na novo narocamo opravljali tudi redno vzdrževa-prisotnosti obiskovalcev. Ne mine letu smo poleg vseh elektricnih tulipane, amarilise oziroma vse ce-nje in postorili vse tisto, cesar se v leto, da se ne bi zgodilo kaj ne-napeljav porabili še 15 km kablov bulnice, ki jih nabavimo na nizo-casu gnece v parku ne da. predvidenega, vendar išcemo naj-z luckami. Vse smo opravili sami zemski borzi. Samo tulipanov je boljše rešitve. ob tehnicni podpori dveh zuna-vec kot dva milijona. Nešteto je tudi Navdušen sem nad skrbjo za njih sodelavcev – elektricarjev. narcis. Marsikaj tudi sami vzgojimo. celoten kompleks. Vsak še tako Sam sem bil med tistimi, ki so Zasaditev skrbno nacrtujemo in ko­ neznaten grm ali mogocno orali ledino Koncertov v naravi. Ker vem, da živita in dihata s lobarimo po parku zaradi zdravja drevo je že v casu mraza dobilo Že leta 1977 s koncertom svojim delom, je edino ljubezen zemlje oziroma nasada. letnik lxi | maj 2021 | številka 5 slamnik | 9 tema meseca Arboretum Volcji Potok v oceh obiskovalcev Silva Matos, psihologinja, pisateljica Arboretum je poseben kraj. Posr­ka me vase, ne glede na to, v ka­terem casu dneva pridem. Tako samozavesten je v svoji kraso-ti. Prvi hip se ti zazdi, da je sam sebi dovolj, a ko se ozreš v to po­polno kreacijo narave, ki ji daje­jo intonacijo raznovrstni mojstri, ki z neverjetno vztrajnostjo vna­šajo na tisoce idej in svojih darov v skoraj vsak koticek parka, zacu­tiš, da je vsa ta lepota tudi zate. Da je namenjena prav tebi. Prav­zaprav nikoli nisem imela obcut­ka, da sem zaznala in dojela, ob­cutila in doživela vse možnosti, ki jih obiskovalcu ponuja arbore­tum. Vsakic, ko ga obišcem, ga na novo doživim. Seveda je odvisno tudi od mojega razpoloženja, od moje odprtosti, zbranosti, osre­dotocanja na podrobnosti in obe­nem celote. V razlicnih odtenkih vseh mo-gocih barv cvetja, pa tudi zelenih trav, grmov, dreves, se igrajo le­sketajoce, soncne, pa nežne, tudi sencne, in spet valujoce nebesne barve. Samozavestno se opazuje­jo v vodah, ki so nekako zaspano, tiho umešcene med bahavost par­ka. Ljudje, ki jih srecuješ, se s prija­znimi obrazi, ali zamaknjeni v oko­lje in vase, brez naglice, nekate­ri skoraj sanjsko pocasi premikajo naprej. Glasnost pogovorov je bolj moteca kot zaželena. A tudi veselo vzklikanje ob lepem nasadu je pri­jetno, spodbudno. Po lepih poteh arboretuma se pocutiš sprejetega, vgrajenega v stvarstvo, ki se dotika duše. dela cudeže, tisto srce, ki najde svoj odmev in izraz v glasbi. Ce menimo, da je zibelka kulture antika, se v tem casu prvic pojavi glasbena znanost in teorija. Ni nakljucje, da je to po­vezano z znanstvenikom in mate-matikom Pitagoro. Pri Grkih je mu-zika obsegala vse tisto, kar glasbo – tonsko umetnost in poezijo združu­je v celoto. Ce je narava in iz nje iz­hajajoca umetnost bila vedno priso­tna, postane v obdobju najvecjega razcveta cloveškega uma uciteljica umetnikom in znanstvenikom. Re­nesancni umetnik se poglobi v za­kone optike, mehanike in anatomije. Poleg vseh starejših oblik uma: ma-tematike, astronomije, astrologije in logike ima glasba v šolskem sistemu kot edina veja umetnosti pomemb-no mesto. To je cas, ko se razvija po­seben element v glasbi – harmonija. Ta ni vec nakljucje, ampak sad ure­jenih sozvocij, prenesenih iz nara­ve (fizike). To pa je možno v vokalni glasbi samo ob sodelovanju vec pev­cev, pozneje tudi vec inštrumentov. Marjeta Stanovnik, onkologinja Arboretum ali Volcji Potok, tež­ka odlocitev. Prvo ime predstavlja urejenost, lepoto, sodobnost, dru-go pa je prvinsko divje1, malce sr­hljivo in skrivnostno. Enkraten v vsej svoji drugacnosti in enako lep v vseh letnih casih. Spomladi in poleti prekipevajoc od barv in življenja, jeseni odet v rdece zlato, in pozimi, da, tudi pozi-mi ima svoj car. Ste šli kdaj v zgodnji pomladi proti gradu, med tista mo-gocna drevesa, ko se še niso olistala? Ce ste pogledali navzgor proti sinji­ni neba, ste lahko videli vse te veje in vejice, ki se kot neskoncna mre­ža prepletajo in si pripovedujejo sto­letne zgodbe. Takrat se te dotakne delcek vecnosti in velicastna zgodo­vina tega parka. Vse to je Arboretum in Volcji Potok in še veliko vec ... Danijel in Erika Potocan Obisk arboretuma je balzam z mno­gimi vplivi na dušo in telo v vseh le­tnih casih, celo vsak dan, ce jih zna-mo in zmoremo vsrkati. To v prvi vr­sti nudi narava, a tudi delavci arbore­tuma, kreatorji zanimivih prireditev (dan carovnic, novoletni december). Obiskovalcem razlicnih starosti, tudi težje gibljivim ali celo na vozic­kih, so na voljo številne poti, v za­dnjem casu primerno oznacene in urejene. Z ženo obiskujeva arboretum že cetrt stoletja, zadnjih dvajset let po­precno 300-krat letno. Prvih dvajset let sva po parku ubirala najdaljše poti, zadnja leta pa le po sprednjem delu. Ob tem sva spoznala prizade- Ko je krog sklenjen In ce se vrnemo k naravi. Kaj pa da­našnji cas? Glasba zaživi v polnosti šele takrat, ko je sklenjen krog med ustvarjalcem, izvajalci in poslušal­ ci. Vsak od poslušalcev pa kljub enakemu sporocilu doživi umetni-no drugace. Tako sem zacutil obli­ke dreves v harmonicni povezavi z okoljem raznobarvnega jesensko--zimskega rjavorumenega in tudi sivega listja. Tako sem obcutil me-lodijo prvih cvetov zvonckov, kro­nic in srajcic, ki vsak zase zaokroža lepoto odnosov cvetnih listov, ste­bla in zlitja z okoljem. Ritmicno po­navljanje nasadov pa ustvarja skla­dnost in oblike, ki v urejenosti ce­lotne podobe prevzamejo vsa clo­veška custva. Kaj je popolnejšega kot narava, je izjavil že Ludwig van Beethoven ob ustvarjanju Pastoral-ne – VI. simfonije. In, ce se pridru­žijo tem cudesom flore še zvoki ne­štetih razlicnih ptic še zvoki gozda, piš vetra in cistega zraka, je lepota popolna. vanje vodstva arboretuma s sodelav­ ci za novosti v korist parku in njego- vim obiskovalcem (odprtost parka vse leto, dokup ozemlja na vzhodu in njegovo kultiviranje, urejene poti, nove stopnice, varovalne ograje). Težko bi se opredelila, kaj je nama najbolj všec oziroma najzanimivejše. V vsakem obdobju, v vsakem delu parka je mnogo zanimivega, ceprav drobnega, a enkratnega, le z odprti-mi ocmi in ušesi je treba po poti. Pozimi naju na vec mestih navdu­ šuje nepozebnik, proti pomladi ra­ znovrstni telohi, trobentice, številni kosi na vseh koncih in krajih, pred poletjem solisticni nastopi mnogih ptickov, kmalu nato mlade racke v jezercih in potokih, v jeseni barvno razkošje drevesnega listja. Rackam zadnje leto prinašava priboljšek – koruzo. Že od dalec naju opazijo in pridejo naproti. Med zobanjem pri­ de med racaki pogosto do pretepa, a poskrbiva, da tudi poraženci dobijo nekaj zrnja. Prijetno je po daljši hoji posede- ti v prijazni kavarnici in si privošci- ti kavico, sladoled ali kaj drugega iz bogate ponudbe. Zaznala pa sva tudi nekaj za­ dev, ki nama niso popolnoma po vo­ lji: ukinitev mosticka cez potok bli­ zu prvega jezerca, ki je že nekaj casa najbolj zanemarjen del vodnega omrežja v parku; zanemarjene vitri­ ne s prikazom raznih vrst lesa; pre­ stavitev vhoda v park v dolgocasen in v okolje vsiljeni objekt, z visoko sivo ograjo pri starem vhodu, ki spo­ minja na koncentracijsko taborišce ter s trgovino spominkov, v kateri tuji obiskovalci najdejo tuje, a red- ko naše izdelke. Arboretum Volcji potok ima bogato preteklost Za vso urejenost in pogosto kar umetniško oblikovanost vedno no-vih domišljenih nasadov, pogosto tematskih, z uporabo takrat najbuj­nejšega cvetja, skrbi kar okoli 90 za­poslenih delavcev Arboretuma Vol­cji Potok. Vsak ima svojo vlogo, ven­dar je tako raznolika dejavnost od­visna od dobrega vodstva, ki po­gojuje tudi ustvarjalno in predano delo vseh zaposlenih. Arboretum Volcji Potok ima bogato preteklost. Vendar se mi zdi tudi v tem prime-ru, da Slovenci kar nimamo zgodo­vinskega spomina. Doprsni kip sno­vatelja in realizatorja parka Lea So-uvana je skrit v zelenju vzpetinice, Obiskovalce, verjetno predvsem starejše, obcasno motijo mlajše sku-pine, ki ‘zasedejo’ vso pot, mi pa se jim moramo umikati, in tisti, ki se med hojo z mobijem prevec glasno pogovarjajo z nekom tam zunaj, kot da so sami v parku. Vsem, ki skrbijo za arboretum, želiva, da nadaljujejo s prizadevanji narediti park cim dostopnejši in pri­jaznejši vsem obiskovalcem z novi-mi zanimivimi in raznovrstnimi no-vostmi in prireditvami, ki spadajo v park. A tudi to, da ne bi življenja v parku tolikokrat kot zadnja leta pri­zadela narava. Cveta Zalokar, direrktorica Kulturnega doma Franca Bernika Sem dolgoletna in zelo pogosta obiskovalka tega precudovite­ga parka, za katerega smo lahko samo hvaležni, da ga imamo tako blizu. Pa tudi možnost nakupa le­tnih kart, s sofinanciranjem kate­rih smo zaceli prav v casu moje­ga županovanja, je velik privilegij. Hvala Obcini Domžale! Vcasih se tja odpravim sama in poišcem mir in stik z naravo, se podam po manj obljudenih kra­jih, obišcem nekatere skrite ko­ticke in pozdravim skulpture, ki nam govorijo prav posebna sporo-cila. Drugic povabim prijatelje, da se sprehodimo po cudovitih poteh, med rastlinjem in cvetjem, pri ce-mer ne gre brez postanka v kavar­ni, kjer nas pogostijo z vedno novi-mi zemeljskimi dobrotami in pija-cami. Z najvecjim veseljem pa v ar­boretum popeljem tudi svoje vnu­ke, saj nas cakajo vedno nova do-živetja, spoznavanje novih rastlin in živali, pa tudi nadvse zanimi­va igrala, dinozavri, kiti, vlakec … In otroci zares uživajo v tekanju in brezskrbnosti … Z arboretumom sodelujemo pa tudi poslovno s Kulturnim domom Franca Bernika. Že pred pandemi­jo smo zaceli s sodelovanjem naše­ga Mestnega kina pri letnih film-skih projekcijah v parku. Filmi pod zvezdami so poleti še posebej pri­jetno doživetje. Zato smo se dogo­vorili, da bodo tako kot lani tudi le­tos od konca julija do konca avgu­sta potekale v parku ob koncih te­dna filmske projekcije. V lanskem letu pa smo se takoj, ko so bile do-voljene prireditve z relativno pri­mernim številom obiskovalcev na prostem, z vodstvom arboretuma dogovorili, da izkoristimo tako le­poto prostora kot tudi naše organi­zacijske možnosti in znanje. V ju­niju smo tako pripravili v Rozariju tri nepozabne koncerte pod ume­tniškim vodstvom Mateja Bekav-ca – in naj kar napovem: ce bodo ukrepi dovoljevali, se bomo z Mo-zartom v Rozariju srecevali ob so-botah v juniju tudi letos. In seve­da, tudi letos ne bo šlo brez vecje­ga koncerta, ki nas bo popeljal v prve jesenske dneve. Caka nas lati-no presenecenje, z imenitnimi go-sti. Da, zelo prijetno je sodelovati z ekipo arboretuma, saj so izjemno profesionalni, iznajdljivi in odprti za novosti. Vsi skupaj pa neskonc­no uživamo v pripravi dogodkov, s katerimi skupaj razveseljujemo naše zvesto obcinstvo in obisko­valce. obrasle s telohi treh razlicnih barv, Sklepne misli kamor pa noga obcasnega obisko-Domžalcani in Kamnicani moramo valca le redko zaide. Sicer sem delo biti srecni in ponosni, da je v naši bli­gospoda Souvana spoznal skozi žini tako cudovit park, ki omogoca gi­glasbo. Profesor in koncertni pi-banje – sprostitev tako otrokom, mla­anist Janez Lovše mi je prinesel v dim staršem, babicam in dedkom z vpogled in ocenitev tri njegove kla-vnuki, upokojencem in vsem ljubi­virske skladbe, ki si jih je Souvan teljem lepega. Vsem omogoca giba­zamislil kot orkestralne. Iz njih nje in uživanje cudežne moci narave sem razbral globoko znanje pozno-in lepote. Ce v tej lepoti znamo pri­romanticne in jasne oblike skladb. sluhniti še zvokom narave ali glasbe, To bogastvo harmonije in oblike se skupaj deluje kot najboljše zdravilo. nedvomno odraža tudi v oblikova-A najvecja moc tega zdravila je, ce ga nju francoskega parka, dvorca in doživimo v skupini – skupini ljudi, ki celotne prvotne nasaditve. Želel bi se predajajo vsem tem carom. Narava si, da bi te vrstice prebral kdo od in glasba ne potrebujeta znanstvene današnjih peticnežev in del svoje-utemeljitve. Naravo in glasbo mora­ga bogastva investiral v nepridobi-mo obcutiti, ju ponotranjiti in ju doži­tno umetniško sfero. veti v vsej naravnosti okolja in casa. . Tudi med bujnim cvetjem je mnogo plevela. slamnikova izvidnica CEPLJENJE V DOMŽALAH – KAJ SE V RESNICI DOGAJA? V uredništvo smo prejeli vec razlicnih pritožb naših obcanov na delovanje cepilnega centra, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Domžale. namestili vec telefonov, racunalni-njimi drugi. Spreminjati smo morali Mateja A. Kegel kov in zacelo se je obsežnejše delo. cepilne sezname, klicati druge ljudi, Foto: Alenka Klinar in Freepik »Danes po zaslugi informacijskem kar nam je povzrocalo logisticne sistema lažje vodimo evidenco. Zdaj, težave.« ko se je zacel vzpostavljati portal za Doslej so v enem tednu cepili naj- M ed njimi tudi konkretno narocanje v okviru zVem, smo bili vec 3600 ljudi, kolikor so dobili ce­pismo, ki je zajelo vec med prvimi, ki smo aktivno pristopili piva, lahko bi jih tudi 4000, doda­razlicnih demantijev k testiranju programa, bili smo v ja direktorica, ce bi seveda dobili izjav, ki so bile podane kontaktu z NIJZ in pripomogli k temu, takšno kolicino cepiva in bi jih tudi na javni novinarski konferenci vla­ da so dobili povratne informacije v soboto cepili ves dan. Kot doda­ de RS s strani direktorice ZD Domža- o težavah, ki jih mi zaznavamo ja Renata Rajapakse, imajo trenu­le. Ker ima vsaka medalja dve stra­ pri uporabi portala. Podali smo tno na seznamu za prvi teden junija ni, smo se s konkretnimi vprašanji predloge, da bo program uporabni-samo še 2500 ljudi, saj so vse naro- in obtožbami, ki smo jih prejeli, po entov na cepljenje tudi na papirju. študentje, pripravniki. Ti so prevze-ku cim bolj prijazen. Prav tako smo cene že cepili, je pa vse odvisno od pojasnila obrnili na direktorico ZD »Moram pa poudariti, da mi nismo li naloge sprejemanja narocil, vna-naše sezname že uskladili z zVem, kolicine prejetega cepiva, ki ga ni to- Domžale mag. Renato Rajapakse. informacijska firma, smo zdravstveni šanja v sistem, administrativna po-da bomo imeli res na enem mestu liko, kot bi ga želeli in dejansko lah­ dom in nismo imeli sistemov za tako moc. Pregledujejo elektronska spo-vse podatke, natancno posodoblje-ko uporabili, ter dosegli cilj – cepiti Kaj je zmotilo naše obcane? množicno narocanje v preteklosti. To rocila, kar znajo, odgovorijo, za vse ne in povezane s centralnim regi-40.000 prebivalcev na obmocju ob- Starejša obcanka, stara nekaj vec je nov izziv, s katerim se soocamo vsi ostalo imajo za pomoc dipl. med. se-strom cepljenih oseb in centralnim cin, ki jih pokriva ZD Domžale. kot 75 let, bi morala biti že pred ca-zdravstveni zavodi.« stro, ki odgovarja na strokovna vpra-registrom pacientov. Portal omogoca Še en ocitek je bil v sporocilih, ki som na vrsti za cepljenje, a je do le-šanja. Urejanje, narocanje pacien-tudi, da pošljemo sporocilo pacien-smo jih dobili od naših bralcev zelo -tega prišla šele po osebnem posre-Informacijski program, ki je tov in priprava narocilnih seznamov tom na telefon, in nazadnje smo jih mocan, in sicer, da kljub temu, da se dovanju (ker po telefonu ni uspela vzpostavil red … je odgovornost našega diplomirane-tako povabili 2000, odzvalo pa se jih v javnosti govori o številki 20 ljudi priklicati službe za narocanje, se je »Nato smo pristopili k nakupu ga kadra, fizicno klicanje in vablje-je 1500, kar pomeni, da smo jih mo-dnevno, ki naj bi delali v centru za oglasila osebno) in bila naposled ce-programa, ki so ga uporabljali tudi nje po telefonu pa izvajajo študen-rali poklicati samo še 500,« pravijo v narocanje, temu ni tako. »Res jih ni pljena. Po drugi strani pa je desetle-v ZD Kocevje, v katerega smo zace-tje,« dodaja mag. Rajapakse. ZD Domžale. bilo vsak dan 20, ampak smo vedno tje mlajša obcanka, ki je letos febru-li vnašati paciente. A tudi to je bil iz-delali na tem, da zagotovimo cim vec arja covid-19 že prebolela, bila kar ziv, saj je bilo treba po eni strani vne-Prostorska stiska Vladne odlocitve, ki ljudi, takoj ko smo izvedeli, koliko ce­ petkrat poklicana in vabljena na ce-sti v sistem že narocene in še nove, ki Zravstvenega doma Domžale povzrocajo sive lase … piva dobimo. Vse vire smo usmerili v pljenje, cetudi je vsakokrat poveda-so se narocali. Tukaj gre res za ogro-Kader dela vec ali manj na eni loka-Tudi spreminjanje strategije ce-to, da so ljudje prišli, da cepivo ne bi la, da je prebolevnica in kot taka do men obseg podatkov. Angažirali smo ciji, a direktorica opozarja na pro-pljenja s strani vladne svetoval-propadlo. Pri nas se dejansko ni do- konca junija še ni primerna za ce-dodatne ljudi, nimamo zaposlenih, ki storsko stisko domžalskega zdra-ne skupine za cepljenje je vpliva-gajalo, da ljudje ne bi prišli na ceplje­ pljenje. Direktorica mag. Renata bi se lahko ukvarjali samo s tem, saj vstvenega doma, ki nima velike kon-lo na kakovost in zmožnost dela nje, ker smo vsakega poklicali po te- Rajapakse pojasnjuje: »Doslej smo imajo vsak svoje paciente, zato smo ferencne dvorane, zato so delo cen-domžalske ekipe. »Ves cas smo lefonu, mu dali vse podatke in je bilo cepili skoraj 20.000 ljudi. Trudimo vzeli približno 30 študentov. Vodja tra za narocanje organizirali v pre-spremljali smernice o cepljenju, kar zelo malo tistih, ki niso prišli. Za take se, da bi se cim bolje organizirali, za koordinator cepljenja in vodja na-davalnici ambulante dela, prometa pa nam je povzrocalo težave, ker smo primere smo imeli vedno rezervni se­ delo smo angažirali veliko študentov, rocanja sta diplomirani medicinski in športa, ki je v epidemiološki situ-nacrtovali eno skupino, nato je prišla znam, da smo vso cepivo razdelili da bi cepljenje izvedli za vse cimprej, sestri, vecina ostalih pa, kot receno, aciji niso uporabljali. Tam so nato sprememba in so prišli na vrsto pred med paciente.« . a je skoraj nemogoce izkljuciti, da pri takem številu obravnav, ko je na se­ znamu 20.000 ljudi, kakšen pomo­ toma izpade. Res smo se trudili, da se kaj takega ne bi zgodilo. S konkre­ tnim primerom pa nisem bila sezna­ njena, zato ga težko komentiram.« Kako so se zbirale prijave na cepljenje? Med informacijami, ki smo jih preje­li, je bilo tudi to, da je bilo delo cen­tra za narocanje cepljenja v okvi­ru ZD Domžale postavljeno v majh-no pisarno z le enim racunalnikom, dvema telefonoma in se je za vode­nje prijav zadolžilo tri osebe. Vse prijave naj bi se zbirale rocno na list papirja in se niso takoj vnašale v ra-cunalniški sistem, listov naj bi se nabralo za vec knjig. Prav tako naj bi prihajalo do podvajanja prijav – tistih, ki so se prijavili sami, in ti-stih, ki so jih prijavili osebni zdrav­niki, ob cemer se sprašujejo bralci, zakaj ni bilo enotnega seznama pri­jav. »Na zacetku res nismo imeli in-formacijskega sistema, a smo žele­li, da se ljudje cimprej prijavijo na cepljenje, zato smo vzpostavili mo-žnost prijav po vec kanalih, da bi bil dostop cim lažji. Tako so se prijavi­li ali neposredno k nam ali pri svo­jem zdravniku. Telefonska številka, ki smo jo objavili, je imela odprte tri linije,kisobile res veliko zasedene, zato verjamem, da se marsikdo ni mogel pravocasno prijaviti, kot bi že­lel. A ce vemo, da je na eni strani tiso-ce ljudi, za katere skrbijo trije, vemo, da je težko izvedljivo,« odgovarja di­rektorica ZD Domžale. Ob tem spo­minja, da so prvotno zdravniki po­šiljali sezname prijavljenih paci­ novice Vaša pomoc je vedno dobrodošla Na dejavnost Zveze prijateljev mla-dine Domžale je v letu 2020 vplivala epidemija, zato so bile potrebne spre­membe in na nekaterih podrocjih tudi prilagoditve, je zapisano v porocilu o dejavnosti te organizacije, pod kate­rega se je podpisala predsednica ZPM Domžale mag. Karlina Strehar. Delov-no leto se je zacelo z uspešno izvedbo 30. medobcinskega otroškega parla­menta na temo Moja poklicna priho­dnost, katerega gostitelji so bili ucen­ci in ucitelji Osnovne šole Dob in se pri tem zelo izkazali. Zaradi odpove­di 30. nacionalnega Otroškega parla­menta se je razprava parlamentarcev prenesla na splet s pomocjo spletne platforme opin.me. Prejetih je bilo 112 mnenj in predlogov. ZPMDomžalejeposebnoskrbna­menila pocitniškim dejavnostim. Naj­prej med zimskimi pocitnicami, ko je 21 otrok, med njimi 17 iz obcine Dom-žale, aktivno preživljajo cas v organi­zaciji OŠ Rodica. Med poletnimi po-citnicami je za 53 otrok, vecinoma iznaše obcine, poskrbela OŠ Venclja Perka Domžale. ZPM Domžale je 160 pridnim bralcem in bralkam, med nji-mi stotim iz obcine Domžale, podeli-la zlate bralne znacke, v Tednu otroka pa pripravila bogat program z likov­nimi delavnicami, ogledi mladinskih filmov in lutkovno predstavo, poskr- Vabilo na javni dogodek EkoReka ob Pšati Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na celodnevnem javnem do-godku EkoReka, ki ga bomo izvedli v soboto, 19. junija, v Mengšu pri Športnem parku ob reki Pšati. Preizkusili se boste lahko v razlicnih zanimivih športno-naravoslovnih aktivnostih, primernih za vse staro­ sti. Med 9.00 in 17.00 bomo skupaj spoznavali necloveške prebivalce reke Pšate in njihova domovanja v reki. Pridružili se nam bodo ‘pticar­ji’, ‘dvoživkarji’, ‘plazilcarji’, ‘riboznalci’, ‘kacjepastirci’ in še in še, ki vam bodo pomagali poiskati skrite prebivalce vaše okolice. Med 10.00 in 12.00 bomo izvedli okroglo mizo Kamniška Bistrica na križišcu interesov, kjer bomo spregovorili o medobcinskem so-delovanju in vkljucevanju prebivalcev v upravljanje voda. Okroglo mizo bomo predvajali tudi prek spleta. Zaradi nepredvidljivih razmer in omejitev za preprecevanje širje­nja okužbe s covidom-19, vas vabimo, da redno spremljate Facebo­ok stran: projekt EVREKA II, kjer bomo objavili vse morebitne spre­membe glede izvedbe dogodka. Dogodek EkoReka izvajamo v okviru projekta EVREKA II Zavod REVIVO, HD&H in AIA – Mladinski center Mengeš, ki ga financira­ta Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za re-gionalni razvoj. E. H. in P. P. za Zavod REVIVO bela pa je tudi, kolikor je bilo mogo-ce zaradi epidemije, za novoletni pro­gram ter ob pomoci ZPMS obdarila 57 socialno ogroženih otrok. Del programa je bil realiziran tudi ob pomoci donatorjev, ki se jim za vso pomoc ZPM zahvaljuje. Posebej v akciji zbiranja racunalnikov in druge opreme za spremljanje pouka na da­ljavo. V organiziranem letovanju ot­rok na morju po sedem oziroma de-set dni v Porecu, Umagu, Piranu in Sa­vudriji je letovalo 158 otrok, od teh 41 brezplacno, le 14 staršev pa je mora-lo za svoje otroke placati polno ceno. ZPM Domžale je pomagala družini pri zbiranju financnih sredstev za na­kup avtomobila za prevoz otroka s po­sebnimi potrebami, s Helios Sunsi so dobrodelno zbirali racunalnike. Sku­paj je ZPM Domžale šolam podarila 56 racunalnikov in veliko druge opre-me, pomagali so pri odpravi ucnih te­žav in zagotavljali pomoc otrokom v stiski, v projekt Botrstvo so oddali 34 predlogov, blažili socialne stiske (pla-cilo racunov, najemnin, stanovanj­skih stroškov, elektrika, komunala …), stroškov v šoli in obšolskih dejavno­sti. Ob tem opozarjajo, da se je mnogo otrok v casu epidemije znašlo v stiski. V delo vkljucujejo prostovoljce, Na prvi korespondencni skupšci­ni vodstva ZPM Domžale je bil sprejet tudi program dela za leti 2021 in 2022, v katerem so najpomembnejše aktiv­nosti naslednje: • sodelovanje z ZPM Slovenije; • delo ZPM v obcinah Domžale, Men-geš, Lukovica in Trzin ter širitev de­javnosti na obcino Kamnik; • skrb za kvalitetno preživljanje pro-stega casa (letovanja, zimovanja, zlata bralna znacka ipd.); • organizacija veselega decembra z ob-daritvijo socialno ogroženih otrok; • organizacija prireditev v Tednu otroka; • dobrodelni dogodki; • organizacija letovanj, zimovanj in varstva med zimskimi in letnimi pocitnicami; • participacija otrok: medobcinski otroški parlament, tabor socialnih vešcin, srecanja mentorjev; • krepitev humanitarne dejavnosti (sofinanciranje letovanj, tecajev, projekt Botrstvo, pomoc družinam pri sofinanciranju najosnovnejših življenjskih stroškov, druge pomoci. • Osnovna usmeritev ZPM Domžale ostaja prizadevanja za blažitev po­sledic socialne krize in uspešno soo-canje z izzivi sodobne družbe, zago­tavljanje podpore mentorjem in iz­menjava dobrih praks dela z otroki. O najpomembnejšem cilju ZPM Domžale v obravnavanem obdobju pa predsednica mag. Karlina Strehar pra- vi: »To je dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov ter sooblikovanje nji­hovih življenjskih kompetenc na po­drocjih custvenega, socialnega in in-telektualnega razvoja. Ssvojo dejav­nostjo in skrbnim poslovanjem želi-mo ohranili zaupanje naših uporabni­kov, financerjev, donatorjev in javnosti tudi v bodoce.« Vera Vojska Foto: arhiv ZPM Z8.majem, mednarodnim dnevom Rdecega križa, se je zacel teden RK, ki v Sloveniji poteka vsako leto od 8. in 15. majem. Namenjen je ozavešcanju javnosti o humanitarnih vrednotah ter poslanstvu in dejavnostih RK Slo­venije ter širjenju humanosti, solidar­nosti in socutja do drugih. Z letošnjim sloganom Rešimo kriz(ž)e in težave želi RKS spodbuditi ljudi k skupnemu reševanju težav in solidarnosti vseh. Letos mineva že 155 let, od kar je Rdeci križ Slovenije, z njim pa tudi obmocna organizacija Domžale, prvi pomocnik skupnosti v humanitarnih zadevah, ki vsako leto pomaga vsa­kemu desetemu prebivalcu naše dr­žave. RK je najvecja humanitarna or-ganizacija, ki deluje na številnih po­drocjih, najpomembnejša pa so: kr­vodajalstvo, humanitarna in soci­alna dejavnost na državni in lokal­ni ravni, izvajanje prve pomoci, pri­pravljenost ter ukrepanje ob narav­nih in drugih nesrecah, ozavešcanje ohumanitarnih vrednotah ter omo­gocanje letovanja otrok in starejših z zdravstvenimi težavami in iz social-no ogroženih okolij. RKS se s svojimi aktivnostmi uspešno vkljucuje tudi v sile za zašcito in reševanje RS. RKS združuje 100.000 clanov ozi­roma podpornikov in 12.000 prosto­voljcev, ki delujejo v 56 obmocnih združenjih, v katere se povezuje vec kot 900 krajevnih organizacij in mest­nih cetrtnih skupnosti. Široka, razve­jana mreža prostovoljcev, zagotavlja moc za pripravljenost in hitro odziv­nost za nesebicno in solidarno delo­vanje – tudi na obmocju, ki ga pokri­va naša obmocna organizacija RK. Poslanstvo RKSje z mocjo hu­manosti izboljšati življenja ranlji­vih ljudi, zato: • deluje v skladu s sedmimi temelj­nimi naceli gibanja RK; • spremlja življenje ljudi in se aktiv-no odziva na stiske in nemoci, še posebej ranljivih skupin; • zagotavlja spoštovanje cloveka in nagovarja ljudi, da delijo del svoje­ga blagostanja z nemocni in v stiski; • spodbuja in gradi cut za solidar­nost in razumevanje stiske drugih; • spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega življenja; • uvaja nacrtno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje poslan­stva ter nalog; • širi znanja o gibanju RK in med-narodnem humanitarnem pravu. V tednu Rdecega križa se financ­na sredstva za izvajanje humanitar­nih programov zbirajo od storitev Po-šte Slovenije ter vozovnic na želez­niških in avtobusnih postajah. Lani je bilo tako zbranih 409.298,63 evra. Vloga RKS se je med epidemijo covida-19 še posebej okrepila, saj so njegovi prostovoljci pomembno so-delovali in še sodelujejo v boju pro-ti epidemiji. Tudi v naši obcini, kjer Rdecemu križu in vsem, ki v njem sodelujejo, iskreno cestitamo za ob­cinsko priznanje. OBMOCNO ZDRUŽENJE RDECEGA KRIŽA DOMŽALE Iskrena zahvala ... ... vsem, ki ste se 26. in 27. maja 2021 v Domžalah odzvali povabilu na krvodajalsko akcijo. Hvala vsem za darovano kri, saj le tako za­gotovimo zadostne kolicine krvi, da lahko skupaj z vami dnevno rešujemo življenja in vracamo zdravje, hkrati pa nadaljujemo ple­menito tradicijo slovenskega krvodajalstva. Iskreno se zahvaljujemo tudi Obcini Domžale in upravljavcemŠportne dvorane Domžale za možnost njenega korišcenja za krvo­dajalsko akcijo. Hvala za vašo solidarnost in pomoc v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje. Rdeci križ Domžale Nevladne organizacije osvajamo vrhove Gibanje koristi! Osvoji vrh, se slikaj in skupaj s svojo NVO osvoji nagra-do! Na Zavodu Nefiks se vse bolj za­vedamo pomembnosti starega pre­govora Zdrav duh v zdravem tele­su. Po izzivu, ko smo se peš odpra­vili okoli sveta, smo se na Sticišcu Središce, sticišcu nevladnih organi­zacij (NVO) osrednjeslovenske regi­je, odlocili, da se povzpnemo še v vi-šave in osvojimo vrhove naše regi­je. Povezali smo se s podjetjem De­cathlon, da bomo skupaj širili glas o akciji osvajanja vrhov in pozitivnih ucinkih hoje v planine. Pridružite se drušcini organizacij, ki bodo osvajale vrhove. Izkoristite pobudo za team building in malce zdravega tekmovanja med vašimi zaposlenimi, prostovoljci, družin­skimi clani in prijatelji. Med 15. majem in 25. junijem se odpravite na cim vec vrhov znotraj osrednjeslovenske regije, na vrhu naredite fotografijo in jo skupaj s podatki (ime vrha, datum, ime orga­nizacije) pošljite na naš elektronski naslov sticisce@nefiks.si. Osvojeni vrhovi so objavljeni na skupnem ze­mljevidu (https://sticisce-sredisce. si/nevladne-organizacije-osvajamo--vrhove/). Vse sodelujoce nevladne organizacije (društva, zasebni zavo­di in ustanove) bodo ob zakljucku akcije prejele prakticno darilo, ne­vladna organizacija, ki bo osvojila najvec vrhov, pa bo nagrajena s prav posebno prakticno nagrado podjetja Decathlon. Vabljeni k sodelovanju! Projekt sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO. Teden Rdecega križa 2021 novice Brainobrain v živo in s kavca Grini svoje mlade pomocnike razveselil z Grinijevim zabavnikom Že poznate našega Grinija? To je ve­dno nasmejani vesoljcek, ki na Ze­mljo prihaja s prav posebno misijo – ozavešcati mlade o pomenu varova­nja okolja. V Javnem komunalnem podjetju Prodnik skupaj z Grinijem vsako leto pripravimo posebno oza­vešcevalno akcijo za mlajše osnov­nošolce, saj se zavedamo, da je tre­ba skrb za okolje ponotranjiti že v otroških letih. Otroci so odlicni am-basadorji varovanja okolja, z vese­ljem se ucijo in so ponosni, da lah­ko prispevajo svoj delež k ohranja­nju našega planeta. Grini tokrat zaradi slabe epide­miološke situacije ucencev žal ni mogel obiskati v šolah, je pa zanje pripravil Grinijev zabavnik – revijo, polno zabavnih nalog na teme loce­vanja odpadkov, recikliranja, pitne vode in varovanja okolja na splo­šno. Prosil je ucitelje, da ga razde­lijo med ucence drugih in tretjih ra­zredov, ki so v zabavniku iskali na- Grinijevih ozavešcevalnih akcijah, gradno geslo, s katerim so lahko so- saj le s skupnimi mocmi lahko po­delovali v nagradnem žrebanju. skrbimo za lepšo prihodnost naših Z Grinijevim zabavnikom otro­ zanamcev. Vsem otrokom se zahva­ci na zabaven nacin ozavešcajo po­ ljujemo za njihov prispevek k varo-men ravnanja z odpadki in varova­ vanju okolja, uciteljem in staršem nja okolja. pa njihov za pomemben prispevek Ucenci so pridno reševali naloge k okoljski vzgoji in podporo našim in pošiljali nagradne kuponcke. Iz­ prizadevanjem. med vseh prejetih, pravilno izpol- Javno komunalno podjetje Izobraževalni program Brainobra-hkrati bere in racuna ali poje in racu-njenih kuponckov, je Grini izžrebal Prodnik in temelji na celostnem razvoju mo-na dvojni ali trojni narek. Brez zna-30 nagrajencev,ki soprejeliGrini žganov s pomocjo mentalne arit-tne kolicine koncentracije ne gre vec. sestavljanko (puzzle). Nagrajenci so metike ter razvoju osebnosti z izva-Prihodnje leto se nam obeta no-objavljeni na Grinijevi spletni strani janjem NLP tehnik. Obiskujejo gavost. Zaceli bomo z izvajanjem teca-www.grini.si, na kateri je prava za­otroci od 4. do 14. leta starosti. Že jev za ‘senior BOB’, osebe nad 60 let! kladnica pojmov s podrocja ravna­najmlajši se ucijo hitrega sešteva-Urili in ohranjali bomo možgansko nja z odpadki, oskrbe s pitno vodo in nja, odštevanja, množenja in de-kondicijo ter kratkorocni spomin. odvajanja odpadne vode, poleg tega ljenja vecmestnih števil, poleg tega Mi se že veselimo novega izziva, kaj pa se otroci lahko v zabavnih igricah urijo spomin, razvijajo osredotoce-pa vi, si upate poskusiti? preizkusijo v locevanju odpadkov. nost, kreativnost, vizualizacijo, sa-Genialnost je v tebi, prebudi jo z Grinijeve nagrade sta se razve­mozavest, vodstvene sposobnosti in Brainobrainom! selila tudi Jaka in Matic z OŠ Ven­razmišljanjeizvenokvirjev.Metoda clja Perka. Brainobrain je prejela prestižno na-Tanja in Uroš Veseli nas, da otroci ter njiho­grado Best Kids Education Brand Brainobrain Domžale vi ucitelji in starši radi sodelujejo v Award za leto 2017. Mentalna aritmetika pomeni ra-cunanje brez abakusa. V mislih si abakus zgolj vizualiziramo in po Skoraj pozabljena Pot spominov po nekdanji obcini Domžale njem premikamo namišljene krogli­ce. Otroci na višjih stopnjah so zmo­žni vizualizirati vec abakusov hkrati V pomladnem casu 2020, ko je bila imel s seboj blazinice za žig. Znašli ka, ki je z nami vztrajala skoraj do nim sladoledom, ki smo si ga na kon-in tako racunati vec racunov. razglašena epidemija, je bilo nekaj smo se po svoje in uporabili jutra-konca poti. Ni in ni hotela obrni-cu etape privošcili v centru Domžal. Letošnje šolsko leto nam je vsem casa gibanje omejeno le na obcino njo roso in drevesne liste ter naredi-ti nazaj domov. Zaceli smo se spra-Kljub epidemiji nam dobre vo­po malem zagodel virus. Redni mo-bivanja. Zbrala se nas je skupina po-li blazinico. Zaradi tega so nekateri ševati, kaj bomo z njo, ko pridemo v lje ni zmanjkalo in smo skoraj po­žganski trening je izrednega pome-hodnikov, ki smo v casu prve razgla-žigi bolj slabo vidni. Pot je bila cu-mesto. Zato smo jo slikali in objavili zabljeno Pot spominov po nekdanji na za razvoj in napredek, zato smo sitve epidemije prehodili skoraj vse dovita in je v dobri družbi hitro mi-na spletu, ce jo kdo morda pogreša. obcini Domžale zakljucili polni le­srecanja redno in nemoteno izvaja-godne poti v obcini Domžale. Glede nila. Do Moravc smo potrebovali se-Kmalu se je oglasila gospa in jo prišla pih spominov in doživetij. li. V casu karantene smo možgancke na dogajanje smo upali, da se bodo dem ur, s tremi postanki za malico. iskat na Rudnik pri Radomljah. Sre-Za konec še nekaj misli pohodni­trenirali prek spleta, sicer pa v na-razmere kmalu normalizirale, ce-Etapa 2 – Moravce–Trojane: Na cen konec, vse dobro. Na cilj v Rado-kov, ki so si jih ustvarili po preho­ših prostorih. Ob toplem soncnem prav smo globoko v sebi vedeli, da drugi del poti smo se odpravili 20. mlje smo prišli po petih urah hoje in jeni poti: vremenu srecanja izvedemo na pro-se to ne bo zgodilo tako hitro. Zace-septembra 2020. Pot smo zaceli v Mo-enem pocitku. Ker pa smo pravi po-– »Ker smo tako fajn družba, spoto-stem, saj svež zrak ugodno vpliva li smo razmišljati o novih pohodni-ravcah in si v zgodnjih jutranjih urah hodniki, smo se na cilju v Radomljah ma poberemo še vaško kužico, ki na naše možgancke in koncentraci-ških poteh, po katerih bi se podali. že privošcili kavo na naši prvi posta-odlocili, da etapo s pešacenjem za-kar noce domov.« jo ter nam omogoca vec gibanja. In tako je padla ideja, da se lotimo ji na Limbarski gori. Pocasi smo se kljucimo prav v Domžalah. – »Vsaka etapa je imela svoj car, vse Mednarodno tekmovanje Brain-že skoraj pozabljene Poti spominov pomikali proti cilju do Trojan. Seve-Etapa 5 – Domžale–Homec– skupaj pa neprecenljiv pogled na obrainfest, ki se ga sicer udeležimo po nekdanji obcini Domžale. da smo si na cilju privošcili krof. Ta Mengeška koca–Rašica–Trzin– zgodovino in predvsem na vpraša-v soncnem Dubaju, je letos poteka-Pripravljati smo zaceli projekt, po pot nam je zaradi jesenske barvitosti Domžale: Na zadnji del poti smo nje, od kje ljudem toliko moci, da lo kar prek domacih racunalnikov. spletu smo zasledili opis domžal-gozda ostala v najbolj prijetnem spo-se simbolno odpravili 1. maja 2021. so lahko šli skozi vse, kar se jim je Udeležilo se ga je kar 25.000 otrok ske poti spominov, ki jo je zapisal minu, predvsem predel od Golcaja do Pot smo zaceli kar v Domžalah, ce-dogajalo. Opravljena pot je spomin iz 45 razlicnih držav. Dva meseca Aleš Kermauner, v predalih so neka-Doline. Obcutek imaš, kot bi hodil po prav bi moral biti uradni zacetek na tiste grozne case, in opomin, da smo pridno trenirali ter v Domžale teri našli star vodnik z zbranimi žigi. visokogorju. Za pot smo potrebovali naše zadnje etape v Radomljah. Pot se kaj takega ne bi ponovilo.« prinesli tri zlate in pet srebrnih me-Nato smo zaceli iskati še podatke, kje šest ur z dvema postankoma. smo nadaljevali prek Homškega hri-– »Odlicna družba, neunicljivi send-dalj. Za nas so zmagovalci prav vsi, si lahko pridobimo nove dnevnike ži-Etapa 3 – Trojane–Blagovica: ba, Homškega polja do Mengša. Tam vici in veliko smeha ter osupljiva ki so zbrali pogum, pridno trenirali gov. Na naše presenecenje smo od-Na tretji del poti smo se odpravili smo se povzpeli do Mengeške koce in narava in razgledi.« in se udeležili tekmovanja. krili, da jih lahko dobimo na TIC-u v 16. januarja 2021. Pot smo zaceli na pot nadaljevali po Grebenski poti na Namen tega zapisa je v tem, da Naši mali ‘Little BOB-ki’, ki Bra-Domžalah, kamor smo jih šli tudi is-Trojanah in se podali na najvišji vrhRašico. Z Rašice je sledil spust prek nas spomni,da je v naši okolici ob-inobrain program obiskujejo drugo kat in kjer smo dobili tudi zemljevid naše poti Špilk. To zimo je bilo veli-Dobena v Trzin, kjer se uradno pot staja veliko pohodniških poti, ki so leto,žeobvladajo množenje strime-poti. Le še plan etap smo morali nare-ko snega, tako da smo do vrha kar tudi zakljuci. Seveda pa mi pohodni-že skoraj pozabljene. Imamo veliko stnim številom ter kot za šalo men-diti in dogodivšcina se je lahko zacela. gazili. Pot smo zakljucili v Blagovi-ki z obilo dobre volje in zanosa ne bi lepe in zanimive narave. Tudi ljudje, talno seštevajo in odštevajo 20 dvo-Etapa 1 – Domžale–Moravce: ci. Za pot smo potrebovali štiri ure, z bili pravi pohodniki, ce se ne bi spet ki jih srecujemo na tovrstnih poho­mestnih števil. Skupina na 5. sto-Na prvo etapo od Domžal do Moravc dvema postankoma. odlocili, da dejansko zakljucimo eta-dih, so zelo prijazni in ustrežljivi. pnji se srecuje z vecopravilnostjo smo se odpravili 20. junija 2020. De-Etapa 4 – Blagovica–Radomlje po s pešacenjem do Domžal. Do cilja Treba se je le odlociti, narediti plan oziroma ‘multitaskingom’. Najprej vet navdušenih pohodnikov z željo (Domžale): Cetrti del poti smo iz-(Domžal) smo hodili sedem ur, vmes in zaceti hoditi, vsa ostala lepota in je to dvojni narek, ko otroci po na-po prijetnem druženju v naravi se vedli 27. februarja 2021. Pot smo za-pa smo imeli tri postanke. Ker je bilo carovnija se dogaja med in po pre­reku hkrati racunajo dva racuna, to-je zbralo za Kamniško Bistrico, kjer celi v Blagovici in nadaljevali mimo zaradi trenutnih razmer nemogoce, hojeni poti. rej si vizualizirajo dva abakusa. Sku-smo našli prvi žig. Takoj smo ugoto-vasi Cešnjice, Pšajnovica … Na poti da bi zakljucek proslavili za skupno V imenu pohodnikov dobre volje, pina na 8. stopnji pri ‘multitaskingu’ vili, da imamo težavo, saj nihce ni se nam je pridružila prijazna psic-mizo, smo to izvedli z odlicnim toce-Tomaž Hren naša varnost KOLESARJI, NA CESTAH BODITE KAR NAJBOLJ POZORNI! Lepše vreme privablja na ceste vse vec kolesarjev, ki spadajo med najbolj ranljive udeležence v prometu. Hkrati pa so tudi sami (pre)veckrat povzrocitelji prometnih nesrec. Miha Ulcar Foto: hcalawyers.com.au Poskrbite za varnost otrok Tudi otroci so udeleženi v pro-metu – kot pešci, kolesar­ji, na skiroju, poganjalcku ali kot sopotniki na kolesu. Zato starši in skrbniki, poskrbi­te za njihovo varnost! Obleci­ te jim svetla in odsevna obla­ K olesarjenje je v vzponu. cila, da bodo dobro vidni, po- Delež kolesarjev se v zad­ skrbite tudi, da bodo na ko­ njih letih vztrajno pove­ lesu, skiroju in poganjalc­ cuje, tako v naseljih kot ku uporabljali zašcitno cela­ tudi drugod. Z vse vecjim številom do. Naucite jih prometnih pra­ kolesarjev, ki spadajo med ranlji­ vil, ki naj jih vselej upošteva­ vejše skupine udeležencev v pro- jo, sami pa spremljajte njihova metu, narašca tudi njihova ogrože­ ravnanja, s svojimi pa jim bo­ nost. Vozniki motornih in enosle­ dite za zgled. dnih motornih vozil jih namrec ve­ likokrat spregledajo, kar lahko vodi sti, ki pri kolesarjih letos znaša kar Visoka povprecna lade za vse kolesarje. Letos 22 od 44 Maj je tradicionalno posvecen 1,61 promila, 82 odstotkov prome-Trije nasveti stopnja alkoholiziranosti hudo telesno poškodovanih kolesar­opozarjanju na vecjo varnost ko-tnih nesrec, ki so jih povzrocili vi-kolesarjem za varno zaskrbljujoca jev in 100 od 165 lažje poškodovanih lesarjev, kar Agencija za varnost njeni, se je koncalo s telesno po-vožnjo Po podatkih Policije je bila od 145 ko-kolesarjev v prometni nesreci ni upo­prometa izvaja v sodelovanju s škodbo. 89 odstotkov vseh prome-lesarjev, ki so bili sami povzrocitelji rabljalo zašcitne celade. V obdobju Policijo. Letos poostren nadzor tnih nesrec z udeležbo kolesarja je 1. Z roko vedno jasno nakažite, prometnih nesrec, petina – 28 kole-2016–2020 je delež neuporabe celade nad kršitvami kolesarjev in krši-letos zabeleženih v naselju, petle-kam zavijate! sarjev – letos pod vplivom alkohola. med umrlimi kolesarji znašal kar 59 tvami drugih udeležencev do ko-tno povprecje pa znaša 85 odstot-2. Poskrbite za dobro vidnost, na Zelo zaskrbljujoca je pri teh kolesarjih odstotkov, med hudo poškodovanimi lesarjev poteka med 17. in 30. ma-kov. V letošnjem letu smrtnih žr-kolesu naj bosta delujoci spre-povprecna stopnja izmerjene alkoho-54 odstotkov in med lažje poškodova­jem, v casu trajanja nacionalne tev med kolesarji ne beležijo, de-dnja in zadnja luc! liziranosti, ki je znašala kar 1,61 pro-nimi 50 odstotkov. preventivne akcije za vecjo var-lež umrlih kolesarjev v obdobju za-3.Pred rdeco lucjo se vedno usta-mila (g alkohola/kg krvi). Kar 82 od-V prometu odlocajo stotinke se­nost kolesarjev. dnjih pet let znaša 10 odstotkov od vite! Za vašo varnost upora-stotkov teh nesrec se je koncalo s po-kunde, dovolj je že trenutek nepazlji­ vseh preminulih v prometnih ne-bljajte celado! škodbami, štirje so bili hudo, 20 pa vosti, in življenje se lahko za vselej srecah. V zadnjem petletnem obdo-lažje telesno poškodovanih. Agenci-korenito spremeni. Agencija za var-v nastanek prometne nesrece in hu-bju je bil v prometni nesreci s smr-ja za varnost prometa in Policija zato nost prometa in Policija svetujeta: dih poškodb. Kolesarji spadajo med tjo kolesarja najbolj pogosto udele-znova opozarjata, da alkohol ne spa-»Kolesarji, na cestah bodite kar naj­bolj ranljive skupine udeležencev v ženec voznik osebnega avtomobila, je tveganje za nastanek prometne da v promet in da se zaznave okoli-bolj pozorni, saj je za nastanek nesre­prometu, zato Agencija za varnost in to kar v 55 odstotkih. nesrece. Delež kršitev cestnoprome-ce za varno udeležbo v prometu spre-ce dovolj majhna napaka. Ne upora­prometa pripravlja številne aktiv-tnih predpisov zaradi uporabe telefo-menijo že po prvem popitem kozarcu. bljajte mobilnega telefona ali slušalk nosti na podrocju preventive in sku-Med hudo telesno na pri kolesarjih narašca in je v lan-za poslušanje glasbe, ne vozite pod paj s Policijo kolesarje ter vse voz-poškodovanimi kolesarji skem in letošnjem letu znašal že sko-Kolesarska celada ublaži vplivom alkohola, vozite zmerno in hi-nike poziva k upoštevanju cestno-najvec starih 65 let in vec raj petino (17 %) od vseh kršitev, pred poškodbe glave od 40 do 70 % trost prilagodite razmeram v prometu. -prometnih pravil in odgovornemu V letošnjem letu je bilo med hudo štirimi leti pa dobrih sedem odstot-Ker so poškodbe glave ene pogostej-Na pot se podajte strpno in z zaveda­vedenju v prometu. telesno poškodovanimi najvec sta-kov,« opozarjajo na Agenciji za var-ših poškodb v prometnih nesrecah, njem, da smo za varnost v prometu so- rih 65 let in vec (13 kolesarjev), sle-nost prometa. priporocajo uporabo kolesarske ce-odgovorni vsi.« . Vse vec prometnih nesrec, v dita starostni skupini od 45–54 in katerih so udeleženi kolesarji 55–64 (v vsaki po devet kolesarjev). Zadnja leta prihaja vse pogosteje do Med hudo poškodovanimi so bili le­prometnih nesrec, v katerih so ude-tos tudi trije kolesarji do 17. leta sta­leženi kolesarji, ki so vse pogosteje rosti,leedenjebilpovzrocitelj,vsi tudi povzrocitelji. V lanskem letu je pa so imeli zakonsko predpisano za­bilo po podatkih policije med smr-šcitno celado. Lažje telesno poško­tnimi žrtvami v prometnih nesrecah dovanih je bilo 21 mladoletnih kole­kar 10 odstotkov kolesarjev. sarjev, v kar 15 primerih so bili tudi V prvih štirih mesecih letošnje-povzrocitelji, zašcitno celado so no-ga leta so bili po trenutno veljavnih sili v le 14 od 21 primerih. zacasnih podatkih policije kolesar­ji udeleženi v 247 prometnih nesre-Med kolesarji narašcajo cah, 145 so jih povzrocili sami, naj-kršitve cestnoprometnih pogosteje zaradi neprilagojene hi-predpisov, tudi zaradi trosti.Narašcaštevilokršitev upo-uporabe mobilnega telefona rabe mobilnega telefona, ki jih je Policisti so v obdobju 2018–2020 pri bilo letos že za 17 odstotkov. Za-kolesarjih ugotovili najvec kršitev skrbljujoca je visoka povprecna pri nepravilni strani oziroma sme­stopnja izmerjene alkoholizirano-ri vožnje (23 %), vožnji pod vpli­ vom alkohola (16 %), uporabi mo- bilnega telefona (14 %) ter neupo-Tudi v domžalski obcini se vsa-rabe luci (13 %). Ob tem na Policiji ko leto pripeti kar nekaj prome-in Agenciji za varnost prometa po­tnih nesrec, v katerih so udeleže-udarjajo, da je nadzor nad upošte­ni kolesarji, med njimi je tudi ne-vanjem prometnih predpisov nujen, kaj takšnih, v katerih so kolesar-saj pomembno prispeva k varnosti v ji samoudeležni. Slednje se rado cestnem prometu. pripeti zaradi vožnje preblizu de-»Posebna opozorila kolesarjem snega roba – robnika vozišca, ne-so namenjena zaradi uporabe mobil­pazljivosti, hitrosti, uporabe mo-nega telefona in slušalk, kar med ko­bilnega telefona in pa tudi zaradi lesarjenjem ni dovoljeno in pomemb-Kofutnikova domacija v Jaršah: Ko je edina rešitev žal le rušitev. vinjenosti. no vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi cesar se stopnju­ društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev 22. 4. do 19. 5. 2021 Zanimivo je opazovati, kako se število intervencij spreminja iz meseca v mesec.Pogostojih op-ravimo vec kot štirideset, vcasih pa komaj polovico tega. Takšni štirje tedni so zdaj za nami. Od skupaj dvajsetih intervencij smo jih kar cetrtino opravili med sed-mo in pol deveto uro. Trikrat smo posredovali ob 23. uri. Na požare smo odhiteli štiri­krat. Na pocivališcu v Lukovici je zagorela pnevmatika na tovor­nem vozilu. Ognja se je takoj in uspešno lotil voznik, mi smo le dokoncali njegovo delo ter s ter­mokamero preverili, ce je vse, kot mora biti. V predoru Trojane se je tovornemu vozilu zacelo moc­no kaditi iz zavornega sistema. Nikoli nismo ravnodušni, ko se v prijava omenja veliko dima v predoru, a tokrat se je srecno iz­teklo – šlo je zgolj za okvaro. Za­gorelo je še v dimniku stanovanj­ske hiše v Selu pri Ihanu ter v za­bojnikih za odpadke v Zaborštu. Pomoc smo nudili pri šestih prometnih nesrecah. Na Viru na Bukovcevi sta trcili dve osebni vozili, prav tako dve v Lukovi­ci pri semaforju. Medtem ko na Viru ni bilo poškodovanih, so reševalci iz Lukovice odpeljali dve poškodovani osebi. Zdrav­niško pomoc je potreboval tudi voznik, ki se je 1. maja dopoldne v Srednjih Jaršah z osebnim vo­zilom po trcenju v parkirano vo­zilo prevrnil na bok. Lažje tele­sne poškodbe je utrpel še voz­nik osebnega vozila, ki se je nacesti Moravce–Želodnik pri Krti­ni zaradi neprilagojene hitrosti zaletel v zadnji del tovornjaka. Dve nesreci sta se pripeti­li na avtocesti. Med vzdrževal­nimi deli je v delavca z delov­nim strojem trcil njegov sode­lavectergapoškodoval.Naod­stavnem pasu viadukta Podmilj pa se je zaradi okvare ustavilo tovorno vozilo, vanj pa je trci-lo drugo. Hujšega ni bilo, izte­klo je le precej hladilne tekoci­ne, ki smo jo prestregli ter tako preprecili onesnaženje. Zaradi poplave smo posredo­vali na Masljevi vDomžalah.V poslovnem objektu je s konzole padel grelnik vode in pretrgal vodovodne cevi. Poklicali so nas tudi na opušceno cestninsko po­stajo pri Lukovici, kjer je zaradi okvare ventila uhajal plin. Vonj po bencinu je vznemiril stano­valce hiše na Žnidaršicevi na Vi-ru, vonj po plinu pa stanovalce bloka na Župancicevi v Domža­lah. Slednje smo evakuirali ter nato pomerili prisotnost in kon­centracijo plinov. Naprave niso pokazale nevarnosti, zaznali smo le šibek vonj kurilnega olja. Pomagali smo pri treh nezgo­dah. V Mackovcih starejši osebi pri padcu, v Preserjah pri Zlatem Polju je traktorska hidravlika sti­snila nogo mlajšemu moškemu. Iz ZD Domžale pa so nas zapro­sili za pomoc pri odstranjevanju prstana z najstnikovega prsta. V stanovanjsko hišo v Zabor­štu se je zatekla nenevarna kaca kobranka, ki smo jo vrnili v njeno okolje h Kamniški Bistrici. Po na­logu lovskega inšpektorja smo po­magali pri selitvi vranjih gnezd s platan na parkirišcu ZD Domžale. Pocastitev državnega praznika, dneva upora proti okupatorju Predstavniki domžalskih krajevnih organizacij Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Venclja Perka, Slavka Šlandra in Simona Jenka vsako leto 27. aprila pripravijo spominsko slovesnost ter v spomin in opomin položijo venec. zzb za vrednote nob sloveni­je Zberejo se ob enem lepših in pre­pricljivejših vojnih spomenikov na Slovenskem. Dinamicno postavljeni bloki iz hotaveljskega apnenca imajo vklesana besedila. Na gladke kamne je postavljenih pet bronastih oseb kiparjev Petra Lobode in Franciška Smerduja. Bronaste figure upoda­bljajo ubežnika iz nemškega tabori-šca, mater z otrokom, internirancevo mater, partizana s puško in upornika. Spomenik so odkrili poleti 1954. Do leta 1980 je stal sredi krožišca v sre­dišcu Domžal, potem so ga 1980. pre­selili prek ceste na zacetek Kolodvor­ske ulice, kjer so mu pripravili grani­tno plošcad. SlovesnostjezacelFranciGerbec in pozdravil navzoce na tradicional­nem srecanju. Poudaril je pomen dr­žavnega praznika in cestital mešca­nom v imenu treh borcevskih orga­nizacij. Manica Perdan Ocepek je v svojem govoru dejala: »Današnje be-sede posvecam ženskam, ki so sodelo-vale v odporu. K temu me je spodbudi-lo odprto pismo Žive Vidmar, ki je po­pisala demonstracije žensk v okupira­ni Ljubljani, ki so jih organizirale vsa­ko sredo od 15. februarja do 12. maja 1943. Po pricevanjih se je na slednjih zbralo okrog 2000 ljudi. Zahtevale društvo upokojencev dom­žale Pri njihovem delu jih res v za­dnjih dveh letih kar precej ovira epi­demija, ob kateri – ob spoštovanju vseh ukrepov, išcejo velike in majh­ne možnosti ter priložnosti tako za pomoc kot za popestritev življenja svojih clanov in clanic. Eno izmed teh prizadevanj se kaže tudi v obnovi prostorov dru­štva v Domžalah, na Ulici Simona Jenka 11, kjer so v obnovljeni sejni sobi zagotovili racunalniško podpo­ro in tudi velik televizor, ki jim že, predvsem pa racunajo, da jim bo, še pomagal pri organizaciji razlic­nih predavanj in ustvarjalnih delav­nic. V letošnjem letu pa so na novo uredili tudi stranišce, ki je bilo ob-nove nujno potrebno. Zdajšnji cas jim kljub epidemi­ji omogoca redne tedenske uradne ure ob ponedeljkih in petkih med 9. in 11. uro, zato vabijo vse svoje cla­ne in clanice, da se oglasijo in, ce še niso, poravnajo tudi clanarino za leto 2021. Vabijo tudi nove clane so, naj okupatorji nehajo streljati tal­ce, naj se bolni interniranci vrnejo do-mov, da se omogoci pošiljanje pake­tov in hrane, kar so Italijani onemogo-cali. V domžalskem okrožju pa so bili okupatorji Nemci, ki so s trdim škor­njemkorakalipoDomžalah. Tuditu­kaj je bilo veliko deklet in žensk, ki so se uprle in podpirale osvobodilno bor­bo.« Nato je povzela trpke besede, ki so jih za knjigo Svoboda, placilo za žrtve prispevale ženske z Domžal­skega. »V glavnem smo hodile v Raco, kjer smo dobile navodila, kaj partiza­ni potrebujejo. Organizirale smo sta­rejše ženske, da so doma pletle rokavi­ce in nogavice iz domace volne … Vec­krat smo se skrivali, saj smo dobiva­li namige, da bi lahko domobranci ali Nemci prišli ponoci in bi koga aretira­li. Najmlajšega brata Milana, ki je ko­maj dopolnil 16 let, so prišli iskat do-mobranci in ga izrocili Nemcem … Pre-den je šel mož v partizane, smo ponoci zanje pekle kruh. Kmetje so pripeljali moko za peko kruha, med njimi jo je veckrat pripeljal tudi moj brat Cofkov Jaka. Seveda smo morali vonj kruha ponoci prikriti, zato smo v ogenj me-tali vejice rožmarina … Mladi nismo veliko razmišljali o nevarnostih, žele­li smo se boriti proti okupatorju … V Kraljevem mlinu v Srednjih Jaršah je V iskanju velikih in majhnih možnosti in priložnosti »Življenje sestavljajo leta, ki ne pomenijo nic, in trenutki, ki pomenijo vse,« je ena od misli, ki jih najdemo tudi v aktivnostih Društva upokojencev Domžale. in clanice, ki jim ponujajo možnost in priložnost sodelovanja v razlic­nih oblikah dela v društvu. Nacrtu­jejo, da bodo takoj, ko bodo ukrepi to dovoljevali, zaceli s predavanji in delavnicami. Tako imajo že pripra­vljen program za predavanja o or-topedskih pripomockih, pogovarjali se bodo o zdravem življenju, plani­rajo pa tudi predavanje na temo iz­boljšanja vida s predstavitvijo raster ocal z luknjicami za boljši vid in tre­niranje ocesnih mišic. Zaceli so tudi z zagotavljanjem brezplacnih ma-saž, zakaterepasejetrebapredho­dno prijaviti. Upajo, da se bo stanje kmalu tako izboljšalo, da bodo ste­kle tudi ostale aktivnosti, posebej pa poudarjajo pomen osebnega stika in prijateljskih srecanj. V nacrtih je tudi zagon mreže prostovoljk in pro-stovoljcev, ki so že in bodo še sode­lovali v projektu Starejši za starejše. Pohvaliti pa moram odbor za ohranjanje kulturne dedišcine Dru-štva upokojencev Domžale, saj de­kleta sodelujejo na natecaju na vir­tualni razstavi Zveze društev upoko­jencev Slovenije na temo Vse cveti in dehti s košarico pomladnega cve­tja iz krep papirja, vse rocno delo. Cestitamo! Društvo pa zelo dobro sodeluje tudi zObcino Domžale, kjer uspe­šno potekajo pogovori o raznih na-crtovanih aktivnostih, da bi uskla­dili, olajšali in popestrili življenje starejših obcanov. Naj zakljucim s pregovorom: Kjer je volja, tam je pot, kar je tudi nji­hov slogan! Vera Vojska Foto: arhiv DU OF organizirala majhno bolnišnico, v kateri so okrevali ranjeni partizani in terenci. Zanje je skupaj z mamo skrbe-la, jih previjala in hranila Stanka Oso­lin. Leta 1944 so v ta mlin preselili tudi tiskarno. Stanko so domobranci zapr­li v klet nasproti železniške postaje in jo zasliševali ... Ivanko Mežnar iz Bišc, izdano, odpeljano v begunjske zapo-re, je na poti skozi zapore in pisarne Šolsko leto se pocasi zakljucuje spremljalo neusmiljeno mucenje, pre­tepanje in poniževanje ter sadistic­no pocetje mojih muciteljev; najvec je bilo med njimi gestapovcev, ki so bili zagrizeni, polni sovraštva do uporni­kov ... Boža je imela na glavi kito, zvito in speto na temenu, in je vanjo skriva-la pomembno pošto. Nosila jo je tudi na Gorenjsko, v druga okrožja. Glavo je dobesedno nosila na prodaj … Sla­va vsem dekletom in ženam, saj brez njihovega delovanja v partizanih in na terenu ne bi bilo uspešnega upora in osvoboditve.« Nataša Belle je obudila spomin na vecno mladega in aktualnega pesni­ka Karla Destovnika Kajuha. Pesem je krute besede o žrtvovanju zavila v po­eticno tolažbo, hrepenenje in upanje ter poudarila velicino žrtve, ko gre za ideale cloveštva. Podžupan Obci­ne Domžale Marjan Ravnikar se je v zakljucku sprehodil skozi vojni cas , vceraj, danes in jutri. Povezal je pre­teklost s sedanjostjo in izzivi, ki nas cakajo; vsem pa vošcil za oba prazni­ka: dan upora in praznik dela. Besedilo in foto: Igor Lipovšek Tri razstave in obisk NVO društvo lipa Redni bralci Slamni v lokalnem glasilu vedno najdete kaj zanimivega o delu Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale, saj njegovi študentje in štu­dentke kljub epidemiji išcejo možno­sti in priložnosti za nadaljevanje uce­nja v tretjem življenjskem obdobju. Pa se najprej ustavimo v Knjižni­ci dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici, kjer je bila v maju na ogled razstava idrijskih cipk pod naslovom Mati in otrok, ki so jih pridne roke klekljaric Univerze za tretje življenj­sko obdobje – Društva Lipa Domža­le ustvarjale pod mentorstvom Marije Rupert. Na razstavi so se jim s svojimi izdelkipridružileustvarjalkekerami­ke, svoje prve izdelke so razstavili cla­ni delavnice za mozaik, velike pozor­nosti pa so bile deležne tudi izdelo­valke Unicefovih punck iz cunj v okvi­ru dobrodelnega programa Posvoji puncko in reši otroka. Obiskovalci so bili nad videnim navdušeni, Društvo Lipa pa je tudi tako promoviralo svojo pestro dejavnost in povabilo prebival­ce obcine Lukovica, da se jim v nasle­dnjem šolskem letu pridružijo. Kljub epidemiji je v prostorih Lipe ali pri študentih in študentkah doma vedno živahno, saj vsaka skupina zase išce priložnost, da bi se pouk nadaljeval. Tako na njihovi interne­tni strani lahko preberemo zanimiv prispevek animatorke Manice Per-dan Ocepek, ki piše o Jurjevem in jur­jevskih šegah, ki proslavljajo ozele­nelo pomlad in zacetek paše, z jurje-vim pa je povezanih tudi mnogo ve­rovanj. O kulturni dedišcini, poveza­ni z jurjevanjem, je za clanice mento­rica etnologije Ana Beno Vrtovec pri­pravila prijetno besedilo, ob katerem so se clanice krožka spomnile umrle prijateljice Ani in obiskale njen posle­dnji dom, srecanje pa izkoristile tudi za pogovor o aktualnostih. K prepoznavnosti dela Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva LipaDomžalepajezanesljivoprispe­valo tudi sodelovanje s Turisticnim društvom Jarše - Rodica na razstavi zdravilnih zelišc in starih cajnikov v prvipolovicimaja.MetkaKlemenc, dolgoletna zelišcarica, je po strokov­nosti in ustvarjalnosti znana tako v Društvu Lipa kot v turisticnem dru­štvu. Razstavi pa se je s svojimi slika-mi pridružila Joži Anžin, slikarka, ki svoje stvaritve ustvarja tako v okviru omenjenega turisticnega društva kot v likovni skupini Društva Lipa, ki jo vodi Marija Mojca Vilar. Za njo je že veliko razstav, tudi nagrad, in tudi to-krat je z likovnimi deli navdušila. Rada pa bi vas opozorila še na raz­stavo Univerze za tretje življenjsko ob-dobje Domžale – Društva Lipa v Knji­žnici Tineta Orla v Trzinu, ki bo odpr­ta vse do 4. junija 2021. Na razstavi si lahko ogledate ustvarjalnost kar pe­tih skupin: likovne, keramicne, mo-zaika, punck Unicef in klekljanja. Za­nesljivo bo ogled cudovite razstave marsikoga vzpodbudil, da se pridruži kateri od skupin Društva Lipa. Eden od ciljev Društva Lipa je tudi sodelovanje s Sticišcem nevla­dnih organizacij (NVO) Osrednjeslo­venske regije. V okvir tega sodelova­nja je spadal tudi obisk predstavni­kov Sticišca Središce in Zavoda Ne-fiks, ki so sredi maja obiskali kar ne­kaj tock v naši obcini, med drugim so bili tudi gostje Univerze za tretje ži­vljenjsko obdobje Domžale – Društva Lipa. Med gosti je bil tudi prostovo­ljec Alberto Arcas Nevado iz Malageiz Španije. Dejavnost Društva Lipa je gostom na kratko predstavil predse­dnik Marjan Ravnikar, ki je pred nji-mi nanizal številne krožke in delavni­ce, v katerih nova znanja in spretno­sti pridobiva vec sto slušateljev. Go-stje so se posebej pomudili pri izdelo­valcih mozaika in njihovem mentorju Aljažu Vidrajzu, mojstru italijanskega mozaika. Med gosti je veliko zanima­nje zbudilo tudi izdelovanje Unice­fovih punc iz cunj in njihova dobro­delna funkcija. Skupaj pa so si ogle-dali tudi mozaik v KD Franca Berni-ka Domžale, namenjen spominu zna­menitega glasbenika Acija Bertonclja.  Vera Vojska letnik lxi | maj 2021 | številka 5 slamnik | 15 društva Turisticno društvo Jarše - Rodica in Društvo Lipa z roko v roki Ustvarjanje, ki lepša vsakodnevno življenje Morda smo v teh epidemicnih casih že malo pozabili na vrsto društev in organizacij, ki nam s svojimi aktiv­nostmi lepšajo vsakodnevno življe­nje, pa naj gre za kulturne, športne in druge nastope, razstave in kon­certe. Sprošcanje prinaša priložno­sti za pocasno vrnitev na nekdanje case brez covida-19, in to priložnost sta pred kratkim izkoristili Turistic­no društvo Jarše - Rodica in Univer­za za tretje življenjsko obdobje – Dru-štvo Lipa Domžale, ko sta nas v prvi polovici maja 2021 povabili na razsta­vo zdravilnih zelišc in starih cajnikov Metke Klemenc ter likovnih del ljubi­teljske slikarke Joži Anžin v Kultur­nem domu Groblje. Cudovito razstavo, ki nas je ob ogledu predvsem spomnila na pre-življenjsko obdobje Domžale ter si je tudi Metka Klemenc, strokovnjaki­živete prijetne trenutke v Kulturnem tako polepšajo svoje jeseni življenja. nja za zelišca, ki se je odlocila, da ob domu Groblje, je s kratkim nagovo-Ljubiteljska slikarka Joži Anžin vrsti zelišc predstavi še cudovite sta­rom odprl Marjan Ravnikar, predse-ustvarja v skupini likovnikov Univer-re cajnike. Zelišcarica Metka je znana dnik Društva Lipa Domžale, in ob ze za tretje življenjsko obdobje pod kot ena prvih udeleženk domžalske tem izpostavil pomen izobraževanja mentorstvom dipl. slikarke Marije univerze za tretje življenjsko obdob je, v tretjem življenjskem obdobju, po-Mojce Vilar. S svojimi slikami je so-ki je s svojim znanjem nabiranja, su­hvalil obe razstavljavki ter še pose-delovala na številnih razstavah in na-šenja, hrambe in uporabe raznih ze­bej prijetno sodelovanje s Turistic-tecajih ter bila deležna vrste nagrad lišc obogatila znanje mnogih ljubite­nim društvom Jarše - Rodica. Hkra-in pohval. Je pa Joži Anžin tudi clani-ljev tega podrocja, ki ima mesto tudi ti je povabil vse prisotne ob odprtju ca Turisticnega društva Jarše - Rodica. v zdajšnjem programu Društva Lipa.razstave in vse obiskovalce, da se Clanica tega društva z dolgo uspešno  Vera Vojskajeseni pridružijo Univerzi za tretje zgodovino in številnimi aktivnostmi  Foto: Miro Pivar Upamo, da so pred nami lepši casi Žrtev vojnega nasilja ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ob pogojih in v obsegu, predpisanem za vojne invalide. društvo izgnancev domžale  »Žrtev vojnega nasilja ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdra­vljenja ob pogojih in v obsegu, pred­pisanem za vojne invalide,« se gla­si stavek o vrnjeni pravici do zdravi­liško-klimatskega zdravljenja, o ka­teri ste lahko brali tudi vsi, ki ima­te narocen Vestnik, glasilo Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. Prvo letošnjo številko ste prejeli v apri­lu 2021, v njej pa ste lahko prebra­li tudi, za katere vse bolezni in bole-zenska stanja je omenjeno zdravlje­nje lahko odobreno. Prošnjo za odo­britev, ki jo potrdi vaš osebni zdrav­nik, lahko dobite tudi na pristoj­nem oddelku Upravne enote Dom-žale, obrazec in spremljajoce doku­mente pa naj bi zdravnik poslal na zdravniško komisijo, ki odobri kli­matsko zdravljenje. Kar številni ste bili clani in cla-nice našega društva, ki ste nas obi-skali v casu uradnih ur vse pone-deljke v aprilu in prvi ponedeljek v maju, v juniju pa vas pricakuje-mo le prvi ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih krajevnih skupnosti Domžale, ki se jim za odstop pro-storov iskreno zahvaljujemo. Veseli bomo, ce boste cimprej placali cla­narino za letošnje leto (10 evrov), od cesar polovica ostane društvu, polovico pa odstopimo Društvu iz­gnancev Slovenije 1941–1945, in pri­spevek za Vestnik (6 evrov). Vse, ki omenjena prispevka placate po po­ložnici, prosimo, da napišete, za koga je prispevek placan. Veliko­krat se namrec zgodi, da po dogo­voru prispevek placajo vaši domaci (zelo lepo!), ki pa ob tem napišejo le svoje ime, pozabijo pa napisati, za koga sta prispevka placana. V Vestniku ste lahko tudi prebra­li, da slovensko društvo izgnancev nadaljuje z obnovo zbirnega tabori-šca za izgon Slovencev v Brestanici, za kar je v preteklih letih prispevalo tudi naše društvo. Tako so letos ure­dili nova vhodna vrata, za kar je pri­spevala Obcina Krško. Prijeten zacetek poletja vam želi-mo in vas obvešcamo, da bomo ta­koj, ko bo to mogoce, pripravili obc­ni zbor, kjer se bomo dogovorili o nadaljnjem delu. Do tedaj pa: osta­nite zdravi!  Vera Vojska Pot pod noge in na zrak s koraki do zdravja Vecina prebivalstva se je sposobna gibati, pa vendar je aktivna hoja še vse premalo prisotna kot rekreativna dejavnost. društvo kondicija Ob dana­šnjem nacinu življenja v prisilje­nem sedecem, sklonjenem in zle­knjenem položaju pred TV in racu­nalnikom je gibanje temelj in pot k zdravemu telesu. Pred covidnim casom je bila rekreacija v vzponu tako v fitnesih kot v naravi, a v pol-drugem letu se je vse izjemno po­slabšalo zaradi zaprtih vadbenih prostorov, zaradi ‘zaprtosti’ ljudi v svoja stanovanja, zaradi padca vo­lje in želje biti zunaj in zaradi po­udarjanja nuje po medosebni raz­dalji. Zato smo opušcali srecanja s prijatelji in znanci. In ne samo to, celo družine, torej otroci in vnu­ki se niso videvali med seboj, še manj pa z babicami in dedki. Ža-losten je bil pogled na otroška igri-šca, ki so mesece samevala, na Ce­šminov park brez živžava, na poti, ki vodijo proti Kamniški Bistrici in Šumberku, kjer so bili sprehajalci zdesetkani. Zdaj se pocasi vracamo v koli­kor tolikor obicajno življenje, a pre­mor pri rekreaciji ima posledice, ce drugega ne, nam je podrl dnevni, te­denski ... ritem. Vsak zase se posku­šamo bolj ali manj uspešno ‘vraca-ti nazaj v gibanje’. Vsa ta in še dru­ga opažanja so nas spodbudila, da smo se v Društvu Kondicija lotili ak­cije Pot pod noge in na zrak s kora­ki do zdravja! Akcija je namenjena pohodni­kom in kolesarjem vseh generacij, od najmlajših do najstarejših. To je posebna letna akcija pohodništva in kolesarjenja, ki traja vse leto do 31. decembra. Na Gorjuši se v gostišcu Jamar-ski dom vpišete v društvo, tam do-bite evidencni kartoncek, v katere­ga vam za vsak prihod odtisnejo žig. Ob vpisu vas društvo nagradi z ma-jico sponzorja, ob zakljucku vsako­letne akcije pa še s posebnim dari­lom in z zakljucnim srecanjem vseh udeležencev akcije. Na pot se lahko odpravite iz Dom-žal, Vira, Kolicevega, Doba, Cešeni­ka, iz Ihana cez Križentaver, iz Race, Brezovice, Laz, Brda, Dobovelj, iz Goricice prek Tabora ... Poti so spe­ljane ob Kamniški Bistrici, Raci, Mlinšcici, po gozdu in cesti, mimo fitnes naprav v naravi, po trimpoti na Šumberku in ob skakalnicah. Dolžino in težavnost poti lahko vsakokrat izbirate poljubno, odvi­sno od vaše kondicije in razpolože­nja. Glede na start in izbiro poti je do žiga od pol do dve uri hoda. MEDICINSKA PEDIKURA Pancur d.o.o. 20 LET 031/353 347 skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Društvo Kondicija, stanje telesa in duha, je mlado društvo, ki ima poleg spodbujanja raznih vrst re-kreacije v programu izobraževalne vsebine ter kot pomemben del ak­tivnosti skrb za starejše in pomoc na domu. Vzpostavljamo informa­cijsko tocko ponudbe in povpra­ševanja za opravljanje enostavnej­ših storitev za dom in okolico, ki jih bodo nudile starejše osebe. V sprejemanju je zakon o dolgo­trajni oskrbi, ki poleg dosedanje so-cialne oskrbe na novo vkljucuje tudi zdravstveno nego. Društvo Kondici­ja se s prostovoljci vkljucuje v izva­janje dela socialne oskrbe, kot je po­moc starejšim pri osnovnih dnevnih opravilih prehranjevanja, vzdrževa­nje osebne higiene in gibanja. Po-membna aktivnost je tudi pomoc osamljenim, ki potrebujejo družbo in pogovor, pomoc pri nakupu živil Obvešcanje clanov poteka preko elektronske pošte, spletne strani društva in oglasne deske. KORAK za KORAKOM do: • ustreznega krvnega pritiska, sladkorja in mašcob • manj bolecin in boljše giblji­vosti ter ravnotežja • okrepljene srcne mišice in zdravega ožilja • mocnih in prožnih mišic, sklepov ter cvrstih kosti • izboljšanja razpoloženja in kondicije • povecevanja pljucne kapaci­tete • izboljšanja imunskega siste- ma • okrepitve življenjske energije • zmanjšanja utrujenosti in de­presije • srecevanj in druženja CILJ IN KONTROLNA TOCKA, ŽIG UŽIVAJTE ! in življenjskih potrebšcin, prinaša­nje in postrežba obrokov, pri vzdr­ževanju urejenosti doma ter spre­mljanje na razne dogodke, srecanja in druženja ter sprošcanja v naravi. Vabimo vas, da se nam pridruži­te v duštvu! Za informacije nam pišite na e­-naslov: drustvo.kondicija@gmail. com ali nas poklicite na 051 317 603 ter obišcite našo Facebook stran.  Mija Pukl Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni cas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 društva Kegljanje slovenskih paraplegikov ob obcinskem prazniku Najboljše želje so vedno dobrodošle Ena izmed stalnic v programu obele­žitve praznika Obcine Domžale je ke­gljanje slovenskih paraplegikov za Pokal Domžal, ki je letos, ob upošte­vanju vseh ukrepov v boju proti pan-demiji, potekalo že 23. v organizaciji Društva paraplegikov ljubljanske po­krajine. Društvo je po svoji aktivnosti zelo poznano in posebej na športnem podrocju skuša navdušiti kar najvec svojih clanov tako za rekreacijo kot tekmovalni šport. Sprva so sicer nacrtovali, da bi bilo tekmovanje v dneh ob 19. aprilu – prazniku Obcine Domžale, vendar so morali tekmovanje tako zaradi zase­denosti kegljišca v Kamniku, kakor tudi zaradi sprošcanja ukrepov, pre­staviti na maj. Tako so se paraplegi­ki-kegljaci in kegljacice, njihovi soro­dniki in prijatelji zbrali 15. maja 2021 v jutranjih urah na kamniškem keglji-šcu. Tudi letos se je za organizacijo in lje, peti so bili tekmovalci DP Gorica, za podporo, enako vsem sponzorjem izvedbo tekmovanja v kegljanju po-šesto DP Murska Sobota, sedmo pa in donatorjem, hkrati pa izrazili željo, sebej potrudila znana slovenska ke-DP Istre in Krasa. Med clani je zmagal da se tekmovanje za Pokal Domžal ob gljacica Cvetka Štirn, ki je podobno Viktor Rupnik, DP ljubljanske pokra-prazniku obcine nadaljuje, ter obcini kot vse svoje življenje, z veliko opti-jine, pred Tonetom Kancem, DP Novo ter njenim obcanom in obcankam za­mizma cakala, da se tudi letos dobijo mesto, tretji je bil Miran Jernejšek, DP želeli vse dobro in uspešno. v Domžalah ter se tradicionalno po-Maribor. Med kegljacicami je tudi le-Društvo paraplegikov Ljubljanske merijo v kegljanju za Pokal Domžal in tos zmagala Senka Ivaniševic, DP lju-pokrajine se ob tej priložnosti iskreno tako proslavijo praznik obcine, s kate-bljanske regije, pred Martino Glavic, zahvaljuje in želi veliko uspehov vsem ro društvo lepo sodeluje. V veliko po-DP Novo mesto ter Majdo Ravnikar, sponzorjem in donatorjem, ki so po­moc so ji bile hcerka in obe vnukinji. DPljubljanskepokrajine.Vzdruže-magali pri organizaciji in izvedbi 23. Na kegljišce v Kamnik jih je pripe-ni kategoriji tetraplegikov in vetera-kegljanja slovenskih paraplegikov za ljalo veselje, da se spet vidijo, hkrati nov je bil najboljši Aleš Povše, DP Ce-Pokal Domžal, še posebej pa: Obci-pa tudi tekmovalna zagnanost, ki je lje, pred Francem Kuhljem, DP Novo ni Domžale kot pokrovitelju, Zavodu bila zaradi epidemije v letošnjih pr-mesto in Janezom Kokaljem, DP lju-za šport in rekreacijo Domžale ter Kli­vih mesecih ovirana in je zato keglja-bljanske regije. mer Štirn & co., d.n.o., Vir, Pomoc na nje za Pokal Domžal za njih pomeni-Zakljucna slovesnost je bila zara-cesti, Božo Kveder Krtina, Janez Mal lo prvo letošnjo tekmo tudi v ligaškem di ukrepov okrnjena, pa zato nic manj Moravce, Elektro Verpex, Peter Verbic, tekmovanju. Pa se to ni dosti poznalo, prisrcna in slovesna. Prisotne je nago-MG inštalaterstvo, d. o. o., Krtina, He-saj so se prav vsi z visoko tekmoval-vorila Mirjam Kanalec, predsednica lpy Trzin, Brown Forman Worldwide, nostjo in dobre volje lotili tekmovanja Društva paraplegikov ljubljanske po-d.o.o., Ljubljana, Avto GP – Peter Go-in se veselili uspehov drug drugega. krajine, jim cestitala za uspešno tek-vejšek, s.p., Brezje, Freddy SLO, Mo- Kar 40 kegljacev in kegljacic iz movanje, posebej pa pohvalila glav-dum, d.o.o., - Maja Kesic Domžale. sedmih medobcinskih društev pa-no organizatorko Cvetko Štirn, ki je Vsem udeležencem, posebej pa raplegikov – posebej fantje, posebej vodila tudi slovesno podelitev poka-najboljšim še enkrat iskrene cestitke dekleta, tetraplegiki in veterani pa v lov in prakticnih nagrad najuspešnej-in dobrodošli tudi v letu 2022 na tek­združeni konkurenci, se je, ob sode-šim. Obe sta se zahvalili tudi Obcini movanju za Pokal Domžal. lovanju sodnikov Kegljaškega kluba Domžale in županu Toniju Dragarju Vera Vojska Kamnik, Francija Grubarja in Ljube Babnik, pomerilo v metu 120 lucajev – 60 na polno in 60 na cišcenje. Med ekipami je zmagalo Društvo paraplegikov Novo mesto s 1596 podr­ POIŠCITE NAS TUDI timi keglji. Ekipa je ponovila lanski uspeh in osvojila prehodni Pokal Dom- NA FACEBOOKU žale. Drugi so bili kegljaci DP ljub­ljanske regije, ki so podrli 20 kegljev manj kot zmagovalci, pokal za tretje mesto pa so prejeli tekmovalci DP Ma-ribor, cetrto mesto je pripadlo DP Ce-glasilo obcine domžale Vrata društva invalidov vse širše in širše odprta Medobcinsko društvo invalidov Domžale sicer tudi v casu pandemije ni mirovalo, pa vendar bodo naše dejavnosti šele z majem lahko ponovno zaživele v vsej svoji polnosti. Druženja clanov Medobcinskega društva Sožitje v casu covida-19 Dobro leto je minilo, ko se je po svetu razširil virus covid-19. Leto je bilo polno preizkušenj in stresnih situacij. medobcinsko društvo soži­tje Ostali smo doma, zaprli so se VDC-ji, šole. Kar naprej smo si umi­vali roke, zracili stanovanja. Ko smo odšli ven, smo si nade­li maske in si razkuževali roke. Cla­ni Medobcinskega društva Soži­tje, Mengeš smo se na razlicne na-cine trudili zmanjšati kolicino stre­sa. Obcasno smo poklicali prijatelje in sodelavce po telefonu. Najhuje je bilo, da se nismo sme­li družiti. Ko se je epidemiološko sta­nje v državi izboljšalo in so se odprli cvetlicni vrtovi, smo se sprehajali po njih. Veckrat smo se družili na spre­hodih po Arboretumu Volcji Potok. Opazovali smo prebujajoco se nara­vo, obcudovali narcise, tulipane in razlicne cvetlicne nasade. Pri tem pa smo upoštevali vse ukrepe. Obvezno medobcinsko društvo invali­dov domžale Letni program je si­cer objavljen na letnem koledarju, ampak ker je od njegove izdaje mi-nilo že kar nekaj casa, zaradi pan-demije pa nekateri smatrajo, da dru­štvo ne deluje, vas ponovno obve-šcamo o njem in poudarjamo: dru­štvo posluje normalno, vendar po predpisanih ukrepih. S sprošcanjem omejitev glede zbi­ranja ljudi bomo koncno lahko zdru­žili naše manjše skupinice v vecje. To je predvsem dobrodošlo za sku­pinske ustvarjalne delavnice, kamor lahko pridete razvijat svoje likovne talente, rocne spretnosti in umetni­ške navdihe, pa tudi za telovadbo za invalide, kjer usposobljena fiziotera­pevtka invalidom pomaga do boljše fizicne kondicije. Clanov pa ne vabi-mo le na rekreacijo, ampak tudi na športne treninge in dejavnosti – ba­linanje, pikado in šah. Z odprtjem rehabilitacijskih cen­trov in zdravilišc se v celoti vraca tudi peti posebni socialni program, ohranjevanja zdravja, ki v povezavi s prvim programom, preprecevanje in blaženje psihofizicnih posledic inva­lidnosti, tvori jedro društvene skrbi za invalide in njihovega opolnomo-cenja. Termini za obisk hotela Delfin v Izoli so za poletne mesece že napol­smo se ustavili ob ribniku, ki je poln krapov. Marta je prinesla kruh, s ka­terim smo hranili velike ribe. Druga pomembna tocka je bila kavarnica, kjer smo narocili kavo in jo odnesli s seboj. V kakšnem mir­nem koticku parka smo jo popi­ li. Zato smo bili zelo veseli, da smo lahko v kavarnici pred mesecem dni kavo popili tam. Na tretji tocki pa smo pozvonili z zvonckom in si kaj lepega zaželeli. Vcasih smo se odpeljali tudi na Zbi­lje, kjer smo hranili in opazovali la-bode, ki so nam pripravili cele pred-stave. Najvec nam je pomenilo, da smo se lahko pogovarjali in se dru­žili in nam je bili lepo. Upam, da nam bo leto 2021 bolj naklonjeno. Metka Mestek njeni do zadnjega koticka, seznanja-mo pa vse clane, da je še vedno nekaj prostih terminov za društveni apart-ma v Izoli, ki ga lahko koristite od po­nedeljka do ponedeljka. Tudi posamicnih dejavnosti, ki so na društvu sicer že ves cas v teku, se lahko poslužujete. Vsako sre-do med 15. in 17. uro in petek med 9. in 11. uro sta vam v casu uradnih ur društva na voljo dve medicinski sestri, ki vam izmerita krvni slad­kor, holesterol, trigliceride, krvni pritisk, pulz in telesno težo. Na dru­štvu vam je v tem casu vedno na vo­ljo tudi kdo za preprost ali pa bolj resen pogovor, saj se zavedamo, ka­kšnega pomena je družabništvo za tiste, ki so sami. Omeniti pa je tre­ba tudi prevoze z našim kombijem, za katere samo poklicete in se dogo­vorite. Šofer vas bo z veseljem peljal po nujnih opravkih, vse seveda upo­števajoc varnostne ukrepe. Kot lahko vidite, nam na društvu ni dolgcas in delujemo s polno paro, tako da vas vljudno vabimo, da se udeležite katerekoli od zapisanih dejavnosti. Dobrodošli pa tudi vsi novi clani, invalidi ali podporniki, da nas obišcete in ugotovite, kaj nas dela tako posebne. Za MDI Domžale Nejc Lisjak društva | krajevne skupnosti Utrinki PGD Domžale - mesto Skupaj za okolje Cas omejitev je še globoko med nami, a smo hkrati veseli, Na Rovah smo v nizkem startu cakali na vseobcinsko cistilno akcijo, saj smo iz dneva v da se tudi ukrepi epidemije pocasi, pocasi rahljajo. dan opazovali, kako neodgovorni posamezniki naše kraje polnijo z odpadki. In tako smo se v našem gasilnem društvu odlocili, da tokrat cistil-no akcijo prvi teden maja izvaja-mo skoraj ves teden ob popoldne­vihv manjšihskupinah.Zavedamo se, da je naše zdravje na prvem me-stu, zato smo upoštevali vsa pripo-rocila NIJZ. Kot nam je dopušcal cas, smo ob predhodnem dogovoru pri­šli v dom, pocistili in uredili, kar je bilo za tisti dan planirano, nasle­dnji dan druga ekipa, nato nasle­dnja, v soboto, 8. maja, pa so z de­lom zakljucili. Fantje so še pobeli­li garažo in dom je zasijal. Delo je bilo porazdeljeno, zaradi majhne­ga števila gasilcev morda tudi teme­ljiteje opravljeno, a v vseh nas se je znova prebudil duh pripadnosti ga­ silskemu društvu. Okna so pomita, ograja znova pritrjena, prah pobri­san, tla pomita ter orodje in vsa ga­silska oprema temeljito pregledana in varno pospravljena na svoje me-sto.Vsem nam je bilo prijetno spet srecati prijatelje, ob delu poklepeta-ti z njimi ter se zvecer prijetno utru­jeni, a veseli ob ponovnem druženju tudi razšli v želji, da se kmalu sre-camo v veliko vecjem številu, in to takrat, ko bodo ukrepi epidemije to dovoljevali. Na tem mestu se vsakemu posa­mezniku zahvaljujem za njegov do-prinos k pomladni osvežitvi našega gasilskega doma. Hvala. Za PGD Domžale - mesto Sonja Orešek ks rova Ko smo slišali za odpoved, smo stvari vzeli v svoje roke, saj je treba med pandemijo po svojih zmo­žnostih skrbeti za zdravje, pa tudi za cisto okolje, v katerem se gibamo. Kocka je padla: v soboto, 24. apri-la, je KS Rova s pomocjo preostalih lokalnih društev organizirala cistil-no akcijo. Odlocitev je pozdravi-lo vec kot 50 mladih in mladih po srcu, dober glas pa je segel tudi v sosednjo vas, saj so nas z obiskom presenetili radomeljski skavti. Za­radi trenutnih razmer smo zbrane razdelili v mehurcke in jim priskr­beli vso potrebno opremo (rokavi­ce in vrece), ki je bila na voljo pred gasilskim domom. Tam smo podali tudivsaustrezna navodilagledeci-šcenja. Vreme nam je bilo naklonje-no, ko smo zaceli cistiti po površini najobsežnejšo krajevno skupnost v domžalski obcini. Nismo se ustrašili ne bregov Rovšcice ne gozdnega Ži-škega vrha. Po koncanem delu je KS organizirala šelasten odvoznabra­nega na zbirališce odpadkov. Dokazali smo, da znamo in zmo­remo. Skrb za cisto naravo je v sobo­tnem dopoldnevu povezala vse ge­neracije. Zdaj je na nas vseh, da kraj ohranjamo lep in cist. Hvala vsem za pomoc, trud in udeležbo.  AMU aktualno POSLASTICA ZA LJUBITELJE LOKALNE ZGODOVINE MAG. BLAŽ OTRIN, ZGODOVINAR IN ARHIVAR, SODELAVEC IN UREDNIK PRI IZDAJANJU KNJIG FRANCA BERNIKA Brez njegove pomoci in strokovnega znanja obsežnega projekta, ki se ga je lotila ekipa v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, s ponatisom nekaterih knjig Franca Bernika ter pripravo knjige o njegovem življenju in delu, ne bi bilo mogoce uresniciti. Država je v preteklosti Cveta Zalokar Foto: osebni arhiv uporabila duhovnike tudi kot državne uradnike, da so opravljali naloge Z godovinar in filozof, ki pa družbenega obvešcanja, se je poklicno zapisal arhi­ socialnega varstva, vskemu delu. Za katerega pravi, da še zdalec ni dol­ šolstva, vodenja maticnih gocasno in zaprašeno. Vedno pri­ knjig … Duhovniki so bili pravljen sodelovati in pomagati v marsikaterem okolju tudi pri projektih iz lokalnega pro- edina izobražena delovna stora. Domžalcan, ki se zelo dobro pocuti tudi v Dobu. sila in hkrati za državo tudi najcenejša. Kakšno so spomini na vaše otroštvo, ki ste ga preživljali v Domžalah? Cerkev mocno prepletena z državo Na Varškovi ulici, kjer sem bil in ji hkrati povsem lojalna. doma in se je odvijal pretežni del Zapisali ste se delu v arhivih, mojega otroštva, smo imeli veliko sprva v Arhivu RS, zdaj ste že igrišce s košem, gugalnico in pe­ vec kot dve desetletji zaposleni v skovnikom. Zdi se mi, da sem bil Nadškofijskem arhivu. V cem je ves cas na ulici z otroki iz sose- car dela v arhivu? dnjih hiš, igrali smo nogomet, ra­gbi s kolesi, se šli ocije in mamice, Za zgodovinarja je to sanjsko delo, kurili ognje, rabutali in pekli koru­ saj je v stiku s primarnimi viri, ki zo ter tisoc drugih stvari, skratka so temelj zgodovinskega dela. Tako res lepi spomini. sem imel npr. privilegij urejati za­pušcino škofa Antona Vovka, kjer Vaš oce Janez Otrin je bil sem našel njegove zapise iz obdo­ dolgoletni in prepoznavni bja 1945–1953 in jih leta 2003 objavil direktor Termita, ko je ta še v knjigi V spomin in opomin, knjiga posloval v Stobu. Kako je vplival pa je doživela kar pet natisov. Urejal na vas? sem zapušcino škofa Gregorija Rož-Oce je bil vec kot trideset let direk­ mana, ki je prišla iz ZDA, zapušcino tor Termita in zelo predan podje­ škofa Antona Bonaventura Jeglica, tju. Poleg tega je bil aktiven tudi ki je ves cas svojega škofovanja pi-v lokalni politiki, v teritorialni sal osebni dnevnik. S kolegico Ma-obrambi, pri tisoc in enem dru­ rijo Cipic Rehar sva ta dnevnik leta štvu, zato ga seveda ni bilo kaj do­ 2015 izdala, in na to delo sem mogo­sti doma. Kot otrok sem na oceta ce tudi najbolj ponosen, saj sva na vedno gledal z obcudovanjem, saj knjigi, ki obsega vec kot 1100 strani, so ga vsi spoštovali, in je bil pri­ delala skoraj desetletje. ljubljen zaradi svojega položaja in Lotili ste se tudi množice pojave – bil je pac original. Ceprav italijanskih priimkov v sva si bila v marsicem razlicna, osrednjeslovenskem prostoru. S sva se potem, ko sem odrasel, zelo cim so povezani? Marsikaterega tesno povezala. Bernik je za casa svojega Po koncani osnovni šoli ste sprva študiral z velikim veseljem. Sreco bi našli tudi v Domžalah, Oce je pripadal tudi življenja veljal za najbolj obiskovali srednjo strojno šolo v sem imel, da smo imeli tudi mnoge na primer Giacomellija iz prijateljskemu krogu, ki se Ljubljani. Kako je potekala vaša odlicne profesorje, ki jih je bilo pra-Kofutnikove domacije … delavnega župnika v je poimenoval abrahamovci, pot od tehnike k družboslovju? vi užitek poslušati. Filozofska fakul-Tudi to je del socialne zgodovi­znanih po legendarnih srecanjih. škofiji, in to upraviceno. Po koncu osnovne šole sem tako teta in velika Plecnikova citalnica ne, ki sem jo preuceval. Na širšem Kakšna je bila njihova dedišcina? Udejstvoval se je na kot mnogo sošolcev pristal na sre-v NUK-u sta postali moj drugi dom, domžalskem podrocju srecujemo Pripadal je krogu znanih Domžal-dnji šoli za strojništvo na Aškercevi. kjer so se mi ob branju študijske in precej nenavadne priimke, kot so vseh možnih podrocij, canov, ki so si nadeli ime SAK – Znašel sem se v zanimivem razredu, druge literature odpirale nove, do Vidali, Erdani, Giacomelli, Loka­ od strogo verskih do Skupnost abrahamovcev in kan-z mocno domžalsko kolonijo, kjer tedaj neznane duhovne krajine. ti, Limoni, ki dajejo slutiti, da niso didatov, in oce Janez je bil njihov politike, zadružništva, so vihrali dolgi lasje in so se v stra-domacega izvora. Marsikdo od teh, idejni vodja ter predsednik. Del te kulture, šolstva, nišcih med odmori ob dimu cigaret Magistrirali ste iz tematike kot tudi nosilci drugih malce latin­združbe so bili številni znameni-odvijale tudi debate o kulturi in se o cerkvenem delovanju na sko zvenecih priimkov, je prepri-ti Domžalcani, od župana, univer-sociale, zdravstva, brala poezija. Zelo dobro sem se po-socialnem podrocju v 19. in prvi can, da so francoskega izvora, da zitetnih profesorjev in direktorjev, glasbe … Že ce bi samo cutil v razredu, a strojništvo me res polovici 20. stoletja. Takrat so so sem prišli za casa napoleonskih do gostilnicarja, peka in mesarja. naštevali dosežke, bi bili ni zanimalo. Kaj hitro sem se zagle-imeli župniki pomembno delo vojn. To je seveda mit, ki nima no-Oce je v šali poudarjal, da pokriva-dal k sosedom na filozofsko fakulte-tudi kot državni uradniki. bene osnove. Je pa ta mit, zanimi­ predolgi, skratka pustil jo vse segmente družbe in da brez to, kamor sem se tudi vpisal. Tema na prvi pogled ni ravno za-vo, med Slovenci tako razširjen, da je neizbrisen pecat v njih Domžale ne morejo nic, saj je bavna, a ob raziskovanju starih do-ce bi držal, bi Napoleonova vojska imajo pokrito vse od ginekologa do Domžalah. Na filozofski fakulteti ste izbrali kumentov se ti izrisuje podoba pre-razpadla že v Sloveniji in sploh ni­kopalca jam za mrlice, ki sta bila študij filozofije in zgodovine. Kaj teklosti, ki je nisi poznal in je pre-koli ne bi prišli do Rusije. Ti priim­tudi njihova clana. Kolikor sem vas je še posebej pritegnilo pri cej drugacna, kot bi pricakoval. Dr-ki so k nam prišli v 19. stoletju, ko imel vpogled v to združbo, so bili izboru študijskih smeri? žava je v preteklosti uporabila du-so prek instituta najdenišnic iz Tr-ena res prijetna in zanimiva skupi-Zgodovina me je vedno zanima-hovnike tudi kot državne uradni-sta na Kranjsko v rejništvo pošilja­na možakarjev s prefinjenim smi-la, tako da je bila to moja prva iz-ke, da so opravljali naloge družbe-li nezakonske otroke mater, ki niso slom za humor, ki so se radi druži-bira, filozofija pa se mi je zdela ca-nega obvešcanja, socialnega var-mogle skrbeti za njih. Kmetje so od li. Po smrti oceta sem, kot se za ar-robna in kljuc do razumevanja de-stva, šolstva, vodenja maticnih dežele kot rejniki dobili denar in hivarja spodobi, urejal ocetove do-lovanja strukture družbe in clove-knjig … Duhovniki so bili v mar-skrbeli za te uboge otroke. Po oce­kumente in tam našel tudi gradivo ka. Študij me je res ocaral, in ce sem sikaterem okolju edina izobraže-nah naj bi v enem stoletju, kolikor SAK. Ob prebiranju zapisnikov nji-srednjo šolo naredil z minimalnim na delovna sila in hkrati za državo je trajal ta proces, na Kranjsko pri­hovih sestankov sem se do solz na-vložkom, kar so kazale tudi oce-tudi najcenejša. To je bilo mogoce, šlo okoli 30.000 najdencev, kot se smejal njihovim pogruntavšcinam. ne, sem se študiju docela predal in ker je bila v habsburški monarhiji je reklo tem otrokom. aktualno Kateri so bili še drugi zanimivi pecat v Domžalah. Tako širokega in Bernikove knjige o druge svetovne vojne, ki ga vodi In-Tudi sicer ste kot zgodovinar projekti pri vašem delu v kvalitetnega opusa, kot ga najdemo štitut za novejšo zgodovino. sodelovali pri številnih lokalnih zgodovini Domžal so Nadškofijskem arhivu? pri Berniku, v širšem slovenskem projektih. Katere bi posebej neprecenljivi vir za Nekaj sem jih že omenil, jih je pa prostoru res zlepa ne najdemo. V zadnji, cetrti knjigi, bodo izšli omenili? strokovni prispevki številnih še veliko. Pred casom sem razisko-poznavanje naše lokalne Uredil sem tri zbornike, prvi je bil val življenje slovenskega fotografa Kako ocenjujete potek projekta avtorjev o Bernikovem življenju preteklosti in zato mi je ob 100-letnici župnije Domžale, Christiana Paierja, ki je bil eden pr-izdaje ponatisa njegovih del, v in delu, pa tudi o nekaterih drugi ob 250-letnici cerkve v Dobu, res drago, da je kulturni vih svetovnih popotnih fotografov cem je aktualen še danes? vsebinah, povezanih z njegovim tretji ob 100-letnici organiziranega in eden prvih, ki je v Evropo prine-Bernikove knjige o zgodovini dom, ki nosi njegovo ime, udejstvovanjem. Lahko recemo, cebelarstva v naših krajih. Pri vsa­sel fotografije Bližnjega vzhoda. Ob Domžal so neprecenljivi vir za po-prevzel organizacijsko da bo to najlepši spomenik, ki kem projektu je nastala lepa in bo­raziskovanju dokumentov se mi je znavanje naše lokalne preteklosti vlogo za ponatis njegovih mu ga bomo skupaj ‘postavili’. gata knjižna zgodba. V veselje mi izrisala življenjska pot, kot bi pisal in zato mi je res drago, da je kul-V tem delu bomo prvic predstavi-je bilo sodelovati z raznoliko pale- treh zgodovinski del, še scenarij za Indiano Jonesa: avan-turni dom, ki nosi njegovo ime, li vso širino njegovega dela in ži-to zanimivih ljudi. ture, življenjsko nevarni pripetljaji, prevzel organizacijsko vlogo za neobjavljenega rokopisa vljenja. Hkrati je to tudi zgodovi­ljubezenske zgodbe, blešceci uspe-ponatis njegovih treh zgodovinski in monografije o njem. na Domžal prve polovice dvajsetega Ste zaprisežen skavt. Še najdete hi in bridki konec. Nadalje sem del, še neobjavljenega rokopisa stoletja, saj je bil Bernik vpet v vse cas za tovrstno druženje? (...) Zapisi nam pomagajo med gradivom, ki ga že dolgo ni in monografije o njem. V njegovih pore dogajanja v kraju. Zbrali smo Dolga leta sem bil aktiven skavt­nihce pregledoval, našel v neko vo-delih so zapisane številne zgod-razumeti, kdo smo, kvalitetno ekipo, ko jo sestavlja pe-ski voditelj, zdaj pa so stiki v glav-šcilnico vdelano stekleno fotografi-be preteklosti, ki bi se drugace po-kakšni smo, in krepijo stra paleta piscev od eminenc, kot nem le prek otrok, ki so dejavni vjo trga pred kranjsko cerkvijo, ki se zabile, in se dotikajo tako velikih našo lokalno odlicnost, so dr. Miroslav Stiplovšek, dr. An-stegu Žmohtnih žab. Veseli me, da je izkazala kot najstarejša fotogra-tem, kot je ustanavljanje župni-ton Štrukelj in Matjaž Brojan, sode-ima steg še vedno znacaj original- estetiko, posebnost in fija Kranja. Fotografijo, za katero je in razglasitev Domžal za trg, do lavki kranjskega zavoda Judita Lux nosti, ki smo ga vdihnili že na za­smo sumili, da je lahko celo delo Ja-imenovanja gostiln ter vinotocev, identiteto, kar se mi zdi in Maja Avguštin, do mlajših piscev, cetku. Pred kratkim smo z mladež­neza Puharja, smo dve leti s skupi-opisov prometnih nesrec in tragi-v globalnem svetu, ker kot so Katarina Rus Krušelj, Jan Ber-jo za skavtski glasbeni festival pri-no strokovnjakov interdisciplinar-komicnih prigod na pogrebih. Za-not, Mihael Kozjek in Ana Vrtovec pravili komad z bizarnim ljubezen­ izginjajo posebnosti, no raziskovali in prišli do številnih pisi nam pomagajo razumeti, kdo Beno, sodelujejo tudi nekateri dru-skim besedilom, s cimer nadalju­zanimivih odkritij, a hkrati se je od-smo, kakšni smo, in krepijo našo izjemnega pomena. gi avtorji, na primer Vilma Vrtacnikjemo tradicijo tega žanra, kar nas prlo še vec novih vprašanj, avtor-lokalno odlicnost, estetiko, po-Mercun, Matjaž Šporar, Matjaž Kar-zelo zabava, še posebej ob dejstvu, stva pa žal nismo mogli ugotoviti. sebnost in identiteto, kar se mi zdi lovšek, Cveta Zalokar, Saša Roškar, da je ena od teh pesmi postala ena v globalnem svetu, ker izginjajo le III Franca Bernika, ki pa žal ni bil tudi sam sem prispeval tri besedi-najbolj priljubljenih skavtskih pe-Pri svojem delu ste naleteli tudi posebnosti, izjemnega pomena. v celoti ohranjen. V rokopisu Bernik la – vsem pa je skupno zanimanje smi. In kaj je lepšega, kot slišati na domžalskega župnika Franca spregovori o tragediji druge svetovne in ljubezen do domacega okolja ter mlade, ki pojejo tvojo pesem ob ta-Bernika in njegovo vsestransko V okviru projekta ste bili tudi vojne in o casu po njej. Postreže nam odlicna strokovna podkovanost o te-bornem ognju? vlogo na številnih podrocjih. V urednik natisa Bernikovega s številnimi podatki o vsakdanjem matiki, ki jo obravnavajo. Knjigo bo cem je njegov pomen in velicina? rokopisa o kroniki iz casa življenju med okupacijo, raznarodo-popestrilo bogato slikovno gradivo, Že nekaj casa živite v Dobu. Kako Bernik je za casa svojega življenja druge svetovne vojne. Kaj valni politiki, strahu, draginji, po-pri cemer je poudarek na še neobja-se pocutite v novem okolju? veljal za najbolj delavnega župni-je v Fragmentih (tako ste manjkanju. Najdragocenejši so obšir-vljenih fotografijah in dokumentih. Pravim, da smo se v Dobu fino ‘udo­ka v škofiji, in to upraviceno. Udej-poimenovali omenjeno kroniko) ni seznami zaprtih in izgnanih Dom-Piko na i pa predstavlja intervju Ma-bili’. Vkljucili smo se v tukajšnja stvoval se je na vseh možnih podro-še posebej potrebno izpostaviti? žalcev ter seznami žrtev druge sve-tjaža Brojana z Bernikovo praneca-društva, krajevno skupnost, župni-cij, od strogo verskih do politike, Ko smo leta 2007 v arhiv v urejanje tovne vojne. Imel je odlicen pregled kinjo Vido Bajželj, ki se s hvaležno-jo, tako da se celotna družina tu po­zadružništva, kulture, šolstva, so-prevzeli gradivo župnije Domžale, nad domžalskim življenjem, in tako stjo spominja svojega stricka, in je cuti res doma in prijetno. Pa še zgo­ciale, zdravstva, glasbe … Že ce bi je bilo to zame seveda zelo zanimivo nam tu postreže z mnogimi imeni žr-posredovala tudi nekaj izvirnih foto-dovinsko je kraj zelo zanimiv, in s samo naštevali dosežke, bi bili pre-delo. Med tem gradivom se je našel tev, ki niso zabeležena nikjer drugje, grafij. Skratka, za ljubitelje lokalne tem v zvezi imam še kar nekaj izzi­dolgi, skratka pustil je neizbrisen tudi rokopis Zgodovine fare Domža-tudi ne v centralnem seznamu žrtev zgodovine bo to prava poslastica. vov.. slamni ˜°...ˆ.. 5 |. 2021 |ˆ.°.. ˆ. K°...ˆ........ D°.... .. ...  ° D° ˆ../  1 junij, torek 19 junij, sobota25 junij, petek Spletni kino Spletni kino Spletna stran Knjižnice DomžaleSlamnikarskimuzejSlamnikarskiparkSLAMNIKARSKI MUZEJ HELMUT NEWTON: SOL SOLZAIZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE18.00›21.00 POLETNA MUZEJSKA NO€: 19.45 KONCERT V OKVIRU POLETNEGA 300 LET SLAMNIKARSTVA NA LEPE IN POREDNERomanti…na drama / Le Sel des larmes / režija: Povabilo branju / predstavljamo ožji izbor pre-V DOMŽALE PO SLAMNIK€AROBNEGA MESTA SLOVENSKEMDo umentarni film / Helmut Newton: The BadPhilippe Garrel / scenarij: Jean-Claude Carrière, branega in pregledanega gradiva te o…ega mese-VIRTUALNO: na spletni strani Kulturnega domaNastopa: s upina MI2Stalna razstavaand the Beautiful / režija: Gero von Boehm /Arlette Langmann, Philippe Garrel / igrajo: Lo-ca zaposlenih v Knjižnici Domžale, i smo ga iz-Franca Berni a Pomnik državnosti Park pri Mo”ilniku v scenarij: Gero von Boehm / nastopajo: Helmutgann Antuofermo, Oulaya Amamra, André Wilms, brali za vas z namenom, da vam še bolj približamo V DOMŽALE PO SLAMNIKDR. MIROSLAV STIPLOVŠEK: Newton, Isabella Rossellini, Charlotte Ram-Louise Chevillotte, Souheila Yacoub / 2020, Fran-in priporo…imo gradivo, za atero menimo, da bi Dobu rat i ÿlm – virtualna razli…ica Slamni ars egaUPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE pling, Catherine Deneuve, Grace Jones, Claudiacija / distribucija: Fivia / 100' / pripoved o roman-ga bilo š oda spregledati. 20.00 OSREDNJA OB€INSKA PRIREDITEV OB€INE OD SREDINE 19. STOLETJA sejma z modno revijo slamni ov Schiffer, Hanna Schygulla / 2020, Nem…ija /ti…nih pustolovš…inah mladega mizars ega vajen-OB 30. OBLETNICI DNEVA DRŽAVNOSTI DO LETA 2020 V ŽIVO: od 18. do 21. ure distribucija: Cinemania / 93' / pogled v življe-ca in njegovem razmerju z o…etom / …rno-bela mi-V organizaciji Krajevne s upnosti Dob in Ob…ineOgled razstave VIRTUALNO na spletni strani VODENI OGLEDI s pri azi izdelovanja slamni ov nje in delo legendarnega fotografa Helmuitaniatura mojstra Philippa Garrela je svetovno pre-DomžaleKulturnega doma Franca Berni a Domžale / 12 junij, sobotane o… in danes / OBISK muzejs e trgovine z boga- Newtona, i je usodno zaznamoval svet modemiero doživela na lans em Berlinalu / na ogled do ogled razstave V ŽIVO v odpiralnem …asu Sla- to izbiro slamni ov za poletne dni / vstop prost v Spletna stran Knjižnice Domžale in umetnosti / na ogled do 9. junija na online.30. junija na online. inodomzale.si mni ars ega muzeja / odprto v s ladu z a tual- Arboretum Vol”ji Potoks ladu z a tualnimi covid-19 u repi.IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE inodomzale.sinimi u repi covid-19 / vstop prost. MOZART V ROZARIJU18.00 Povabilo branju / predstavljamo ožji izbor pre-Pod umetniš im vodstvom Mateta Be avca bodo Arboretum Vol”ji Potok ZLO NE OBSTAJAbranega in pregledanega gradiva te o…ega mese- 4 junij, petek Drama / Sheytan vojud nadarad / režija: Moham-v ROZARIJU Arboretuma Vol…ji Poto v juniju in 18.00 MOZART V ROZARIJU ca zaposlenih v Knjižnici Domžale, i smo ga iz­juliju 2021 pote ali oncerti lasi…ne glasbe / Fi-Vrtnice, Mozart in šlagerji v izvedbi Trobilnega mad Rasoulof / scenarij: Mohammad Rasoulofbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo Spletna stran Knjižnice Domžale garo na severu v izvedbi Mojce Menoni Si ur, Gee vinteta Sibrass, i ga sestavljajo Franc Kosem – / igrajo: Ehsan Mirhosseini, Shaghayegh Shoo-in priporo…imo gradivo, za atero menimo, da bi IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE rian, Kaveh Ahangar, Alireza Zareparast, SalarPantner, Martina Si ura in Mateja Be avaca / trobenta, Jure Gradišni – trobenta, Žan T alec ga bilo š oda spregledati.Info* Povabilo branju / predstavljamo ožji izbor pre- Khamseh, Kaveh Ebrahim, Pouya Mehri, Daryavstopnice za oncert bodo na voljo na blagajni Ar-– pozavna, Mihajlo Bulajiµ – rog, Johannes Ogris branega in pregledanega gradiva te o…ega mese- Moghbeli, Mahtab Servati, Mohammad Valiza-boretuma / ve… o vstopnicah na: www.arboretum.– tuba / vstopnice za oncert bodo na voljo na Poletno gledališ”e StudenecGalerijaDo žale ca zaposlenih v Knjižnici Domžale, i smo ga iz-Mestni trg , Domžale degan / 2020, Iran, Nem…ija, Áeš a rep. / distri-si / v primeru dežja oncerti odpadejo / oncerti blagajni Arboretuma / ve… o vstopnicah na: www.21.00 NEW SWING QUARTET IN PIANIST brali za vas z namenom, da vam še bolj približamo (trgovski kompleks Vele) bucija: Fivia /149' / štiri zgodbe na temo smrtnebodo organizirani v s ladu z veljavnimi u repi v arboretum.si / v primeru dežja oncerti odpadejo UROŠ PERI¦ in priporo…imo gradivo, za atero menimo, da bi Odprta v …asu razstav: od tor a do pet a od 10.00 azni so irans emu režiserju Mohammadu Raso-zvezi s pandemijo. / oncerti bodo organizirani v s ladu z veljavnimi Koncert v s lopu 21. Kulturno poletnega festivala ga bilo š oda spregledati. do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 u repi v zvezi s pandemijo. ulofu prinesle zlatega medveda za najboljši ÿlmStudenec 2021 do 12.00; ob prazni ih, nedeljah in ponedelj ihna lans em Berlinalu / na ogled do 16. junija nazaprto.online. inodomzale.si16 junij, sreda 5 junij, sobota 28 junij, ponedeljek NAJBOLJŠI SUNE KnjižnicaDo žale Spletna stran Knjižnice Domžale Cesta talcev 4, Domžale Mladins a omedija / Sune – Best Man / režija:23 junij, sreda Spletni kino Z NAŠIH POLICTom”eva dvorana KD Franca Bernika Dom­ T0 724 2 04 ali 0 722 50 80, Jon Holmberg / scenarij: Jon Holmberg / igra- KICKBOKSERKAPovabilo branju / adar vam zmanj a navdiha žale, dvoriš”e Pr' Berniku in ploš”ad pri OŠ info@dom.sik.si,www.knjiznica-domzale.si jo: Elis Gerdt, Sissela Benn, Fredri Hallgren,Center za mlade Domžale Družins a a cijs a drama / Vechtmeisje / režija: za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira pri-Venclja Perka Tomas von Brömssen, Lily Wahlsteen, BaxterODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNEGA IN Johan Timmers / scenarij: Barbara Jurgens / igra-merne njige povzro…a preveli stres, vam bo v 15. FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA Renman / 2019, Šveds a / distribucija: DemiurgLITERANEGA NATE€AJA OBJEM, DOTIK, Kulturni do Franca Bernika Do žale jo: Ai o Beemsterboer, Imanuelle Grives, Hilde De pomo… rubri a Z NAŠIH POLIC – v njej boste vsa Filmi, i promovirajo gors o naravo in ulturo, / 88'/ podnapisi, 8+ / nadaljevanje SunejevihPOLJUBLjubljanska 6 , Domžale Baerdemae er, Bob Schwarze, Rein Hofman, Bas teden našli leposlovne in stro ovne njige za otro-oddaljena gorstva, raznoli e ulture, adrenalin-prigod, ot jih je režiser z veli o mero humorjaNa ogled bodo nagrajena dela v li ovni in lite-T 0 722 50 50, info@kd-domzale.si, Keizer, Noa Farinum / 2018, Nizozems a / distri- e in odrasle, i so zaposlene v Knjižnici Domžale s e vzpone, misti…no naravo / lepoto gora bomo in a cije že pri azal v uspešnici Sune in Sunerarni ategoriji vseslovens ega nate…aja Objem, www.kd-domzale.si bucija: Fivia / podnapisi, 10+ / dvanajstletnica še posebej pritegnile.znova približali številnim mednarodnim obis o- (2018), se v podobnem tonu razvija tudi v no-doti , poljub / na ogled do onca septembra 2021 Bo se po lo…itvi staršev z bratom preseli mami valcem / festival bo pote al med 28. 6. in 4. 7. 2021 vem filmu / najboljši Sune odpira teme težav-v s ladu z a tualnimi u repi za zajezitev epidemi-Mena‘enkovado a‘ija Poletno gledališ”e Studenec v majhno stanovanje v blo ovs em naselju in je / ve… na: https://gornis i.si/. nega sprejemanja odgovornosti in is anja la-21.00 TUTOŠOMATO je covid-19 / razstava bo na ogled tudi v virtualni Cankarjeva ulica 9, Domžale zas rbljena zaradi staršev v lo…itvenem procesu, neg sprejemanja g anja 0 T zas rbljena zaradi staršev v lo…itvenem procesu, stnega položaja v svetu, ar je – ot po ažejoPredstava za abonente Kulturnega doma Franca galeriji.T 0 722 50 50 i se neprestano prepirata med seboj / o po na­ številne humorne prigode – ena o naporno zaBerni a Domžale / SNG Nova Gorica.Od 3. junija naprej je doma…ija zaprta do o tobra, lju…ju od rije bližnji ic bo s lub, se posveti 30 junij, sreda otro e in odrasle / na ogled do 13. junija na on-Spletna stran Knjižnice Domžale o za…nemo z novo programs o sezono. V pole- treningom – rada bi postala državna prva inja, Z NAŠIH POLIC tnem …asu je možen ogled doma…ije po predho­ line. inodomzale.si a se mora najprej nau…iti, a o brzdati svojo vro-Spletna stran Knjižnice Domžale Povabilo branju / adar vam zmanj a navdiha dnem naro…ilu na e-naslovu menacenk@kd-do­ 17 junij, .etrtek FOTOGRAF…e rvnost, obvladati …ustva in obenem sprejeti za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira pri-Z NAŠIH POLICmzale.siin tel. 01 722 50 50 (Kulturni dom Francadejstvo, da ne more imeti nadzora nad vsem / na Povabilo branju / adar vam zmanj a navdiha Romanti…na drama / Photograph / režija: Riteshmerne njige povzro…a preveli stres, vam bo v Berni a Domžale). Društvo za študije kontemplativnih tradicij ogled do 20. junija na online. inodomzale.si za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira pri- Batra / scenarij: Ritesh Batra / igrajo: Nawazud-pomo… rubri a Z NAŠIH POLIC – v njej boste vsa BRALNO.POGOVORNI VE€ER20.00 merne njige povzro…a preveli stres, vam bo v din Siddiqui, Sanya Malhotra, Sachin Khede ar,teden našli leposlovne in stro ovne njige za otro- Brali bomo izbrane citate iz Aristotelove Ni oma-Sla nikarski uzejDo žale pomo… rubri a Z NAŠIH POLIC – v njej boste vsa Denzil Smith, Brinda Trivedi, Lubna Salim, Ra- e in odrasle, i so zaposlene v Knjižnici Domžale Kajuhova 5, Domžale hove eti e / Kulturni dom Radomlje / vstop prost; 9 junij, sredateden našli leposlovne in stro ovne njige za otro­ jesh Kumar Sharma, Shihaan Ba shi / 2019, In-še posebej pritegnile.(domuje v Godbenem domu Domžale) predhodne prijave na: ds t.info@gmail.com. e in odrasle, i so zaposlene v Knjižnici Domžale dija, Nem…ija, ZDA / distribucija: Demiurg / 110' T 0 724 84 08 Spletna stran Knjižnice Domžaleše posebej pritegnile. / ÿlm Ritesha Batre (O us po ljubezni) je nežna,Spletna stran Knjižnice DomžalePoletno gledališ”e StudenecSlamni ars i muzej bo odprt vse poletje, prav Z NAŠIH POLIC nostalgi…na in humorja polna romanca o dvehPRAVLJI€NE URICE 21.00 TUTOŠOMATOta o tudi muzejs a trgovina s slamni i. Odprto Povabilo branju / adar vam zmanj a navdiha osamljenih dušah, i se sre…ata na aoti…nih uli-Popotovanje v svet pravlji…nih juna ov / vabimo Predstava za abonente Kulturnega doma Francaod tor a do pet a od 10. do 12. ure in od 17. do za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira pri-Berni a Domžale / SNG Nova Gorica. 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, nedelje in cah Mumbaja / na ogled do 23. junija na online.vas, da se nam pridružite na popotovanjih v svet merne njige povzro…a preveli stres, vam bo v prazni i zaprto. inodomzale.si pravlji…nih juna ov in ustvarjanj / naša pravlji­ pomo… rubri a Z NAŠIH POLIC – v njej boste vsa …ar a vam bo pri…arala pravlji…ne zgodbe iz bo­ teden našli leposlovne in stro ovne njige za otro-gate za ladnice pravljic / …a ajo vas zabavne in Galerijskiatelje e in odrasle, i so zaposlene v Knjižnici Domžale 2 junij, sredaRazstaveUlica Matije Tomca 6, Domžale is rene prigode pravlji…nih juna ov / priporo…ena še posebej pritegnile. starost: 4+ / pravlji…ar a in animator a: Natalija Spletna stran Knjižnice Domžale Trebuša .24 junij, .etrtek Z NAŠIH POLICKNJIŽNICADOMŽALE 10 junij, .etrtek Povabilo branju / adar vam zmanj a navdiha Spletna stran Knjižnice DomžaleSlamnikarskiparkNAŠA SLOVENIJA Koledar dogodkov za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira pri-Razstava li ovnih izdel ov u…encev VIZ OŠ Roje Društvo za študije kontemplativnih tradicijZVEN BESED19.45 KONCERT V OKVIRU POLETNEGA merne njige povzro…a preveli stres, vam bo v Prisluhnite izbranim besedam / namen glasnega€AROBNEGA MESTA bo na ogled od 17. maja do 5. junija. S ozi li ov­ BRALNO.POGOVORNI VE€ER20.00Zbral in uredil: MatijaKralj pomo… rubri a Z NAŠIH POLIC – v njej boste vsa branja je ozaveš…anje pomena glasnega branja inNastopa: Uroš Periµne izdel e so u…enci predstavili lepote naše do-Fotogra ije: Vido Repanšek, Brali bomo izbrane citate iz njige Pavla Med-movine, i jim ni ne onca ne raja in jo imajo teden našli leposlovne in stro ovne njige za otro-poslušanje brane besede, i nas bogati in zdravi, veš… a Iz nevidne strani neba / video onferen…-Jože Suhadolnik, pro ocijsko gradivo nadvse radi. Predstavljena je v razli…nih tehni­ e in odrasle, i so zaposlene v Knjižnici Domžale ohranja naš lep slovens i jezi , spodbuja domišlji-Spletna stran Knjižnice Domžale na povezava Jitsi Meet; predhodne prijave na: ah, na najrazli…nejše na…ine.Koledar ulturnih prireditev izhaja v glasilu še posebej pritegnile. jo in prevetri naše možgane / vabimo vas poslu-PRAVLJI€NE URICE ds t.info@gmail.com. Slamni . Za to…nost informacij odgovarja pri­ šanju, da po…astimo veselje in mo… branja.Popotovanje v svet pravlji…nih juna ov / vabimo javitelj dogod a. Uredništvo ne odgovarja za Spletna stran Knjižnice Domžalevas, da se nam pridružite na popotovanjih v svet ANA RAZPOTNIK DONATI: RAZSTAVA spremembe programov in si pridržuje pravico NAJ SPOMINI NE ZBLEDIJO – pravlji…nih juna ov in ustvarjanj / naša pravlji­ PRAVLJI€NE URICE ILUSTRACIJdo rajšanja prispelih informacij. Informacije o DOMOZNANSTVO …ar a vam bo pri…arala pravlji…ne zgodbe iz bo-Razstava bo na ogled od 7. junija do 3. julija. 3 junij, .etrtekPopotovanje v svet pravlji…nih juna ov / vabi-dogod ih v juliju2021 pošljite do 21. junija na Domoznanstvo je del ole tivnega spomina, oli- mo vas, da se nam pridružite na popotovanjih v gate za ladnice pravljic / …a ajo vas zabavne in Ilustrator a in sli ar a nam bo na razstavi pred-naslov:koledar@kd-domzale.si. or ve… vanj prispevamo, toli o bogatejše je / pred- Društvo za študije kontemplativnih svet pravlji…nih juna ov in ustvarjanj / naša pra-is rene prigode pravlji…nih juna ov / priporo…ena stavila širo izbor del, i so v zadnjih letih nasta­ stavljamo vam zgodbe, i jih tudi z vašo pomo…jo* Zaradi trenutnih razmer se lah o odpiralni …asi tradicijvlji…ar a vam bo pri…arala pravlji…ne zgodbe iz starost: 4+ / pravlji…ar a in animator a: Natalija jala za otroš e njige in revijalni tis . pripravljamo v Knjižnici Domžale.razli ujejo od napisanih. Svetujemo predhodni BRALNO.POGOVORNI VE€ER20.00bogate za ladnice pravljic / …a ajo vas zabavne Trebuša . lic. Brali bomo izbrane citate iz Dnevni a cesarja in is rene prigode pravlji…nih juna ov / pripo-BOGATA ZBIRKA DEJAVNOSTI PRAVLJI€NI PAL€EK Spletni kino Mar a Avrelija / video onferen…na povezava Jit-ro…ena starost: 4+ / pravlji…ar a in animator a: Pobrs ali smo po arhivu dejavnosti, i smo jih vRazstava izdel ov, i so nastali v o viru proje ta si Meet; predhodne prijave na: ds t.info@gmail.Natalija Trebuša . prete lih mesecih pripravili za vas. KAKO POSTATI DOBRA ŽENAPravlji…ni pal…e 2020–2021 bo na ogled od 26. com. Komedija / režija: Martin Provost / scenarij: maja do 26. junija. Martin Provost, Séverine Werba / igrajo: Juliette Spletna stran Knjižnice Domžale11 junij, petek18 junij, petekBinoche, Yolande Moreau, Noémie Lvovs y, Édo­PRAVLJI€NE URICE uard Baer, François Berléand, Marie Zabu ovec, MENA€ENKOVADOMA€IJAPopotovanje v svet pravlji…nih juna ov / vabimo KnjižnicaDomžaleSpletna stran Knjižnice DomžaleAnamaria Vartolomei, Lily Taïeb, Pauline Briand Stalna razstava o me… o-obrtniš i družini Ah-vas, da se nam pridružite na popotovanjih v svet 16.00›19.00 IGROTEKAIZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE/ 2020, Francija, Belgija / distribucija: Demiurg / …in in stalna ipars a postavitev del Franceta pravlji…nih juna ov in ustvarjanj / naša pravlji-Izposoja igra… in družabnih iger / otroš a igra in Povabilo branju / predstavljamo ožji izbor pre-109' / živahna in barvita omedija, postavljena v Ah…ina…ar a vam bo pri…arala pravlji…ne zgodbe iz bo-igra…e so ne aj najlepšega na svetu. Igra je ra-branega in pregledanega gradiva te o…ega me-šolo za gospodinje na predve…er se sualne revolu-gate za ladnice pravljic / …a ajo vas zabavne in dost, i jo ob…uti vsa otro ; je otro ova pravica seca zaposlenih v Knjižnici Domžale, i smo ga cije, se z ironijo in razposajenim humorjem loteva MAJA GREGL: LAHKOTNO IN RADOSTNO is rene prigode pravlji…nih juna ov / priporo…ena in potreba / lah o si izposodite: dida ti…ne igra…e, izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približa-tem žens e emancipacije in spolne ena opravno-Ogled razstave v odpiralnem …asu doma…ije bostarost: 4+ / pravlji…ar a in animator a: Natalija izobraževalne in miselne igre, lesene igra…e, dru-mo in priporo…imo gradivo, za atero menimo, da sti / z Juliette Binoche v glavni vlogi / na ogled do možen do 2. junija v s ladu z a tualnimi u repiTrebuša . žabne igre in specialne igra…e. Vabljeni! bi ga bilo š oda spregledati. 28. julija na online. inodomzale.si covid-19 / vstop prost. aktualno UNICEFOVE VARNE TOCKE V DOMŽALAH Varna tocka je javni prostor, kamor se lahko zatece otrok v stiski. Prostor je oznacen s prepoznavno nalepko in se obicajno nahaja na lokaciji, kjer se zadržuje vecje število otrok – ob šolskih poteh ali v centru mesta. V Domžalah imamo 17 varnih tock. Jih poznate? Center za mlade Domžale B liža se konec šolskega leta in cas, ko otroci veliko pro-stega casa preživijo na uli­cah in v družbi sovrstnikov. To je prekrasen cas, ki prinaša mno- go nepozabnih doživetij in izkušenj. Vcasih pa se zgodi, da je to tudi cas, ki otroka sooci s stisko, ki jo v tistem trenutku sam ni zmožen rešiti. Prav za takšne situacije je Unicef vzpo­ stavil projekt Varne tocke, v katere­ ga so že od leta 2008 vkljucene tudi Domžale. Cvetlicarne, trgovina, vrtec, knji­ žnica, picerija, mladinski center, avtosalon, center mesta, Dob, Ro­ dica, Dragomelj – to so le nekate- re od organizacij in lokacij, vklju- cenih v domžalsko mrežo varnih tock, ki jo koordinira Center za mla­ de Domžale. Vse tocke so oznacene s prepoznavno nalepko, smejoco hi- ško na modri podlagi, in zaposleni v teh organizacijah so usposoblje­ ni za pomoc otrokom v stiski. In ka­ kšne so stiske, s katerimi se otroci lahko oglasijo na varni tocki? Lah­ ko je to popolnoma obicajna situa­ cija, kot so izguba kljuca ali telefo­ na, izguba smeri, žeja ali odrgnjeno koleno. Seveda pa obcasno pridejo tudi otroci, katerih stiske presegajo prej omenjene situacije. V teh bolj zahtevnih primerih postanejo var- ne tocke zatocišce, od koder lahko otrok poklice svoje starše in pocaka na njihov prihod ali pa se skupaj z zaposlenimi odlocijo za prihod dru­ gih institucij, kot so policija ali soci­ alni delavec. Pomembno je vedeti, da imamo v Sloveniji vec kot 1030 varnih tock in da so mreže podobne domžalski vzpostavljene po 111 krajih. Tako so otrokom na voljo tudi takrat, ko se ne nahajajo v svojem domacem oko­ lju. K projektu varnih tock sta pri­ stopila tudi podjetji Hofer in Lidl, kar pomeni, da so popolnoma vse njihove prodajalne tudi varne tocke. Starši, vabimo vas, da se z otro­ kom pogovorite o varnih tockah, pokažete nalepko smejoce hiške in morda skupaj obišcete najbližjo varno tocko. Unicef na ravni celo­ tne Slovenije ne beleži množicnega obiska varnih tock. V letu 2019/2020 je tocke po vsej Sloveniji obiskalo 50 otrok, ki so se znašli v manjših teža­ vah, in 12 otrok, ki so se znašli v re- snejših težavah. Vendar je že en sam otrok na leto, ki smo mu pomagali rešiti stisko, v kateri se je znašel, do- volj, da imajo varne tocke svoj na- men. Vec o Unicefovih varnih tockah si lahko preberete na https://www. varnetocke.si/kaj-so-varne-tocke Ce bi želeli postati Unicefova varna tocka, je pravi naslov za vas Center za mlade Domžale (info@ czm-domzale.si, 040 255 568), kjer vam bodo razložili postopek.. Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 Naša trgovin’ca, Ljubljanska 104 Policijska postaja Domžale, Ljubljanska 96 Picerija Pipca, Ljubljanska 80 Hofer Domžale, Šaranoviceva 27 a Lidl Domžale, Ljubljanska 150 Center za socialno delo Domžale, Masljeva 3 Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2 Vrtnarstvo in cvetlicarstvo Jože Tratnik, Šolska 14 Avto Set, Dragomelj 26 Cvetlicarna Slovnik, Breznikova 56, Ihan Vrtec Urša - enota Cešmin, Murnikova 4 Lekarna Vir, Cufarjeva 23, Vir Cafe Rondo, Cesta borcev 5, Radomlje Dom upokojencev Domžale, Karantanska 5 Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4 Cvetlicarna Vijolica, Ulica 7. avgusta 29 a, Dob iz naših vrtcev in šol Iz malega raste veliko Iz sadik, ki smo jih posadili, bomo obirali sadove, iz otrok, ki ljubijo naravo, pa bodo zrasli odrasli, ki bodo z njo odgovorno ravnali. vrtec dominik savio Leto se hi-tro obraca in že je med nami po­mlad, ki se kaže v vsej svoji lepo-ti. Tudi otroci v vrtcu Dominik Sa­vio so se je razveselili, jo pozdravili s pesmijo in se podali na raziskoval­ne pohode, kjer so iskreno obcudo­vali vso lepoto stvarstva. Otroci že v predšolskem obdobju gojijo spo­štljiv in odgovoren odnos do narave in se trudijo biti njeni zavezniki. Od tod tudi ideja, da odsluženega pe­skovnika ne zavržemo, temvec naj-demo zanj nov namen in mu poda­rimo novo življenje. Leseno ogrod­je smo namesto z mivko napolnili s suhim listjem, odpadlimi vejami in zemljo. Slednjo je z veseljem pripe­ ljal ocka enega izmed otrok. Te ni mokolnice. Vse do kosila so jih pre-Naj vam povem, da bo v našem bilo malo, pa vendar so otroci z ve-važali po igrišcu vrtca. Naša gredica vrtcu letos dišalo po jagodah. Ce pri­seljem poprijeli za vrtno orodje, in se je hitro napolnila s sadikami, ki dete mimo, le vstopite, tudi za vas še na misel jim ni prišlo, da bi od-so jih otroci z vso spoštljivostjo za-smo jih posadili. nehali. Pa kako zanimive so bile sa-sadili v zemljo. Vzg. Urša Lavric Ekošola na OŠ Venclja Perka V šolskem letu 2020/21 je Osnovna šola Venclja Perka v Domžalah ponovno osvežila clanstvo v nacionalnem programu Ekošola kot nacin življenja, ki se trudi celostno promovirati skrb za okolje v vzgojno-izobraževalnih institucijah. oš venclja perka Z raznolikimi padle baterije in kartuše. Ucenke in so na naravoslovnem dnevu posejali aktivnostmi Ekošole se vse uciteljice ucenci vestno celo šolsko leto sodelu­ razlicna semena. V spomladanskem in ucitelji ter zaposleni trudimo celo­ jejo v projektu ekološke bralne znacke soncu so tretješolci(ke) zasadili tudi stno vkljucevati smernice trajnostne- in si širijo obzorja s prebiranjem stro­ vrtno gredo in tako pocastili rojstni ga razvoja v kurikulum šole na vseh ni­ kovne literature o varovanju okolja. dan naše Zemlje. vojih in tako izpolnjujemo pomem- Ker pa je kar velik del letošnje- Ekokoordinatorice sporocamo ben osnovnošolski cilj spodbujanja ga šolskega leta potekal na daljavo, vsem, naj negujemo otroško radove­ varovanja okolja pri celotni popula­ smo izkoristili drugacne ucne meto­ dnost in predajajmo svoje znanje na­ ciji otrok. de tudiza okolijsko osvešcanje. Naj­ prej, da bi imeli vsi skupaj naš planet bolj okoljsko osvešceni šestošolci(ke), radi, ga znali spoštovati, ohraniti le­ sedmošolci(ke) in osmošolci(ke) so pega in cistega ter ga pustiti takšne­ tekmovali na spletnem tekmovanju ga tudi za naše zanamce, ki bodo po Ekokviz in se zelo dobro odrezali, saj njem stopali še dolgo za nami. so prejeli kar štiri zlata priznanja na Ekokoordinatorice OŠ Venclja državnem nivoju. Mladi poroceval- Perka: Petra Košir, Tjaša ci za okolje so v okviru novinarske- Drofenik, Anja Novak in Katarina ga krožka na daljavo z ucenci iz Por- Vodopivec Kolar tugalske pripravili fotoreportažo o bi- Foto: Petra Košir odiverziteti v obeh državah, v okviru projekta krožno gospodarstvo pa smo Kljub drugacnemu šolskemu letu pripravili spletno debato in ‘predse­2020/21, ki so ga v veliki vecini zazna-dniško kandidaturo’ za okoljsko naj­movali ukrepi za zamejitev pandemi-bolj osvešcenega predsednika oziro­je covida-19, so vse razrednicarke in ma predsednico razreda. razredniki že v zacetku šolskega leta Mlajši ucenci in ucenke so šola-z ucenkami in ucenci ponovile pra-nje na daljavo izkoristili za ekolo­vila locevanja odpadkov in se pogo-ško ustvarjanje. V okviru projekta li­vorile o okoljsko odgovornem ravna-kovni natecaj za kreativne izdelke nju na šoli. V letošnjem šolskem letu so nastali zanimivi klobuki iz odpa­je to še toliko bolj pomembno, saj vsi dlega casopisnega papirja. Otroci so ucenci(ke) preživijo celotni šolski do-v okviru projekta ekopaket izdelova­poldan, vkljucno z malico, v maticnih li izdelke iz odpadne KEMSembala-ucilnicah, in zato je prav, da skrbijo že za sokove in mleko, in sicer vozi­za ustrezno locene odpadke ter red in la zdajšnjosti in prihodnosti. V okvi-cistoco v razredu. Prav zato vsak ra-ru projekta odpadkom dajemo novo zred na zacetku šolskega leta izvo-življenje so iz razlicne embalaže na­li dve ekopredstavnici oziroma eko-stale raznolike družabne in didaktic­predstavnika, ki pomagata razredni-ne igre, tudi v anglešcini. Ucenci so carki oziroma razredniku širiti duh v okviru pouka tehnike izdelali licne okoljskih projektov na sošolce in so-denarnice, nakupovalne vrecke, sto­šolketerskrbitazaekološkoobnaša-jala za mobilne telefone in še mnogonje razreda. S projektom: Locuj, na-vec. Šestošolci(ke) so v okviru dne­ravo varuj spodbujamo vse ucence in va dejavnosti na daljavo: Živim zdra-ucenke, da ustrezno locujejo odpad-vo, na dan Tradicionalnega sloven-ke v maticnih ucilnicah in skrbijo za skega zajtrka, izdelali predpasnike iz urejene koše ter so za svoje locevanje raznih neuporabnih tekstilnih izdel­nagrajeni s tockami za spodbudo v kov za rabo pri prakticnem delu pou­tekmovanju med oddelki.ka gospodinjstva ter v domaci kuhinji. Na OŠ Venclja Perka se že vrsto let Dan Zemlje, 22. aprila 2021, smo trudimo, da postane ekološko ravna-pocastili z razlicnimi okolijskimi oza­nje nacin življenja vseh na šoli. Zato vešcevalnimi akcijami ponovno v šoli. smo tudi v tem šolskem letu organizi-Ucenci(ke) podaljšanega bivanja so rali dve zbiralni akciji odpadlega pa-pripravili opozorilne nalepke: ‘Uga­pirja. Izkupicek je bil namenjen šol-sni luci, prihrani mi (Zemlji) moci!’, skemu skladu. Prav tako še vedno s katerimi opozarjajo na varcevanje v ekokoticku zbiramo zamaške, od-z elektricno energijo. Prvošolci(ke) S knjigo na potep – sodelovanjevrtca in knjižnice Kaj se zgodi, ce vrtcevski otroci ne morejo priti v knjižnico? Knjižnica pride k njim. Vrtcem smo posodili knji­ ge, tako imenovane premic­ ne zbirke, skrbno sestavlje­ ne iz kakovostnih slikanic, kjer se skrivajo imenitne pra­ vljice, pesmice in uganke. Pa tudi poucne knjige za vse ve­ doželjne malcke. Otroci so prisluhnili pra­ vljicam, ki so jih jim prebi­ rale vzgojiteljice, skupaj in posamicno so knjige listali, pregledovali, pripovedovali o njih, ustvarjali po zgodbah. Vabimo vas k ogledu utrin­kov sodelovanja, ki jih najde­te na spletni strani Knjižnice Domžale. O paglavcih in žabah pri pouku nemšcine Na OŠ Domžale smo se marca pri pouku nemšcine lotili naravoslovno obarvanega projekta z naslovom Selitev žab. oš domžale Projektno ucno delo je ucni pristop, v katerem ucenci usvajajo znanje s preucevanjem za­nimivih problemov oziroma pojavov iz vsakdanjega življenja, v našem primeru dvoživk. Pri tem smo si po­magali z nemškimi besedili. Ucenci druge triade so bili postavljeni pred projektno nalogo, da spremljajo, kaj se v spomladanskem casu doga­ja z žabami, svoje ugotovitve doku­mentirajo s fotografijami ter na kon-cu projekta naredijo izdelek v nem­škem jeziku. Kmalu so ucenci zaceli porocati, kje so videli mrest, paglavce, žabe in prometne znake, ki voznike opozar­jajo, da poteka selitev žab. Skupaj s starši in starimi starši so obiskali ribnike, gozdove, mlake … Nekate­ri so, z vnemo naravoslovca, zaceli celo gojiti paglavce doma in doku­mentirati življenjski cikel žabe. Med samimi urami nemšcine smo obrav­navali osnovno besedišce, ki je po­vezano z življenjskim ciklom žab in njihovim življenjskim okoljem, re-šili smo delovni list v nemškem je­ziku z naslovom Ljubezen nas dela slepe ter opravili mini kviz na temo žab in krastac. Le kakšna je razlika med njimi? Po nasvetu Polone Podboršek, koordinatorice akcije Pomagajmo žabicam 2021 cez cesto na podrocjuŠinkovega turna, smo na šolo preko zoom konference povabili mag. An-drejo Škvarc iz Zavoda RS za varstvo narave, ki nam je kot biologinja in naravovarstvenica predstavila svet dvoživk v slovenšcini. Ucenci so ji postavili veliko zanimivih vprašanj, saj jih je tema zelo pritegnila. Izka­zalo se je, da so nekateri ucenci sku­paj s straši že sodelovali kot prosto­voljci v akciji prenašanja žab, mno­gi pa so izrazili željo, da bi se priho­dnje leto prikljucili akciji. In zakaj smo naravoslovne teme lotili ravno pri nemšcini? Ucenje tu­jih jezikov se zlahka poveže z uce­njem naravoslovnih vsebin, pri tem ucenci usvajajo znanje tako na na­ravoslovnem podrocju kot tudi na jezikovnem in obenem razvijajo skrb za okolje, kar je ena izmed pri­oritet sodobnega casa. Res lepo je videti, kako so ucenci raziskova­li svoje okolje in postali pozorni na življenje dvoživk v njihovem oko­lju, kako so z žarom pripovedova­li zgodbe o svojem srecanju z dvo­živkami. Nekateri so sploh prvic v naravi prepoznali mrest, se ga do-taknili in spoznali, da avtomobi­li na dolocenem obmocju povozijo celo devet desetin zaroda. Napisa­li so cudovite zgodbe, stripe, pesmi in PP predstavitve v nemškem jezi­ku, kar kaže, kako so napredovali v znanju nemšcine. V prihodnosti si obetamo še vec medpredmetno obarvanih ur nemšcine. Mag. Sofija Baškarad starejši Vse najboljše, jubilantka Rozika Stojanovska Ce bi še enkrat živela, bi spet prišla v Žeje V Žejah sva z Marjanom Koderma­nom, predsednikom Cebelarskega društva Krtina Dob, nekaj dni po njenem 80. rojstnem dnevu obiska-la Roziko Stojanovsko, clanico dru­štva, ki nama je v prijetnem pogo-voru zaupala življenjsko zgodbo ter posebej poudarila, da bi se vednoznova vrnila v Žeje, ce bi imela mo-žnost še enega življenja. Gospa Rozika, prijatelji jo klice­jo Rozi, je bila rojena 6. aprila 1941 v Makedoniji – prav na dan, ko so nemške sile napadle tedanjo Kralje-vino Jugoslavijo. Njen rojstni kraj so Dolenci, vas v bližini Bitole. V druži­ni so bili še trije bratje, oce in mama sta se ukvarjala s kmetijstvom, tudi z gojenjem tobaka in rada se je spo­mnila, kako je zgodaj zjutraj odhaja-la na njivo in vse do soncnega vzho­da zbirala liste tobaka. Podrobno nama je razložila tudi ves nadalj-zgodi tudi njegovi rojstni Makedoni-ko jo vprašam, kako ji je všec v tej nji postopek in delovno otroštvo. ji. Dobro se spominja velike žalosti prijetni vasici. Lepo je, pravi in me Oce je pozneje v Bitoli odprl pekar-družine ob njegovi smrti. spomni, kako zanjo lepo skrbijo no, sama pa se je kot tkalka zaposli-S hcerkama so nadaljevale gra-hcerki in vnuk; kako je ob 80. roj-la v bližnji tovarni. Kot mlado dekle dnjo vikenda v Žejah in leta 2001 stnem dnevu pripravila zaradi epi­se je srecala z bodocim možem, ki je je gospa Rozi postala stalna prebi-demije le skromno, a lepo slove­obiskoval vojaško akademijo. Dopi-valka Žej. Spoznala je prijatelja Iva-snost. Rada pogleda televizijo, pre­sovala sta si in se po njegovem kon-na, cebelarja in lovca, ter tudi sama bere casopis, ureja vrt in okolico, canem šolanju porocila in leta 1963 postala clanica Cebelarskega dru-veliko tudi kvacka in obuja spomi­prišla v Slovenijo, kjer je mož v teda-štva Krtina Dob. Ceprav je ob piku ne. Prijateljeva smrt jo je zelo potr­nji JLA dobil službo v vojašnicah nacebel ugotovila, da je alergicna na la, tudi nekaj vec zdravstvenih težav Gorenjskem. Živeli so na Bledu, po-pike, je to ni odvrnilo, da ne bi sode-ima, vendar upa, da bo v prijaznih zneje v Ljubljani. Rodili sta se jima lovala v aktivnostih društva. Prija-pogovorih s prijatelji in sosedi pre­dve hcerki. Dobro se spominja, kako telj Ivan je imel tudi cebelnjak, sku-magala težave in z domacimi spet so v enem od casopisov našli oglas paj pa sta se družila z društvom dia-zaživela v tej prijetni vasi. Pa tudi za nakup zemljišca za vikend v Že-betikov. Cebelarji seradi spominja-v cebelarskem društvu, kjer ostaja jah. Kraj jim je bil všec in med leto-jo,kakojihje vednorazveseljevala podporna clanica. ma 1979/1980 so zaceli z gradnjo vi-z razlicnimi pecivi. Posebej vsi hva-Hvala, gospa Rozi, za vašo pri­kenda, ki je danes lepo urejen dom lijo njen neke vrste burek z mesom jaznost in spomine. Iskrene cestit­gospe Rozi. Mož je umrl v casu voj-in cisto posebno zelenjavo, imeno-ke ob 80. rojstnem dnevu in velikone za osamosvojitevSlovenije – od vano štave iz Makedonije in jo vese-zdravja in prijetnih trenutkov v Že-žalosti mu je ‘pocilo’ srce v kasarni, lo goji na vrtu. jah vam želim. pravi gospa Rozi. Bil je proti teda-»Ce bi še enkrat živela, bi spet nji vojni, razmišljal je, kaj se lahko prišla v Žeje,« z žarom v oceh pove, Vera Vojska Dom upokojencev Domžale se sooca s prostorsko stisko Domovi za starejše v Sloveniji so že pred krizo, ki jo je povzrocila epidemija covida-19, opozarjali na številne probleme, s katerimi se soocajo že vrsto let. Med najvecjimi težavami, ki jih je epidemija še dodatno razgalila, so velika prostorska stiska, kadrovska podhranjenost ter zastareli kadro­vski standardi in normativi, ki ne dohajajo vse vecjih potreb stanoval­cev. A politicni odlocevalci so doslej vsa ta opozorila preslišali. Tudi domžalski dom upokojencev, kijebilzgrajenleta1977inpostopo­ma dograjen v poznejših letih, se soo-ca z velikim pomanjkanjem prostora. Dom je po svoji gradnji poseben, saj ima na sredini stavbe atrij. Ta stano­valcem sicer omogoca boljše pocutje, po drugi strani, kar je bilo med epide­mijo zelo pomembno, pa je zelo težko osamiti posamezne enote doma tako, da lahko delujejo nemoteno. »Ob prvih okužbah z novim koro­navirusom v domu smo se soocili z velikim prostorskim primanjkljajem. Ta epidemija, ki že vec kot eno leto kroji naša življenja, je razkrila globo-ke vrzeli na podrocju oskrbe starejših. Še dodatno se je pokazalo, kako ma­cehovsko naša država skrbi za naj­ranljivejše skupine prebivalstva,« je kriticna mag. Nataša Zalokar, direk­torica Doma upokojencev Domžale. Potrebe po dodatnem prosto­ru: Domovi za starejše pri nas so po­gosto neprimerni za sodobne potre-be tovrstnega institucionalnega var-stvaintudiarhitekturnonisoprila­gojeni življenjskemu slogu in potre­bam stanovalcev. V domžalskem domu se soocajo z veliko prostorsko utesnjenostjo in pomanjkanjem pri­mernih prostorov za druženje sta­novalcev. »Potrebujemo vec skupnih prostorov za izvajanje številnih dejavnosti, s katerimi stanovalcem popestrimo njihov vsakdan, želimo si tudi prostor za izvajanje mašnih obredov. Treba je zagotoviti primerne prostore za stanovalce z demenco ter dovolj velike zunanje površine za sprehode in izvajanje drugih aktivnosti v naravi,« našte­va mag. Nataša Zalokar. Stanovalci svoj cas namrec zelo radi preživljajo v naravi ter skrbijo za vrt z zelenjav­nimi in zelišcnimi visoki gredicami. Tega stanovalci vecinoma urejajo sami. Nenazadnje pa dom potrebuje tudi ustrezno število parkirnih mest. Foto: arhiv DU Domžale 130 let železnice skozi domžale VECKRAT SO PROGO UKINILI – IN SPET UVEDLI Preberite množico anekdot s kamniške proge skozi cas Matjaž Brojan Foto: zasebni arhiv Matjaža Brojana Železniški tir je kot žila v te­lesu. Le da gre v prime-ru poteka proge za žilo, ki omogoca gospodarsko ži­ vljenje. Bila je pomembna, taka je še danes, pa vendar je v 130 letih ne­kaj pametnjakovicem prišlo na mi-sel, da bi progo ukinili. In so tudi jo! Veckrat! Vzrok za ukinjanja naj bi bil predvsem v hrupu, ki so ga vlaki nekoc povzrocali v veliko vecji meri kot ga danes. Cetudi so progo sko­zi Domžale do Kamnika ukinjali vec­krat, se je vedno našlo toliko pame­ti,da soodlocevalci o njeni usodi vsakic na koncu sklenili, da je pro-ga potrebna. In jo uvedli po vec uki­nitvah vedno znova. Prvic so kamnicana ukinili leta 1932 V kamniških arhivih se je ohrani-lo pisanje nekdanjega kamniške­ga profesorja IvanaZike v casopisu Slovenski narod z dne 17. septembra 1932. Tole se mu je glede prve ukini­tve kamniške proge zapisalo: »Slav­nega kamniškega vlaka, ki je bil po vsej naši širni domovini znan kot ko­femaln, ni vec. S prvim septembrom 1932 je nehal voziti. Njegova obupna pocasnost, ki je bila nekak veren simbol kamniške pocasnosti in kon­servativnosti, je postala že pregovor­na in naš Kamnican je bil v železni­škem prometu kot nekako predpoto­pno cudo, ki je vzbujalo obcudovanje in tudi posmeh vsega sveta.« Druga ukinitev potniškega prometa se je zgodila leta 1965 Kamniška proga je bila zgrajena za potrebe obojega: potniškega prome­ta in za tovorni promet, ki so ga ure­snicevali mnogi uporabniki proge iz Kamnika, Domžal in mnogih drugih krajev ob progi. Potniški promet se nipoveceval, uporabazagospodar­sko rabo pa je bila vse vecja, cetudi investicijskih vlaganj v progo ni bilo. Po prvi ukinitvi leta 1932 so leta 1965 zaradi nerentabilnosti potni­škega prometa na progi le-to ukini­li, proga pa je hkrati s tem posledic­no izgubila status javne proge za po­slovno-gospodarskepotrebe.Stem je kamniška proga postala le pogod­bena proga. Je bilo pa v tisti nesrec­ni odlocitvi pametno vsaj to, da se z ukinitvijo niso lotili še demonta­že tirov in naprav, kar bi kamniško progo za vedno potisnilo v zgodo­vinski spomin, ne bi pa nikoli vec mogli vzpostaviti potniškega pro-meta na njej. V obdobju od leta 1965–1978 je proga stagnirala in celo nazadova-la pri vzdrževanju tira, postaj in že­lezniških naprav. Temu je sledila 1. februarja 1978 nova popolna ukini­tev potniškega prometa. Gostota cestnega prometa je po­sledicno postajala vse vecja, na ce­stnih povezavah na Domžalskem in Kamniškem se je promet drasticno zgošceval, mnogi so zaceli v javnih nastopih in clankih zahtevati, da potniški promet spet uvedejo. Nekateri politiki so bili tako pa-metni, da so kmalu uvideli upravi-cenost takih zahtev. V tej vlogi pa-metnih in preudarno mislecih se je odlikoval domžalski župan Jože Po-gacnik, saj si je s tehtno besedo o nujni vrnitvi potniškega prometa na kamniško progo pridobil veliko so-mišljenikov. Tako so že 29. maja is-tega leta potniški promet spet uve­dli, cetudi samo dva vlaka dnevno s klasicno garnituro ter šest diesel-skih motornih vlakov. Tudi pozne­je so kamnicana še ukinjali, vendar so vedno znova vsi prihajali do spo­znanja, da je potniški promet po­treben predvsem za potrebe prevo­zov dnevnih migracij delavcev, dija­kov in študentov. Spoznanje, da po­tniški promet potrebujemo tako za Pregovorna pocasnost kofemalna Vlak na kamniški progi, ki mu je mesto Kamnik dalo tudi svoje ime – ka­mnican, je postal znamenit po svoji obupni pocasnosti in konservativno­sti. V železniškem svetu je pomenil nekakšno starino in atrakcijo, ki jo je zaznamovala pregovorna pocasnost. Ta je vzbujala poleg obcudovanja predvsem posmeh vsega sveta. Kako je bilo s hitrostjo kamnicana? Potniki, ki so bili navezani nanj in so se vsak dan vozili v Ljubljano iz Kamnika, Domžal in drugih krajev, kjer je vlak tudi ustavljal, so bili zara­di vlakovne ‘pocasnele’ zelo prizadeti, saj so na vožnji v Ljubljano in na­zaj izgubili veliko casa, vsekakor vec, kot bi si želeli. Osebni vlak je do Ka­mnika potreboval za 22 km proge 1 uro in 15 minut, to pomeni, da je bila njegova hitrost komaj 18 km/h. Vse, kar so napravili v prvih desetih letih, je bila uvedba jutranjega di­jaškega vlaka in še dveh cez dan. Opoldanski je odhajal iz Ljubljane ob 13. uri in je bil od vseh vlakov najpocasnejši, saj je domov vozajoce dijake za­radi pocasnosti spravljal v obup. Iz Ljubljane do Kamnika je potreboval kar 1 uro in 35 minut, zato so mu dijaki dali ironicni vzdevek ‘leteci kamnican’. 14 km/h pa je pomenilo – tako je zapisal kamniški kronist prof. Zika – da toliko pretecejo lahkoatleti na treningih, pa še to, ce so v prav slabi formi. omenjene prevoze delavstva, mladi­ne in drugih, se je okrepilo po pra­znovanju 100. obletnice proge v letu 1991. O tem bom pisal v prihodnjem nadaljevanju. Množica anekdot v kofemalnu … O kamnicanu se je ohranila množi-ca zgodb, med njimi je veliko hudo­mušnih in smešnih. Humoristi so od vsega zacetka kar tekmovali, kdo si bo izmislil zanimivejšo in bolj rado­živo zgodbo. Taka zgodba (kdo bi ve­del avtorja in pomišljal na to, ali se je res zgodila) je zgodba o dirki med kravo in kamnicanom. Zgodilo se je menda že pred prvo svetovno vojno, ko je vlak od Ljubljane do Kamnika vozil celo uro in 35 minut. V bliži­ni Crnuc se je menda pasla krava, ki ji je ob hitrosti vlaka (znašala je 14 km/h) prišlo na misel, da bi se lah­ko poskusila v dirki z vlakom, ki je takrat ravnokar prisopihal na crnu­ško postajo. Meni nic tebi nic se je postavila na sredo tira in jo moško ubrala po tirih proti Ježici. Vlak, ki je potegnil s crnuške po­staje, je pocasi zapeljal za njo, vla­kovodja pa ob tem piskal na vse pre­tege z namenom, da kravo spravi s tirov. Krave pa piskanje vlaka ni ga­nilo, korak je pospešila v dir, tega pa je iz metra v meter še poveceva-la. Nenavadna dirka krave in vlaka za njo je spravila v krohot vse, ki so spremljali nenavadno tekmovanje. Prva je pridirjala na Ježico ob nav­dušenem ploskanju ljudi, ki so kro­hotaje sodelovali v atrakciji, kakr-šne svet še ni videl. O tej veseli do­godivšcini so pisali takratni casopi­si. Nekdo se je v clanku jezil nad po-casnostjo kamnicana in zapisal, da je tekmovanje krave in vlaka naj­boljkonkretenprimerkdojehitrej­ši:krava alikofemaln. Zaradi ome­njenih besed so avtorja clanka ob-sodili na 5 goldinarjev globe »zaradi razžaljenja državne naprave«. V clanku je ostalo zapisano tudi tole: »To je vedno tako, ce kdaj javno kritiziraš kako nerednost, bo pa prva skrb prizadetega ne morda da popra-vi, kar si grajal, temvec da poišce ne­zadovoljneža in mu na najuspešnejši nacin zaveže jezik.« Strojevodja gredoc kupoval mleko Ena od zgodb govori tudi o vsako­dnevnem rednem nakupovanju. Do-gajalo se je (menda!), da je na Do-bravi med Crnucami in Trzinom, kjer poteka železnica tik ob cesti. Vsako jutro – to se je menda res do-gajalo – je stopil vlakovodja z vla­ka in kupil mleko od mlekaric, ki so bile na poti v Ljubljano vsaka s svo-jim mlekom. Ob pocasni vožnji je mleko kupil gredoc, ter pospešil ko­rak, da je ‘svoj’ vlak spet ujel. Men-da si je mleko na vroci površini loko-motive do Ljubljane tudi skuhal in si z njim postregel ter napravil tecen zajtrk kar med vožnjo. Mnogi ljudje se tudi spominja­jo, da je nekoc na posebnih tablicah namešcenih v vlaku, pisalo tudi: Med vožnjo trgati cvetlice je strogo prepovedano. Ob omenjeni, skrajno pocasni vožnji je bil (nemara) upra-vicen tudi drugi napis: Med vožnjo sprehajati se ob progi je potnikom najstrože prepovedano. Dvakrat po zalet Dogajalo se je, da sta bila na jutra­nji poti v Ljubljano in vecerni vrnitvi v Kamnik oba vlaka posebno polna. V desetih, nabito polnih vagonih je bilo stisnjenih celo od600 do 700 potnikov, tako da sezaradignece med njimi celo sprevodnik ni mogel premikati in je zaradi gnece mno­gokrat kar opustil pregledovanje in luknjanje kart. Zaradi tolikšne teže je bil vlak preobtežen, saj na crnu­škem klancu, zlasti pozimi ni mogel speljati. Sredi klanca ga je prepro­sto ‘zmanjkalo’, tako da se je usta­vil. Potniki so morali z vlaka, ki je moral dalec nazaj, da je vzel zalet. Menda je vcasih poskusil tudi vec­krat, da je splezal na tisto vzpetinico pred Crnucami, ce seveda sploh lah­ko govorimo o vzpetinici. O tem po-cetju so potem govorili, da vlak »ne-mocen hodi nazaj po sapo«. Kakor bi macka za rep vlekel Take zgodbice, ki so vkljucevale za­nimivosti in vesela doživetja Kamni-cana in ljudi, ki so se vozili z njim, je zbiral znani kamniški profesor – ro­manist Ivan Zika ter jih objavljal v ka­mniškem lokalnem casopisu Kamni-can. Ljudem je bilo sicer všec, da se je o razlicnih dogodivšcinah, ki so se dogajale s kamnicanom in potniki na njem veliko pisalo, ni jim bilo pa všec cviljenje lokomotive in vagonov. Za­radi razlicnih manevrov preklaplja­nja in odklapljanja vlakovne kompo­zicije med obema kamniškima posta­jama 24 krat na dan, so se ljudje zelo hudovali. Tisti, ki so imeli hiše nepo­sredno ob progi, so se zelo pritoževa­li, ceš da ropota in piska na vse prete­ge – »kakor bi macka za rep vlekel«. . (se nadaljuje) aktualno V PRICAKOVANJU JUBILEJA(6.) Pred 50. obletnico tradicionalnih Novoletnih koncertov Simfonicnega orkestra Domžale - Kamnik Športni dvorani 27. decembra ob 20. uri. Menim, da se Domžalcani in nje­govo kulturno okolje ne zavedajo do-prinosa Simfonicnega orkestra v kul­turni ponudbi kraja, saj je po prvem desetletju koncertov bil zapis in slika koncerta na prvi strani glasila, to leto pa ni bilo nobenega prispevka, vsaj kot opomba ‘zgodilo se je …’ Oseminštirideseti Novoletni koncert OseminštiridesetiNovoletni koncert je zazvenel v objemu Verdijeve glas-be. Slišali smo ariji iz Traviate, Rigol­leta, dve Puccinijevi iz Madama But­terfly in Manon Lescaut ter duet – Bar-carolo iz Offenbachovih Hoffmanno­vih pripovedk. Težo koncertu so dali sopranistka Mojca Bitenc, mezzoso­pranistka Sabina Gruden in tenorist Blaž Gantar. Orkester se je v najboljši zvocnosti izkazal v Verdijevi uverturi v operi Moc usode, dveh preludijih iz opere Traviata in v Puccinijevem In-termezzu iz opere Manon Lescaut. V clanku je Miro Pivar zapisal: »Dirigent Slaven Kulenovic je tudi tokrat spretno krmaril barko, polno odlicnih glasbe­nikov, ki so obiskovalcem Športne dvo­rane Domžale 27. decembra polepša­li novoletni cas in nas navdali z upa­njem na boljše novo leto.« Koncert V velikem slogu, kot je zapisal kronist, je orkester zakljucil s Polovskimi ple­si iz opere Knez Igor. Ker ploskanju ni bilo konca, so glasbeniki dodali še Of-fenbachov Can-can in Straussovo Ra-detzkyjevo koracnico. Tradicionalni 49. koncerti Tradicionalni 49. koncerti so bili v ustaljenih prednovoletnih termi­nih, v nedeljo in ponedeljek 22., in 23. v Domu kulture Kamnik ter v pe­tek, 27. decembra v Športni dvorani Domžale, vsi pod pokroviteljstvom obeh obcin. Orkester in njegov diri-gent Slaven Kulenovic sta si naloži-la težko breme kar zaradi dveh razlo-gov – dolžine programa in tehnicne zahtevnosti, ki še od profesionalne­ga orkestra zahteva temeljito pripra­vljenost. Vendar pregovora pravi­ta: Sreca spremlja hrabre, drugi pa: Kdor reskira, profitira. Uspelo je iz­vajalcem, ki so na robu svojih zmo­gljivostiprogramizvedli.Koncertje bil sestavljen iz popularnih del oper­ne, operetne in baletne glasbe, s tra­dicionalnima valckoma Zlato in sre-bro Franza Leharja ter Zgodbe iz du­najskega gozda Johanna Straussa s solistko na citrah Neli Zalar Kos. Prisluhnili smo lahko tudi eksotic­ni melodiki v Ajšinem plesu iz ba­leta Gajane, plus Perzijskih sužnjev iz opere Hovanšcina in še Strausso-vi Egipcanski koracnici. Program je duhovito povezoval Luka Vasle. Seveda sta najvecje aplavze pože-la pevska solista, sopranistka Ma-teja Potocnik in tenorist Gregor Rav­nik. Kljub trem dodatkom in lepim željam za zdravje, srece, uspehov in dobre glasbe v letu 2020 se to ni ure­snicilo. Tako je zaradi covida-19 od­padel jubilejni 50. Novoletni kon-cert. Upam, da bo to leto srecnejše in cas ugodnejši, da si zaželimo Srec­no 2022 v polno zasedenih dvoranah tako v Kamniku kot v Domžalah. . Tomaž Habe je ustanovitelj in po­budnik ter dirigent 27 tradicional­nih Novoletnih koncertov Simfo­nicnega orkestra Domžale - Ka­mnik. Tomaž Habe Foto: zasebni arhiv Tomaža Habeta L eta bežijo … Vse hitreje obra-camo liste koledarja, vedno v pricakovanju, upanju na ne­kaj novega, lepšega. Orkester jevminulihletihvzponovinmajh­nih nihanj nenehno napredoval. Ob dirigentih so se orkestraši razvija­li v poustvarjalce, ki so se spopa­dali z vse zahtevnejšimi skladbami. Velik delež v delovanju orkestra pa so nosili tudi predsedniki orkestra. Po dolgem obdobju odlicnega vo­denja Jane Gregorc Bogataj so se od leta 2011 zvrstili še Veronika Ložar, Zdenka Krecan, do sedanjega pred­sednika, muzikologa Mihe Kozjeka. Jedro orkestra je ostalo kar stabil-no. Od same ustanovitve v orkestru igrajo še trije glasbeniki: violinistka Mirjana Maticic Frišek, timpanist Ja­nez Spreitzer in koncertna mojstrica orkestra, violinistka Branka Becaj.Že pred upokojitvijo je z orkestromsodeloval Karel Žužek, sicer koncer­tni mojster Radijskega orkestra, pa je od leta 2015 postal redni clan or-kestra in njegov koncertni mojster. Mesto dirigenta prevzame Slaven Kulenovic Zadnje, peto nadaljevanje nam je predstavilo 42 Novoletnih koncer­tov. Od 43. Tega pa je prevzel mesto dirigenta Slaven Kulenovic, ki je si­cer redno zaposlen na Konservatori­ju v Ljubljani. Na svojem prvem No-voletnem koncertu se je predstavi z dvema solistoma Ljubljanske opere, sopranistko Urško Arlic Gololicic in baritonistom Ivanom Andresom Arnškom. V prvem delu sta predsta­vila Mozartovo glasbo iz oper Carob­na pišcal in Don Giovanni ter glas­bo iz Gounodove opere Faust. Dru­gi del je bil lahkotnejši, v duhu juž­noameriškeglasbe,kije razpolože­ne poslušalce kar vabil, da bi zaple­sali z orkestrom. Vera Vojska je v Slamniku zapisala »… In ceprav, kot nam je povedala povezovalka Barba­ra Božic, velikih razlogov v letu 2014 ni, je bil simfonicni orkester in njego­va glasba za vse velik razlog za to, da jim prisluhnemo, da smo ob njihovi kvalitetni glasbi tudi mi polni opti­mizma, predvsem pa ponosni na vse glasbenike, ki nam že toliko desetletij – amatersko, na profesionalni nacin, predvsem pa z ljubeznijo do glasbe polepšajo dni pred vstopom v novo leto.« Koncerta sta bila 23. decembra v Domu kulture Kamnik in 27. v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Dirigent Slaven Kulenovic (foto A. Grilc) Koncertni mojster Karel Žužek 46. Novoletni koncert Domžale, 27. 12. 2016 Štiriinštirideseti Novoletni koncert Štiriinštirideseti Novoletni koncert je bil špansko obarvan. V prvem delu smo po Rossinijevi uverturi Seviljski brivec slišali še dve ariji, eno iz Ne-topirja v izvedbi sopranistke Nadie Ternifi, druga pa je bila arija Rudol-fa iz opere La Boheme G. Puccinija. Pred njima smo slišali še krstno iz­vedbo moje skladbe Strune strasti. Solist ob orkestru je bil mladi, obe­tavni violinist Jure Oštir – Smirnov, ki je odhajal na študij violine v Lon­don. V drugem delu koncerta je bilo vecino glasbe iz opere Carmen, med katero so se zvrstili še valcek Espa­na, Sarasatejevi Ciganski napevi in Leharjeve arije Judit iz istoimenske opere. Po pevskih arijah smo v za­kljucku koncerta slišali še Bizetovo ParandoloizsuiteArležanka.Vpri­jetnem, humornem vzdušju je kon-cert povezoval clan orkestra, violon-celist Luka Vasle. Poleg že prej ome­njenih solistov nas je s svojim petjem ocarala še mezzosopranistka AnjaŠinigoj. Koncerti so izzveneli 16. de­cembra v Mengšu, 23. decembra v Kamniku in v soboto, 27. decembra v Domžalah. Na zadnjem koncertu se je izvajalcem v svojem imenu, v ime-nu Javnega sklada za kulturne dejav­nosti in obcine Domžale zahvalil taj­nik sklada Pavel Pevec. Tudi tokrat je Vera Vojska zapisala: »In še kar ne bi šli domov, saj so bili glasbeniki to-krat resnicno novoletno razpoloženi in so še enkrat dokazali, da jih v Sim­fonicnem orkestru Domžale - Kamnik resnicno druži ljubezen do glasbe, ki so ji bili v letu 2014 s številnimi uspe­ šnimi nastopi še posebej naklonjeni.« Brez treh dodatkov se uspešen kon-cert ne zakljuci. Petinštirideseti Novoletni koncert Petinštirideseti Novoletni koncert je minil v kriznem financnem letu or-kestra, tako da ni ohranjenih niti koncertnih listov. Dirigent Slaven Kulenovic je v goste pripeljal tenori­sta Dominga Stassija, ki je zapel ari­jo Cavaradosija iz opere Tosca, ari­jo Cania iz opere Pagliacci, napoli­tansko Non ti scordar di me in verje­tno najbolj popularno tenorsko ari­jo Nessun dorma iz opere Turandot. Na zacetku programa smo slišali Suppejevo Lahko konjenico, na za­kljucku prvega dela Cvetlicni valcek P. I. Cajkovskega, zacetna skladba drugega dela so bili Pomladni glaso-vi J. Straussa, koncert pa so zaklju-cili z valckom Na lepi modri Donavi. Spored sta popestrili še dve filmski glasbi Johna Williamsa in Avsenikov Spomin v obdelavi Bojana Adamica, polka Na lovu in Koracnica Radetz­kega Johanna Straussa. Za razigra-no in humorno povezovanje je po­novno poskrbel Luka Vasle. Šestinštirideseti Novoletni koncert Šestinštirideseti Novoletni koncert so z dirigentom S. Kulenovicem zazna­movali trije operni pevci mlajše gene-racije: sopranistka Eva Cerne, mezzo-sopranistka Jadranka Juras in basistTomaž Štular, ki je svoje pevske kva­litete predstavil v ariji Don Bassilija iz opere Seviljski brivec. Presenece­nje na koncertu je bil tudi Vivaldijev Koncert za dve mandolini v preoble­ki za dva kontrabasa. Koncert so uo­kvirjale tri uverture: Mozartova Beg iz Seraja, Verdijeva Nabucco, Straus­sova Cigan baron ter zakljucna hitra polka Unter doner und blitz. Koncer-ti v Mengšu 19. decembra, v Kamni­ku22.decembrainvDomžalah 27. decembra so doživeli po tri dodatke z zakljucno koracnico Radetzkega. Program je povezoval radijski napo­vedovalec Gregor Budal. Sedeminštirideseti Novoletni koncert Zaradi velikega zanimanja sta bila v Domu kulture Kamnik kar dva kon­certa, 22. in 23. decembra. Koncert je obogatil igralec Jure Ivanušic. Pisan program iz operne in popularne glas-be je pri poslušalcih naletel na zelo ugoden odmev. Po Suppejevi uvertu­ri Pesnik in kmet smo prisluhnili so-pranistki Tajdi Jovanovic v dveh Pu-ccinijevih arijah ter v Leharjevi iz Ju­dit. V prvem delu sta bila še Sibeliu­sov Valse triste in valcek Cajkovske­ga iz Labodjega jezera. Drugi del nas jevnovoletnorazpoloženjezapeljal valcek J. Straussa Rože z juga. V na­daljevanju smo slišali še glasbo A. Adama, R. Vaughana Williamsa, L. Andersona, Hacaturjana in Sant­saensov Bakanal iz opere Samson in Dalila. Zelo zahteven in naporen program so glasbeniki amaterskega orkestra profesionalno izvedli. Seve­da je bil koncert tudi v Domžalah, v lokacija: dvorišce pr’ Berniku Ela Peroci: MUCA COPATARICA lutkovna predstava / Gledališce Labirint / režiser: Saša Jovanovic / igrajo: Tina Oman, Saša Jovanovic / 35’ / primerno za 2+ Muca nerednim otrokom odnese copate. Otroci sklenejo poiskati mu-cin dom in svoje copatke. V gozdu pa srecajo mnogo živali, ki muco tudi poznajo. S skupnimi mocmi najdejo njeno hišico. A kdo ve, ali bo muca otrokom vrnila njihove copatke …? sreda, 16. junij / 21.00 / abonma gledališki in IZVEN sreda, 23. junij / 21.00 / abonma gledališki in IZVEN lokacija: Poletno gledališce Studenec Iztok Mlakar: TUTOŠOMATO komedija / SNG Nova Gorica – Gledališce Koper / režiser: Vito Taufer / igrajo: Urška Taufer / Anuša Kodelja k. g., Tjaša Hrovat, Patrizia Jurincic Finžgar, Luka Cimpric, Žiga Udir, Rok Matek / Blaž Popovski, Matija Rupel, Iztok Mlakar / instrumentalni trio: Matjaž Švagelj, David Šuligoj, Roman Kobal Stari mafijaš Minolo Batista, zagovornik tradicije, ima tri hcere, zrele za ženitev, a v njihovo bližino ne spusti nobenega moškega. Bianca najbolj hrepeni po možitvi, Chiara bi cimprej rada prišla do ocetovega denarja, Katarina pa se odlocno postavlja za pravice žensk. Ceprav se starega mafijaša vsi na smrt bojijo, se okoli hiše zacno vrteti mladi moški z razlicnimi nameni – jim bo uspelo doseci, kar si želijo, oziroma kar jim je bilo naroceno? torek, 22. junij / 21.00 / abonma glasbeno-scenski in IZVEN lokacija: Poletno gledališce Studenec Jure Ivanušic, Matjaž Latin, Karel Capek: LUNAPARK KUGA kabaret / Mestno gledališce Ptuj / režija: Matjaž Latin / avtor originalnih songov in glasbe: Jure Ivanušic / avtor besedil: iz drame Bela bolezen, Karel Capek / igrajo: Jure Ivanušic, Maja Pihler Stermecki - Bilbi, Nenad Nešo Tokalic, Gorazd Žilavec V našem Lunaparku kuga ste dobrodošli vsi brez izjeme, bogati in revni, verni, neverni, mladi in stari, celo s karantene, dvomljivi, iskreni in lice-merni! Na razigranem vrtiljaku se vrtijo igralci, muzikanti, plešejo migran-ti, prevaranti, kreatorji, diktatorji, carovniki, duhovniki, glumaci, zabavljaci, gobezdaci in sanjaci – glavo vam razkužijo in srce okužijo! Lunapark kuga je preplet kabareja, ulicnega gledališca in plesne predstave. Niza množico slik in prizorov, ki na grotesken, burlesken in parodicen nacin govori o nalezljivem virusu. Od srednjeveške kuge do aktualne korone. kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Haruki Murakami Uboj komturja, 1. in 2. del Mladinska knjiga 2021 Ob novem romanu kultnega japonske­ga avtorja se je težko izogniti kritiki za­ložbe, da je roman razdelila v dve (zelo dragi) loceni knjigi, ki sta izšli istoca­sno, ceprav gre zelo ocitno za en roman, ki je bil napisan kot en roman in je bil tudi v anglešcino preveden kot enoten roman v eni knjigi. Protagonist romana je neimenovani slikar, ki se preživlja s slikanjem portretov po narocilu. Po razhodu z ženo se odpravi na popotovanje po Japonski, kar ga po vec mesecih pripelje do umika v koco legendarnega japonskega slikarja, oceta njegovega dobrega prijatelja. Tam pocasi zacne odkrivati, da se za mirno koco sredi gozda skrivajo nenavadne skrivnosti in da v bližini živijo enigmaticni ljudje, katerih razkrivanje in spo­znavanje ga popelje na pot vracanja k samemu sebi … Murakami ostaja zvest svoji formi in niti malo ne popušca pri kvaliteti. V romanu mu je odlicno uspe-lo ujeti ravnovesje med realizmom vsakodnevnega minevanja (težavnost odnosov, vzponi in padci v življenju slehernika) ter zanj znacilnim prepletanjem realizma s sanjami in surrealizmom. Racionalni um marsikaterega bralca bo verjetno še vedno zadržan ob surrealisticnih vložkih, ampak za tak um Mura­kami verjetno pac ni prava izbira. Med poznavalci Murakamijevih del pa bo navdušil tako tiste, ki bolj prisegajo na Norveški gozd, kot tudi tiste, ki jim je bližje trilogija 1Q84. (J. D.) Goran Vojnovic Ðordic se vraca Beletrina, 2021 »Vrnil sem se, ker sem se lahko. Eto, zato. Da je en cefur vec. Pa zato, ker me niste iz­brisali, mamico vam vašo radirkasto.« Marko Ðordic je nazaj. Po desetih letih bivanja v Bosni in Srbiji se ravno za cas Evropskega prvenstva v košarki 2017 nenapovedano vrne domov, na Fužine, za nedolo-cen cas, mogoce za vedno. Doma ni nic tako, kot je bilo, preden je odšel. Radovan ima raka, Ranka zaradi skrbi postaja živcna razvalina, prijatelji so se raztepli vsak na svoj konec sveta … Kmalu ugotovi, da ne ve, kaj bi pocel sam s seboj. Kaj naj pocne na Fužinah? Kaj naj pocne v Sloveniji? Kje je doma? Kdo je? Slovenska košarkarska reprezentanca niza zmage dan za dnem, pocasi, a zanesljivo. Z vsako zmago reprezentance Marko ugotavlja, da zanj ni vec mesta v Sloveniji. Da je bilo deset let odsotnosti enostavno prevec. Izgubil je svojo identiteto. Najstnik, ki je od­šel v Bosno, se je vrnil kot odrasel moški. Moški, ki na zunaj zrcali sliko svoje notranjosti. (B. A. O.) Yasmina Khadra Bagdadske sirene Modrijan, 2015 Vojna pozna samo eno vrsto siren. To so hrupi vojnih bobnov, kriki žrtev in soborcev, vzkliki zmagovalcev, bombardiranja kamikaz in ek­splozij, ki unicujejo hiše, procelja, otroke in starce, žene in zdravnike. To so zvoki, ki jih slišijo samo vojaki vojskujocih se strani, razlicnih koalicijskih sil in domacih saboterjev. Ti zvoki so kot nagrade tistim, ki sledijo, ki ne premišljujejo, ki cutijo svojo bol in jo želijo utišati in raztelesiti. Te eksplozije pomenijo unicenja vsega do zdaj znanega, doma-cega, prijetnega, veselega, pomirjujocega. Te krike se sliši skozi cute, ki jih potlacijo krivda, sovraštvo, gospostvo in nadzor, ki naj bi pisali novo zgodovi-no. Ti vzkliki žrtvovanj so za svet, ki ne obstaja, za placilo, katerih transakcija je zastala in se izgubila v potresu drugih tisocev, pripravljenih na oltarju smrti. Vojna ni samo zunaj, tam nekje, dalec od nas, ampak v nas samih, v naših odnosih, zlomljenih poljubih, zmotnih srecah in stiskanju rok, da prsti vec ne dobivajo kisika. Vojno lahko premagajo le poljubi vzajemnih glasbenih siren raznolikega sve­ta. (L. H.) Jani Virk Jaka in Vane Beletrina, 2021 V osemdesetih je Slovenija še vedno del bivše Juge, socialisticne federativne republike Jugoslavije ali SFRJ. Jaka in Vane sta mladenica, ki sta morala, tako kot vsi fantje takrat, za eno leto v vojsko. Slikovito je prikazan odpor, ki se je rojeval v mladini,zaradi nesmiselne izgube casa. Že takrat se je na raz­licne nacine napovedoval poznejši razpad absurdne vojske in avtoritarne države. Nekateri bolj, drugi manj so se na služenju naucili pridobiti privilegije in jih na mrtvo izkorišcati, mnogi drugi spet so zaigrali na karto bolezni in jim je bilo kaj prihranjeno … Vecina pa je svoj dolgcas utapljala v hektolitrih alkohola in oblakih dima. Ko se koncno Jaka in Vane rešita iz krempljev jugoslovanske vojske, kot najboljša prijatelja zaživita ljubljansko bohemsko življenje. Umetnost, študij, prilo­žnostna dela, potovanja, dekleta in žurerstvo, vse zah­teva svojo ceno, ženske pridejo in grejo, prijateljstvo pa ostaja, nepremagljivo, neprecenljivo in nostalgicno. Najboljše prijateljstvo, ki ga napaja umetnost. (C. H.) Vinko Möderndorfer Soncnica Mladinska knjiga, 2021 V zbirki Odisej, ki je namenjena mladost­nikom, je izšel nov roman znanega in veckrat nagrajene­ga pisatelja Vinka Möderndorferja, ki je zelo priljubljen tudi med mladimi bralci. Glavna junaka, prijatelja in so-šolca Ajda in Voranc se poznata že iz vrtca. Prijateljujeta tudi njuni družini, Ajdina je premožna, medtem ko Vo­ranc in mama živita bolj skromno. Ajda in Voranc vsak­dan hodita v šolo po ulici, ki jo kazi stara, razpadajoca vila. Nekega dne tam opazita nenavadno žensko s klobu­kom, okrašenim s soncnicami. Gospa je cudna, cudno se premika, cudno govori in trdi, da je zapušcena vila njen dom. Sprva imata Ajda in Voranc pred njo polno pred­sodkov, a ju tudi cudno vznemiri. Ko dobijo pri slovenšci­ni za nalogo raziskovalni esej, skleneta, da bosta pisala o ljudeh na robu. Zbližata se z nenavadno starko, kar pa potegne za seboj kup težav. Srecata se s predsodki pred drugacnostjo, tako pri sebi kot v njunih družinah in širši družbi. Trpka in topla zgodba o odrašcanju, spopadanju s težavami in odkrivanju zamolcanih skrivnosti. (S. Z.) Charlie Mackesy Fant, krt, lisica in konj Založba Ucila, 2020 Prijetno presenecenje Založbe Ucila je branje, ki bi ga še najlažje primerjal z legendarnim Ma-lim princem. Uvršceno je namrec v branje za najstnike, ampak je v resnici branje za prav vse starosti in tudi za tiste, ki se jim zdi, da nimajo casa za branje (branja je namrec za 15 minut, razmišljanja pa za vse življenje). Cudovite ilustracije likovnega umetnika Charlieja Mackesyja z mislimi oziroma pogovori med štirimi liki je avtor zacel objavljati na socialnih omrežjih, iz cesar je nato nastala knjiga, ki je postala uspešnica. Fant, krt, lisica in konj predstavljajo razlicne aspekte avtorjeve osebnosti, njihovi dialogi pa nas opogumljajo, nudijo tolažbo, nasmejijo, predvsem pa nam dajo vedeti, da ob soocanju s številnimi izzivi življenja nismo sami … »Kaj želiš biti, ko boš odrastel?« vpraša krt. »Prijazen,« je odvrnil fant. (J. D.) Blaž Lukan Fantek in puncka Mladinska knjiga, 2021 V pesniški zbirki Fantek in puncka sta glavna junaka fantek in puncka. Pesmice se dotikajo njunega vsakda­njega sveta in sveta njune družine, tako pesmi spregovo­rijo o deklicinih laseh, o razliki med ockovo in mamino roko, o tem, kako se puncka oblaci, kako se fantek sme­je, najdemo pesmico o božanju, pesmico o družini … Vsakdanje stvari se pokažejo v inovativni, nevsakdanji, drugacni luci … Pesmice so sveže in igrive in kar vabijo k družinskemu branju, k branju prijaznih pesmic, ki bodo družino še dodatno povezale. Pesmice spremljajo imenitne ilustracije ilustratorke Ane Zavadlav. (S. Z.) kultura kolumna• odtis clovecnosti LENART ZAJC ZGODBAO BUMBARCKU Z ljubeznijo do glasbe je mogoce marsikaj Glasbena pedagoginja Anastazija Juvan v casu epidemije V naši kulturi mnogi še vedno castijo mit svetega sinka, ki mu je dovoljeno vec. P red kratkim sem bil z ženo na kavi. V bližini so bila igrala, po njih so skakali, se zabavali in vrešcali otro­ci. Vse bi bilo, kot mora biti, ko ne bi moja najdražja v nekem trenutku vzkliknila: »Hej, ti bumbar, Ronaldo, pusti jo, punca je! A jo boš nehal brcat!« moja žena nikoli ne zamudi prilo­ žnosti, da se postavi za zatirane in preganjane. Ozrl sem se v smeri njenega po­ gleda in tam je resnicno nek debelu­ šen bumbarcek pri, takole na oko re­ ceno, enajstih letih, v trenirki z na­ pisom Ronaldo, od zadaj za kapu- co držal deklico in jo kolikor mu je duša dala brcal v gležnje in kolena. Nisem niti uspel zajeti sape, ko se je oglasila, mama: »Nic hudega ni, brat in sestra sta,« in spet mi je vzelo sapo. »A potem je pa kar v redu, da jo pretepa, ali kaj?« pa to ni utišalo moje boljše polovice. Ženska je medtem na hitro po­ pokala oba, bumbarcek je še naprej vlacil sestro za kapuco in z beseda- mi: »Se bosta že sama zmenila,« so zapustiliprizorišce.Obcutekje bil nelagoden. Nimam pojma, kaj bi bilo, ce bi bila situacija obratna, ce bi dekli- ca brcala bumbarcka, vse, kar lah­ ko recem, je ugibanje, vendar se ne morem znebiti obcutka, da bi bilo v primeru, ko bi nekaj nacelo veli- castni ego njenega prestolonasle­ dnika, vse narobe. Pac, v naši kul­ turi mnogi še vedno castijo ta mit svetega sinka, ki mu je pac dovo­ ljeno vec. Vec od tega, kar je dovo­ ljeno drugim fantkom, seveda, ker naš je pac naš in seveda vec, kot je dovoljeno deklicam. Recimo pred casom, sem poslušal prijateljico, ki jo sicer cenim kot sposobno in pa- metno žensko, razlagati neki znan­ ki, kako njenemu sinu doma ni tre­ ba po kosilu pospravljati posode. Pac, ker je to žensko delo in, ker so fantki tako ali tako cisto izgubljeni v tem svetu, to raje opravlja sama, saj ga noce povsem oropati mo- ške identitete. Nisem komentiral, sem si pa mislil, da ce je tako tra- pasta, pa naj bo prestolonasledni­ kova služkinja in še zlata prinašal­ ka hkrati. Najbolj žalostno pri tem je, da si matere služabnice in kra­ ljice zašcitnice v isti osebi tem krat­ kohlacnikom in njihovi tako želje­ ni moškosti s svojim razvajanjem delajo bistveno vec škode kot kori­ sti. Verjetno si ni težko predstavlja- ti, kaj se bo zgodilo, ko bo zgoraj omenjeni bumbarcek odrasel, se zaljubil in kmalu nato ugotovil, da vecina punc ni pripravljena prena­ šati njegovih muh le zato, ker je on pac dedec. Sledilo bo razocaranje, odpor do žensk in raslo bo prepri- canje, da je le njegova mama tista edina prava ženska, vse ostale pa so bodisi cenene vlacuge ali cuda­ ške feministke. Prepricanje, da je z njim vse v najlepšem redu, mor­ da celo edinim zares v redu, v šir­ ni okolici se bo le krepilo … no, ker nisem psiholog, ne socialni antro­ polog, seveda ne bom v detajle raz­ grajeval vseh možnosti o tem, kako se takšna vzgoja lahko sprevrže v narcisisticno motnjo, kako je ta škodljiva tako za takega fanta kot tudi za njegovo okolico. Je pa v naši okolici, ne govorim le o Domžalah, pac pa Sloveniji na splošno kar ne­kajmožakarjev,kitrpijo zaradipo­sledic podobnih vzgojnih pristo­pov. Prepoznavni so po menjavanju zvez, pac sodobne ženske na sreco vse redkeje prevzemajo vlogo potr- Tako pac je v skupnosti, vsak mora opraviti svojo nalogo, sicer se skupnost sprevrže v družbo, v kateri prevladajo brezdelneži nad vsemi ostalimi delovnimi in skrbnimi ljudmi, in tako smo tu, kjer smo. pežljive, ponižne, dolgocasne in do obisti puste služkinje, ali pa sami ne vzdržijo v zvezah, ker pac nobe­na partnerka ni enakovredna ma-terini cistosti, njeni plemenitosti in potrpežljivosti. Pa da ne bo pomote, ti ljudje obicajno niso zgube, vsaj vecina njih ne, gre za najvidnejše politike, gre za uspešne podjetnike, tudi psihologa najdemo med njimi. Na poslovnem podrocju lahko ble­stijo, tudi v družbi se znajo prilago­ditiin nekateriljudje celopodleže­jo njihovemu prozornemu šarmu. Kljub vsemu pa se sami sebi zdijo osamljeni, vedno prevarani in ne­srecni. Vse življenje jih, po njihovo seveda, spremlja krivica. Ob vsem tem pa je najbolj komic­no, da se feminizacija sveta, ta po­šast, kot jo marsikateri med njimi razume, dogaja ravno zaradi mam, ki vzgajajo takšne bumbarcke. Pac, v tistih starih dobrih casih, h kate-rim se vsi ti, ki jih je sveta groza ena­kovrednosti žensk, tako radi ozirajo, je bilo znacilno, da se punc enostav-no ni spodobilo pretepati. Ne gle­de na to, ali je šlo za sestre, sošol­ke, prijateljice, ali pa tiste nadležne vsevedne puncke, ki so te bile vedno dati v nic, dvigniti roko nad punco je bilo fanta nevredno dejanje in pika. Preprican sem, da tudi dan da­našnji mulcem ne bi smelo biti pre­težko dopovedati, da se uporaba fi­zicne moci samo zato, ker si mocnej­ši in pac lahko, niti ne spodobi, niti ne sme. Preprican sem tudi, da ma-lemu princu, bodocemu družinske-mu prestolonasledniku, ne bo pa-dla krona z glave, ce ga bomo nauci­li narediti kakšno hišno opravilo in bodo nekatere gospodinjske naloge v družini pac njegove. Tako pac je v skupnosti, vsak mora opraviti svojo nalogo, sicer se skupnost sprevrže v družbo, v kateri prevladajo brezdel­neži nad vsemi ostalimi delovnimi in skrbnimi ljudmi, in tako smo tu, kjer smo.. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Violinistka Anastazija Juvan, pe­dagoginja, samostojna glasbenica s statusom s strani Ministrstva za kulturo RS, rada pove, da je bor­ka, clovek akcije in da se ne usta­vlja pred razlicnimi ovirami, tem­vec išce vedno nove poti za dose-go svojih ciljev. Od tod tudi njeni uspehi, pa naj bo kot odlicne vio­linistke, ki je vselej posebno skrb namenjala mladim glasbenikom, ali odlicne glasbene pedagoginje z dušo in telesom – v njeni uspešni šoli poucevanja violine za otroke in odrasle, iz katere že prihajajo uspe­šni bodoci violinisti, med katerimi je tudi sin Gal. Epidemija jo je, tako kot veci-no samostojnih kulturnih delavcev, presenetila,a le za hip. Vseskozi je namrec razmišljala, kako bi svoje varovance motivirala za nadaljeva­nje glasbenega izobraževanja. Tako je v svojih razmišljanjih našla mo-tivacijo tudi zase in v obdobju lan­skoletnih jesenskih pocitnic zacela s pisanjem skladb, namenjenih in na kožo pisanih prav njenim ucen­cem. »Tako je nastala zbirka vec kot 20 skladb razlicnih karakterjev in te­žavnosti, za katero se že dogovar-jam, da bo izšla in tako pomagala tudi drugim glasbenikom – posebej mlajšim,« pove violinistka in pose-bej izpostavlja skupno delo z mo-žem, zelo poznanim in vsestran-skim glasbenikom Miranom Juva­nom, ki je njen zvesti podpornik in nepogrešljivi glasbeni sodelavec, saj že vsa leta s svojimi klavirskimi spremljavami podpira in nadgrajuje njeno delo z ucenci. Starša sta posebej ponosna na sina Gala, ki je še v letu 2019, kot njen takratni ucenec, po mnogih opaženih uspehih okronal obdobje skupnega dela z uspešno opravlje­nim sprejemnim izpitom na Konser­vatoriju za glasbo in balet v Ljublja­ni, kjer je med kandidati osvojil naj­višje število tock. Veseli jo, da so bili uspešni tudi njeni drugi ucenci. Tako izpostavlja mlado violinistko Izo Sušnik, ki je na razlicnih tekmovanjih osvoji-la 3. nagrado, zlato plaketo ter ne­kaj posebnih nagrad na mednaro­dnem tekmovanju Oscar Rieding v Celju, kjer so sodelovali glasbeniki iz 25 držav. In potem je prišlo leto 2020 in z njim covid-19, je kar malo žalo­stna moja sogovornica. Epidemi­ja je prekrižala vse njihove nacr­te. Planirana tekmovanja in nasto-pi so odpadali kar po vrsti, a se pe­dagoginja Anastazija Juvan in njeni ucenci niso dali. Pridno so, ob upo­števanju vseh ukrepov, delali onli­ne v dobri veri, da se bodo stva­ri normalizirale. Veliko dela so na­menili pripravam za tekmovanja v letu 2021, med njimi tudi nastopom na državnem tekmovanju. »Pridno smo delali,« se spominja glasbena pedagoginja. »Cas je mineval, tež­ko smo cakali vsaj delno sprostitev ukrepov in jo docakali v februarju 2021.« Z najvecjim veseljem so iz­koristili priložnost, da predstavijo svoje delo, nabrusili loke ter v ob-dobju februarskega odprtja šol va­dili in posneli programe, s kateri-mi so se predstavili na mednaro­dnem tekmovanju Glasbena cipka iz Idrije. Organizatorji so pripravili res imenitno tekmovanje blizu 300 tekmovalcev iz okoli 30 držav, v ka­terem je pedagoginja Anastazija Ju-van na njihovo povabilo sodelova-la tudi v žiriji za violine. Kot zani­mivost: prav vsi sodelujoci ucen­ci Anastazije Juvan so na tekmova­nju igrali tudi po eno njeno sklad­bo. Vse skladbe so bile zelo opaže­ne – tako s strani ocenjevalcev kot organizatorjev. Glasbena cipka v Idriji je dokaza-la, da so prav vsi njeni ucenci zelo uspešni, saj so bili vsi tudi nagraje­ni: Iza Sušnik je osvojila prvo mesto, Dolores Juvan, Ela Kološa in Sara Karolina Blažic pa so bile v svojih kategorijah druge. Posebno uspe­šen pa je bil tudi tokrat sin Gal, ki je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto, nekaj pozneje pa je Gal uspel tudi na tekmovanju Sonus na Hrvaškem, kjer je dobil 1. nagrado, 100 tock ter denarno nagrado 2000 kun in pre­stižni naziv Laureat. Cestitamo! Posebej pa izpostavljam še njeno ucenko Izo Sušnik, ki je z najvišjim številom tock opravila sprejemni iz-pit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Uspešni nastopi so bili prava mo-tivacija za pripravo na tekmovanje Temsig, ki je bilo žal zaradi razmer prestavljeno na junij. Do tedaj je še nekaj casa in prepricana sem, da bo prizadevno delo spet rodilo sadove. Za konec pa še misel pedagogi­nje Anastazije Juvan, ki s svojim de­lom in ucenci dokazuje, da je mogo-ce tudi v teh casih dosegati uspehe. »No, tako nekako smo kot glas­beni mušketirji prekrižali loke in se spopadli s covid casi ... Ni lahko, a se ob ljubezni do glasbe marsikaj da. Ob mojih pridnih ucencih in mo-ževi podpori je šlo. Ob tem pa naj se še zahvalim staršem, ki so mi svoje otroke zaupali in nam ves cas stoji­jo ob strani,« pove Anastazija Juvan, ki ji tudi v prihodnje želimo srecno ter tudi veliko ljubezni do glasbe in ohranjanja kulture ter vzgoji mladih v teh težkih casih. Vera Vojska Foto: arhiv Anastazije Juvan kultura Miha Eric: Isitdo (Odtisi) Graficne razstave je pravi užitek opazovati, saj nas vedno znova prevzamejo domiselne rešitve natisnjenih likovnih stvaritev, ki jih hkrati omejuje omejena površina matrice in slednja razmnožuje v neomejeno število odtisov. galerija domžale Poseben car grafik pa je življenje znotraj njih, ki ga avtorji oživljajo le z izrazno crto v risbi, glavni pripovedovalki nati­snjenega crno-belega kontrasta na papirju. Na svojstven nacin svo­je leso-, lino-, bakro-pise piše/riše/ reže Miha Eric, ki nas je v maju po­gostil z bogato bero umetnin iz nje­govega zadnjega graficnega opu­sa. Kar nas preprica ob ogledu raz-stave, je perfektna tehnicna izved­ba, aktualna in domišljena vsebi­na in umerjena polnost postavitve v galerijskem prostoru, ki je nasta-la v sodelovanju z galerijskim stro­kovnim sodelavcem Jurijem Smo­letom. Razstava zagotovo ne dopu-šca, da s pogledom površno ošvr­kneš po njej, temvec se ustaviš pred vsako podobo, tako malo kot veli­ko, saj je pomembna vsaka podrob­nost, figura in napis; avtor nam z razstavljenimimatricamicelo omo­goca vpogled v tehnicni postopek nastalih linorezov, kar na razstavah ne vidimo pogosto. Vsekakor je av-tor mojster crte in minimalisticnega izraza, kjer ima vsaka poteza domi­šljeno mesto in svoj smisel. Motiv-no rad potuje med fantazijo, grote­sko in tradicijo, tudi z vkljucenimi elementi iz aktualnega ter vsakda­njega življenja (da, tudi covid-19 je med njimi). Predvsem pa je pohval­na avtorjeva navezanost na klasic­ne graficne tehnike, ki jih tu in tam kolorira, v risbo vnaša sodobnej­še principe, upošteva prostor okrog njih, graficne odtise vdeluje v pre­mišljene okvirje, ustvarja nove idej­ne koncepte z novimi izraznimi raz­ sežnostmi, skratka v maniri sodob­ne umetniške grafike. Miha Eric je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljublja­ni, na smeri ilustracije, sicer pa iz­jemno plodovit ustvarjalec tako na likovnem in glasbenem podrocju. V tej glasbeni maniri je potekalo tudi odprtje razstave 13. maja 2021, av-torja in njegovo delo pa je v spro-šcenem pogovoru predstavil vodja galerije Jurij Smole. Vsekakor pri­porocamo obisk razstave, ki bo na ogled do 3. junija, tudi zato, ki je za­dnja v nizu programske sezone, bolj ali manj okrnjene zaradi aktualnih zdravstvenih razmer. Jeseni pa se spet srecamo v Gale-riji Domžale. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Lahkotno in radostno v pomlad in poletje Razstava v Menacenkovi domaciji menacenkova domacija ‘Lah­kotno in radostno’ se je v razstavišcu Menacenkove domacije predstavila mlada umetnica Maja Gregl iz Dom-žal, ki je dobila priložnost za razsta­vljanje ob izboru na 8. likovnem na­tecaju, s katerim smo obeležili sto­letnico rojstva kiparja Franceta Ah­cina, rojenega v Menacenkovi do-maciji. O avtorici in njenem ustvar­jalnem delu smo pisali že v prejšnji številki Slamnika, tokrat pa na krat­ko predstavimo njeno kiparsko raz­stavo,ki smojo virtualno odprli11. maja 2021, od 12. maja do 2. junija pa je na ogled v živo, v odpiralnem casu domacije. Maja Gregl nam predsta­vlja svoja zadnja likovna dela iz casa ‘lockdowna’, ki so nastala pod men-torstvom Jožeta Baršija na Akademi­ji za likovno umetnost in oblikova­nje v Ljubljani. Drugi sklop razsta­vljenih kiparskih del je študijskih, ki jih je izdelala lani med študijem pod mentorstvom Matjaža Pocivavška in na delavnici Male plastike pod men-torstvom Dragice Cadež. Na Majini ustvarjalni poti spremljamo njeno materialno in vsebinsko raziskova­nje kiparskega dela, tipanja v razse­žnost prostora in v konceptualno na­ravnane kiparske pripovedi, ki išce­jo domiselne umetniške rešitve. Ob zakljuckuprogramskesezone, kise zakljucuje z majsko/junijsko razsta­vo, vabljeni v Menacenkovo domaci­jo naogledMajinihkipov.Z jesenjo spet nadaljujemo z novimi razstava-mi in projekti, ki že nestrpno cakajo na izvedbo. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar kultura Nabor vtisov z Domžalske poti spominov Podobe Domžalske poti spominov je naslov fotografske razstave, ki jo je v Knjižnici Domžale 26. aprila postavil Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj. foto, kino in video klub mav­rica Razstavljajo tri generacijedružine Kragelj: Jože Kragelj, Špe­la Kragelj Bracko in Jasna Bracko. Dvaintrideset velikih barvnih foto­grafij obiskovalcu pricara poglede z obroca po grebenih nad Raco, Ra-domljo,Nevljico,KamniškoBistri-co in Pšato. Fotografije predstavlja­jo mikavne pokrajinske utrinke in bogate panorame, ki se razkrivajo s planinske poti. Nanizane so kultur­ne in naravne zanimivosti v razlic­nih letnih casih; fotografi poti na­mrec niso opravili v enem zamahu, ampak po etapah, kot prijetne dru­žinske izlete. Domžalska pot spominov je vec kot 110 km dolga krožna pot. Po ne­kaj predlogih krajših poti ali obca­snih spominskih pohodih je bila urejena in uradno odprta 23. maja 1980. Na zacetku se je imenovala Pot spominov NOB obcine Domžale. Jože je inženir elektrotehnike Razstavaje bila pripravljena vso-Ker se je nekdanja obcina razdelila in clan Mavrice, v kateri skrbi tudi delovanju s Planinskim društvom na pet manjših, je pot dobila novo za organizacijske dejavnosti, 20 Domžale. V vitrinah pod fotografija­ime. Pred tremi leti so jo temeljito let. Podoben fotografski staž imami so na ogled predmeti in dokumen­prenovili in ji dodali nove kontrol-hci Špela, ki je krajinska arhitekt-ti, povezani z Domžalsko potjo spo­ne tocke ter prilagodili traso. Špilk ka. Jasna jeŠpelina hciin obisku-minov – podatki, zemljevidi, kažipo­nad Blagovico je s 957 m nadmorske je tretji razred OŠ Rodica. Jože inti, žigi, pohodne knjižice in podobno.višinenajvišjatocka.Napotijemo-Špela uspešno razstavljata na dr-Žal je zaradi omejitve obiska to-žno obcudovati vršace gora, doline, žavnih razstavah, že dvakrat pa sta krat odpadla projekcija videofilmov planote, reke in Ljubljansko kotlino pripravila tudi skupno fotografsko in pogovor z avtorjema Antonom ter obiskati 53 pomnikov in spomin-razstavo; o francoski pokrajini Ka-Muellerjem in Karlom Steinerjem. skih obeležij iz druge svetovne voj-margi in o Krasu. So Domžalcani, ki Namestoslovesnegaodprtjainpro­ne. Zanimiva je v vseh letnih casih, jih poleg družinske vežeta tudi že-jekcije so naredili samo kratek pogo-primerna je tako za zahtevne, rekre-lja po naravi, potovanjih in fotogra-vor z avtorji fotografij in ga posneli. ativne in nedeljske pohodnike. firanju. Besedilo in foto: Igor Lipovšek Recenzija filma: Zlo ne obstaja Iranski oporecniški režiser Moham­mad Rasoulof jo je že pred dobrim desetletjem pobrisal iz svoje države z namenom, da se je – zaradi prika­zovanja žgeckljivih interno-držav­niških tem v svojih filmih – izognil zaporni kazni. Ker je še vedno zvest svojemu filmskemu poslanstvu, si je prislužil svetovni ugled enega naj­pomembnejših iranskih režiserjev generacije; povsod razen doma, kjer so njegovi filmi še vedno cenzurira­ni in jih sploh ni dovoljeno prikazo­vati. Mednje spada tudi najnovejši Zlo ne obstaja (There is no Evil), ki v štirih vsebinsko nepovezanih zgod-bah spregovori o smrtni kazni v ro­dnem Iranu. Zadnji dobitnik zlatega medve­da na eminentnem filmskem festi­valu Berlinale, smrtno kazen tema­tizira iz vidika (potencialnega) ek­sekutorja, ki je v iranski družbi lah­ko prakticno slehernik. Poleg dvaj­setmesecnega obveznega vojaške­ga roka se morajo naborniki sooca-ti tudi z dolocitvijo za pomoc pri iz­vršitvi smrtne kazni; v tem konte­kstu je najbolj enostavno spodma­kniti stol, na katerem stoji obsoje­ ni. Ce se za omenjeno nalogo javiš sam, lahko denimo dobiš tri dni do-pusta, da obišceš zarocenko ali kaj podobnega. Težje je v primeru, ce ti je naloga dolocena, se pravi vsi­ljena. Ce imaš sreco, jo lahko za­menjaš s sotrpinom, v vecini pri­merov pa jo moraš obvezno izvrši-ti sam, v nasprotnem primeru se ti vojaški rok lahko nerealno podalj­ša, nikoli ne smeš zapustiti drža­ve ali sledi kakšna druga oblika ka­zni. Lahko tvegaš tudi pobeg, spre­meniš identiteto, ubežiš drugam ali pa se do konca življenja skrivaš ne­kje na iranskem podeželju. Nekate-rim pa je slednje celo cisto obicajna služba. Gre za na videz povsem nor-malne in umirjene družinske mo-ške, ki stoicno prenašajo nerganje svojih žena o banalnosti vsakdana, saj najverjetneje podzavestno cuti­jo, da one s tem zgolj verbalno izra­žajo njihovo nervozo, s katero sami sploh ne smejo biti v stiku, ce že­lijo nadvse okrutno obveznost tudi izpeljati. Pa je morda kakšna raz­lika med njimi in vsemi tistimi, ki so pritiskali na gumbe plinskih ce­lic v tretjem rajhu? Mar ni zanimivo, kako polni mašcevalnega srda po­stanemo ljudje, ko gre za nekaj, kar se je dogajalo že v oddaljeni prete­klosti in se nam zdi popolnoma ne­sprejemljivo, ce pa se na kakšnem koticku sveta podobne stvari doga­jajo danes, pa smo veliko bolj pri­zanesljivi oziroma celo obmolkne-mo? Kdo je torej bolj kriv nacisti, Iranci ali mi, ker molcimo? Seve­da bi marsikdo porekel, da gre vsaj v iranskem primeru v glavnem za zlocince in morilce, vendar v resni­ci so obsojeni na smrt tudi politic­ni disidenti, civilnodružbeni aktivi­sti in umetniki vseh vrst. Vedno, ko se nam z necim ne ustreza ukvarjati, ker je morda prevec bolece, se raje izgovorimo na svetohlinski politic­ni sistem, ki mu je seveda vselej v interesu, da ne spremeni prav nice­sar. Vendar, tudi ce je sistem še tako rigiden, kot je npr. iranski, mora na koncu pritisniti na gumb cisto obi­cajen clovek. Najvecja ironija pa je, da v tem kontekstu ni nobene razli­ke med ‘moralnimi’ nami in dana­šnjim Irancem, ki je prisiljen to sto­riti za golo preživetje. Zlo ne obstaja je film, ki stimuli-ra predvsem razmišljanje o sociolo­ških in kulturoloških razlikah med zahodom in vzhodom, pa tudi o (ne) smiselnosti cloveškega kaznovanja kot takšnega. In ceprav si vcasih tudi sami intimno želimo, da bi bilo bolje,cekakšne vrsteljudienostav-no ne bi bilo, hkrati ne smemo poza­biti, da na koncu verige obstaja nek-do, ki pritisne na gumb za njihovo eliminacijo. Vedno. Film si lahko ogledate tudi v Me-stnem Kinu Domžale oziroma nje­govi spletni platformi: https://onli-ne.kinodomzale.si/signin.html. Žiga Camernik S trip je zaporedje ilustri­ranih slicic z besedilom v oblackih. V Evropi se je po­javil v 19. stoletju, v 20. sto­letju pa je tako kot film doživel svoj razcvet, in sicer s tiskom casopisov. Stripovski junaki so nas spremljali v risankah, filmih, reklamah. V slo­venskem prostoru verjetno vsi po­znamo stripe Mikija Mustra in nje­govih junakov Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika. Mene poleg Mustro­vih junakov še vedno najbolj zaba­vajo stripi junaka Asterixa. V obeh primerih gre za kakovostno branje, saj so nekateri stripi tudi prejemniki znaka kakovosti Zlata hruška. Sta-rejši bralci prisegajo na Alana For-da in Zagorja, kot otroci pa smo od­rasli zdaj v srednjih letih brali stri­pe Boža Kosa Kavboj Pipec in Rde-ca pesa ter Hribce Marjana Manc­ka. Zdaj otroci poznajo Manckovega Modrega medvedka, Vrtec pri veseli kravi Jelke Godec Schmidt in druge stripovske junake, ki jih najpogoste­je srecajo v otroških revijah. Ceprav so vcasih veljali za manj­vredno literaturo, v zadnjem casu pridobivajo na veljavi. Avtorji stri­pov svoje ideje domiselno in premi­šljeno povezujejo v sliki in besedi, tako da stripi postajajo prave literar­ne umetnine. Nenazadnje pa je strip odlicen pripomocek pri usvajanju vešcin branja. Otroci imajo mnogo vec interesa in koncentracije, ko zac­nejo brati prve besede, ce so zraven ilustracije, ki jim pri tem pomaga­jo. Ob kratkih zapisih v oblackih se zlahka prebijejo cez zgodbo in zna­jo obnoviti vsebino, kar je pri dalj­ših in bolj zgošcenih besedilih težje. Ko enkrat otrok usvoji bralno tehni­ko in mu ne predstavlja vec izredne­ganapora,branje postane avtoma-ticno. Otroci imajo pri ucenju branja najvec težav prav pri avtomatizaciji tehnike branja, kar posledicno vpli­va na odpor do branja in slabšo bral-no pismenost, ki se pozneje odraža v slabši ucni uspešnosti in uspešno­sti pozneje v življenju. Bralna pisme­nost je ena najpomembnejših vešcin sodobnega casa, zato se branju na­menja tolikšno pozornost. Ce je to-rej branje stripa otroku spodbuda, da zacne in vztraja, mu ponudite ka­kovosten strip. Ko branje ne povzro-ca vec težav, pa je nujno, da otroci posegajo tudi po zahtevnejši litera­turi. Društvo Bralna znacka je v so-delovanju z Mesto knjižnico Ljublja­na - Pionirsko pripravilo priporocil­ni seznam s kakovostnimi stripi po zahtevnosti in bralnih zmožnostih, kjer najdete primerne stripe tudi za otrokesposebnimipotrebami,teža­vami pri branju ali otroke, ki jim slo­venšcina ni materni jezik. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. POIŠCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo obcine domžale Prek stripa se mladi bralci lah­ko veliko naucijo. Novejši stripi, kot so: Zgodovina Slovenije v stripu, Naš Maister in drugi, so lahko zaba­ven ucni pripomocek. Andrej Roz-man - Roza pa je Orwellovo satiric­no alegorijo Živalska kmetija »za­radi iskrivosti dialogov in izvrstnih ter povednih ilustracij« (Rozina, v: Dobre knjige) uspešno približal sre­dnješolskim bralcem. Zelo zanimi­va je knjiga o Volkulji Beli, ki jo je Ceprav so vcasih veljali za manjvredno literaturo, v zadnjem casu pridobivajo na veljavi. Avtorji stripov svoje ideje domiselno in premišljeno povezujejo v sliki in besedi, tako da stripi postajajo prave literarne umetnine. Nenazadnje pa je strip odlicen pripomocek pri usvajanju vešcin branja. napisal in ilustriral naš nekdanji obcan Ivan Mitrevski, ki zdaj živi in deluje v Kamniku. Poucna, napeta ekokriminalka Volkulja Bela in ca­robni gozd je odlicno branje, ki od­stira probleme, s kakovostjo biva­nja, zraka, vode, ohranjanjem in varovanjem okolja, biotsko razno­likostjo in pomenom za okolje, tudi naselitvah zveri v naših gozdovih, z vsemi strahovi, ki se ob tem pora­jajo. Ker gre za problematike, ki jih spremljamo tudi v (lokalnih) medi­jih (npr. o Veliki planini in Kamni­ški Bistrici). Avtor nam v knjigi na­stavi ogledalo, predvsem zato, ker se zlahka povežemo z zgodbo, ki govori o kamniških gorah in plani­nah. Priznam, vsebino sem, skupaj s humornimi in nenavadnimi ilu­stracijami Ivana Mitrevskega, pre­brala na dušek in še vedno mi od­zvanja, ceprav je minilo že nekaj casa. Torej z gotovostjo lahko re­cem, da gre za odlicno delo. Poleg vseh že omenjenih naj omenim še nekaj stripov oziroma stripovskih junakov, ki bodo verje­tno mladim bralcem priljubili bra-nje, to so: Šnofijeva drušcina (de Cecco, Gorenc), Pasji mož in Ka­pitan Gatnik (Pilkey), Ariol (Gu-ibert), Tintin in njegove pustolo­všcine (Hergé), Lucky Luke in Izno­gud (Goscinny, René), in še mnogi drugi, tako slovenskih kot tujih av-torjev – pri slednjih bodite pozorni tudi na prevajalce. Dober prevod je pri stripih zelo pomemben. . kultura Naša obcina v barvah Nastop ob dnevu upora in prazniku dela Ob prazniku Obcine Domžale smo v okviru miniGalerije, ki poteka pod okriljem Galerije Domžale, organizirali likovni natecaj z naslovom Naša obcina v barvah. galerija domžale Mlade smo povabili, da nam predstavijo svoj najljubši del obcine, pa naj bo to igrišce, sprehajalna pot, gozdni koticek ali pa morda kakšna stav­ba, dogodek, oseba ... Likovna dela, ki smo jih prejeli, prikazuje­jo razlicne koticke obcine Domžale – od Mocilnika do Kulturnega doma Franca Bernika, Kamniške Bistrice, Krumperka,domžalsketržnice.Ve­seli smo bili lepega odziva, naš na­ biralnik ste obarvali s kar 67 likov­nimi deli. Le-ta bodo na ogled v Galeri­ji Domžale 5. maja od 17. do 19. ure, od 6. do 8. maja pa po obicajnem ur­niku galerije. Prijazno vabljeni, da nas obišce­te in se v živo prepricate, kako bar-vite so Domžale! Vsa dela si že lahko ogledate v spletni galeriji na www.kd-domza-le.si/likovni-natecaj_galerija.html. Polepšali trenutke varovancem MGC Bistrica. folklorno društvo groblje,domžale Z veliko pridnega dela, prizadevanj, tudi požrtvovalno­sti, ljubezni do dedišcine in želje, da kljub epidemiji folkloristi nada­ljujejo svoje delo,sevedaobdosle­dnem upoštevanju veljavnih ukre­pov, so se pevci in plesalci Folklor­nega društva Groblje, Domžale od­locili, da s svojim nastopom ob dne­vu upora in prazniku dela polepšajo trenutke varovancem MGC Bistrica. Tako je bilo pred dnevom upora v MGC Bistrica nadvse slovesno. Fol-klorno društvo Groblje Domžale, ki je že veckrat nastopilo za varovan­ce, jih tudi tokrat ni razocaralo. Ker ples zaradi ukrepov ni bil mogoc, so kulturniki iz Grobelj pripravili glas­beno-pevsko prireditev. Za zacetno veselo razpoloženje je glasbenik Ro­man poskrbel s svojo harmoniko in vižami Na Robleku, Spomin in Oto-cek sredi jezera. Cez zelene trate je odmevala prva pesem ‘uradne­ga’ programa, ki ji je sledila napo­ved praznicnega dogodka, nato pa je tercet pevk Betka, Pavlina in Meta zapele o prihodu pomladi, se skupaj z varovanci napotile Po jezeru bliz Triglava, nato pa spet program pre­pustile harmonikarju Romanu, ki je nagovoril predvsem dekleta Dober vecer, ljubo dakle. Bleda luna mirno plava in Z zakrivljeno palico v roki so zapele dekleta, Roman pa zaigral Nmau cez Izaro. Za konec so Betka, Pavlina in Meta zapeli še dve nepo­zabni ljudski: Tam na vrtu in Le pre­di, dekle predi. Clani Folklornega društva Gro­blje, Domžale so se od navdušenih poslušalcev poslovili z vošcilom ob obeh praznikih – dnevu upora in 1. maju – prazniku dela, ter z željo, da vsi ostanejo zdravi in veseli, k cemur je zanesljivo prispevala tudi vedno priljubljena Na Golici. »Zelo sem vesel, da nam je po vec-letnih naporih uspelo sestaviti ženski tercet Betka, sopran, Pavlina, alt in Meta, bas. Naše društvo je s tercetom obogateno in je pripravljeno na dalj­še samostojne nastope in gostovanja. Bogatejši smo tudi za štiri nove cla­ne,« je v pogovoru o omenjeni pri­reditvi povedal dr. Franci Hribovšek, predsednik društva, ki se pripravlja na otoplitev, ko bodo lahko nasto­pili z vsemi ponudbami (instrumen-talna in vokalna glasba ter ples). Do tedaj pa srecno, spoštovani folklo­risti. Vera Vojska Foto: FD Groblje, Domžale Zarja Šraj, 9 let, Homški hrib V prejšnji številki Slamnika v prispevku Naša obcina v barvah avtorji slik niso bili pravilno navedeni. Za neljubo napako se prizadetim in bralcem iskreno opravicujemo in prispevek s pravilnimi navedbami objavljamo še enkrat. Uredništvo Slamnik L eta 1986, ko smo v Domžalah praznovali praznik obcine 23. maja, je bila slovesnost s podelitvijo obcinskih priznanj v Hali komunalnega centra. Obcinski svet ZSS Domžale pa je pripravil kulturno­družabno prireditev V Domžalah se dobimo. Med nastopajocimi je bil tudi ansambel Stopar. Foto: Vido Repanšek politika | aktualno lmm / matej oražem Naj pocivajo v miru Na domžalskem pokopališcu se je pred dobrim mesecem dni zgodil dogodek, ki se ga lahko vsi skupaj samo sramujemo, predvsem pa ga mora-mo glasno in nedvoumno obsoditi. Neznani sto­rilec je namrec onecastil tri muslimanske gro­bove in s tem grobo posegel v najbolj obcutlji­va clovekova custva, povezana z družino, s spo­štovanjem mrtvih in njihovega zadnjega doma, pa tudi z dejanjem, ki ima globoko in namer-no sporocilnost, in to na najbolj neprimeren in zavržen nacin. Naj samo spomnim na besede, ki nam vcasih zvenijo klišejsko in jih izrekamo ob slovesu, zdaj pa jih resnicno razumem: PO­CIVAJ V MIRU! Grobovi so kraj, kjer žalujemo, kjer smo v sti­ku s tistimi, ki so nas zapustili in nam veliko pomenili, kjer živijo spomini in misli na naše prednike. Zato je onecašcanje grobov nekaj naj­bolj grdega, nesprejemljivega in obsodbe vre­dnega. Kako veliko sovražnosti, nestrpnosti, zaslepljenosti in najbrž tudi bolezenskega gne­va se lahko nakopici v ljudeh – je grozljivo in nas lahko samo skrbi. Morda so danes na ta­peti pripadniki drugih verskih skupnosti, na­slednjic migranti, nazorsko drugace misleci, clani kakšne ‘nesimpaticne’ politicne stranke, pa geji in lezbijke, umsko in telesno prizadeti, Domžale, mesto, v katerem sem odrašcal in v katerem živim vse življenje, so odprta in povezana skupnost, ki sprejema vse ljudi in zavraca vsako sovraštvo. kmalu tudi vsi drugacni – kam to vodi nas opo­zarjajo številni ‘brejviki’, ki vsak dan znova iz­vajajo grozovita dejanja na raznih koncih sveta. Domžale, mesto, v katerem sem odrašcal in v katerem živim vse življenje, so odprta in po­vezana skupnost, ki sprejema vse ljudi in za­vraca vsako sovraštvo. Zato je absolutno nujno takšna dejanja ne­mudoma in najostreje obsoditi. Gre za zavr­žno dejanje, katerega cilj je ljudi deliti in spre-ti. Tega pa nikakor ne smemo dopustiti. Zato je ob takšnih dogodkih toliko bolj pomembno, da našim soobcanom in prijateljem povemo, da so v naši obcini dobrodošli in da nam je vsem is-kreno žal, da morajo v casu trajanja meseca ra­mazana doživljati takšne provokacije. Samo skupaj se lahko upremo ljudem, ki že­lijo sejati samo zlo. Zato dragi prijatelji, sporocam jasno in gla­sno, da to niso naše Domžale, to ni naša Slove­nija in to ni naš svet. (Narocnik: LMM, Domžale) Vprašanja, pobude in predlogi svetnikov VPRAŠANJE VPRAŠANJE Regionalna kolesarska povezava v Dom-Ležišce za naše brezdomce (zaporedna žalah (zaporedna št.: 281) številka: 277) POSREDOVAL:Metod Marcun / LMM / POSREDOVALA:Marija Doroteja Grmek / z e-pošto: 25. 1. 2021 SDS / na 13. seji OS dne 26. 11. 2020 VSEBINA:Na 13. redni seji Obcinskega VSEBINA: Ali obstaja še kakšna možnost sveta smo obravnavali tudi Investicij-v obcini Domžale, da se naredi še kakšno ski program za projekt regionalna kole-ležišce za naše brezdomce, da ne bi pre­sarska povezava v Domžalah. Uspešnost nocevali na avtobusni postaji. Imamo projekta je v veliki meri odvisna od pri-še dva, ki potrebujeta prostor za bivanje, dobivanja zemljišc in soglasij/služno-eden izmed teh je umrl, ker je bival na sti na le-teh. Na postavljeno vprašanje, avtobusni postaji. kako je s pridobivanjem zemljišc, je bilo s strani porocevalcev zagotovljeno, da ni ODGOVOR vecjih zadržkov in da je vecina zemljišc PRIPRAVLJAVEC: župan že pridobljenih. Zato sem bil presenecen, VSEBINA:Obcina Domžale se je s podob­ko sem videl dopis, da so nekateri lastni-nimi vprašanji veckrat obrnila na pristoj­ki parcel preseneceni, ce ne kar zgrože-ne službe, predvsem na Center za soci­ni nad dosedanjim nacinom komunika-alno delo. Kot navajate, je eden od brez­cije obcine z lastniki zemljišc (brez poja-domcev umrl, drugi pa je bil hospitali­snil, nacrtov, skic, osnovnih informacij ziran, Center za socialno delo Osrednja so jim sredi julija predložili v podpis po-Slovenija - vzhod, Enota Domžale pa mu godbo o služnosti). je našel zacasno bivališce v gostišcu so- Vprašanje: Kakšen je postopek odku-sednje obcine, kjer sam krije stroške bi-pa zemljišc in koliko zemljišc je še v po-vanja in toplega obroka z državno soci­stopku pridobivanja lastništva in slu-alno pomocjo in je njegova stiska trenu­žnosti? Ker je smiselnost in upravice-tno rešena. nost investicijske naložbe vezana na Obcina Domžale za pomoc brezdom­terminski plan, me zanima, kolikšna je cem zagotavlja kar nekaj javnih sredstev ogroženost tega projekta in uspešnost tako prek Obmocnega združenja Rdece­crpanja Evropskih sredstev? Ali pote-ga križa Domžale (topli obrok in kapaci­kajo dela na tem projektu skladno s ter-tete) kot tudi prek sofinanciranja organi­minskim planom? Kdo bo pokril 2,2 mi-zacij, ki pomagajo brezdomcem na pod-lijona evrov nepovratnih kohezijskih lagi vsakoletnega javnega razpisa. sredstev (ESSR) v primeru, ce projekta Obcina Domžale brezdomcem, ce vlo­ne bomo pravocasno dokoncali? žijovlogoinizpolnjujejopogojeOdloka o denarnih socialnih pomoceh v obcini ODGOVOR Domžale, pomaga tudi z enkratno obcin-PRIPRAVLJAVEC: župan sko denarno socialno pomocjo. Na pod-VSEBINA:V skladu z izdelano DGD/PZI lagi istega obcinskega odloka Obcina dokumentacijo za projekt regionalne ko-Domžale na podlagi mnenja pristojnega lesarske povezave v Obcini Domžale so centra za socialno delo zagotavlja placi­pridobljene vse potrebne služnosti. Prido-lo ali doplacilo oskrbe v kriznem centru, bili smo vsa potrebna mnenja/soglasja ter zavodu, stanovanjski skupini, varni hiši pravnomocni gradbeni dovoljenji za brvi oziroma drugi obliki namestitve izven cezregionalnocestoinželezniškoprogo, javne službe, kadar je placilo ali dopla­zato se ogroženost projekta ocenjuje na cilo oskrbeoziromacena nastanitvepri­minimalno. Vsa dela potekajo v skladu s merljiva s ceno namestitve v javni mreži. terminskim planom, zato ocenjujemo, da Seveda pa mora biti volja za rešitev brez­bo investicija koncana pred zahtevanim domstva tudi na strani brezdomca. rokom izvedbe. kolumna• kam greš, clovek? KDOR ŽIVI OD LAŽI,GA LAŽ POKOPLJE Vemo, da nam lažejo, oni vedo, da lažejo, oni vedo, da mi vemo, da lažejo, ampak oni nam še vedno lažejo. – Aleksander Isajevic Solženicin (1918–2008) T emu, kar je nasprotno logicni resnici, pravimo zmota, kar moralni, temu laž. Dogaja se, da je kdo resnicoljuben in govori, kar misli, ceprav je v zmoti, ali pa lahko pove kaj, kar zgleda logicna resnica, apri tem laže. Še velikokrat mislim ponoviti, da je vec vredna zmota, ki vanjo clovek verjame, kot dejanskost, v katero ne; da ni zmota tisto, kar ubija dušo, marvec laž. Clovek laže in se od dru­gih uci laži. V družbenem vedenju smo se nau-cili laži, in ker clovek na vse gleda s cloveškimi ocmi, vse pocloveci, tudi naravo, kar vodi v ka­tastrofalne posledice. Ko bi bili ljudje zmeraj re-snicoljubni, ko ne bi nikoli lagali niti po naroci­lu niti po opustitvi, ko ne bi potvarjali resnice in je zamolcevali, bi nikomur ne prišlo na misel go-vorit o skladnosti med zunanjo govorico in no-tranjo sodbo, kajti govorica in sodba bi bili ena in ista stvar. Ko ne bi lagali niti z besedo niti z molkom, med njima ne bi bilo razlike. Govoriti ne bi bilo drugega kot na glas misliti. Vendar na žalost ni tako. Povsod se soocamo s prevarami in lažmi. Imam obcutek, da v življenju še nikoli poprej nisem slišal toliko laži kot ta cas. Že prislovic­ no so najvecji lažnivci politiki, najvecji preva­ ranti pa bankirji, saj posledice strahotne global- ne krize, ki so jo povzrocili, vidimo in cutimo vsepovsod, v unicevanju narave in opustošenju cloveških življenj. Naše odlocitve temeljijo na prepricanju, da so ljudje, ki nam prinašajo informacije, vredni zaupanja ter da nam želijo dobro. Kaj pa, ce tisti, na katere se zanašamo, niso iskreni z nami in nam lažejo? Kaj pa, ce se jim zdijo njihovi oseb­ ni interesi in cilji pomembnejši od naših? Tega je vse vec, zato morate obvladovati nacine, kako si boste iz poplave informacij izoblikovali neod­ visno mnenje o tem, kar slišite pri porocilih ali preberete v tiskanih medijih. V odlicno pomoc vam služi sposobnost, da prepoznate, kaj vodi ljudi, da vamlažejo, in ugotovitev, kdaj to poc­ nejo. Najprej pa moramo opredeliti lažnivo pre­ varo, ki ima mnogo podob in izrazov: zavajati, prevarati, hliniti, prikrivati, goljufati, ponare­ diti resnico, prikrojevati resnico, izmišljevati si, pretvarjati se, izkrivljati dejstva, dvoumno se iz­ ražati, ovinkariti, napacno predstaviti, izogiba- ti se vprašanjem, lagati. Vsega tega mrgoli pri kolosalni globalni prevari okrog korona plande­ mije. Vec kot leto dni trajajoci medijski cirkus je prava parada prevarantskih tehnik, s tem pa ucilnica v živo za vse nas, ki smo žrtve. Trije dejavniki so prisotni v vsaki situaciji, v kateri pride do prevare in laži: izbira, sposob­ nost in priložnost. Ce razumete te tri dejavni­ ke, je v vaših rokah kljuc do spoznanja, zakaj in kako pride do prevare, kako jo prepoznati in kako zmanjšati možnost, dastenjenažrtev. Iz­ bira za laž je namerno dejanje lažnivca, da do- seže kakršnokoli osebno korist. Vec kot je v igri, v vecji skušnjavi se znajde ta oseba. Nam pa je v izjemno korist geslo »Sledi denarju!«(Follow the Money!). Ucinkovitost lažnivca je odvisna od njegovih komunikacijskih spretnosti in na­ pletenih zgodb, ki so nosilne pri prevarah in la- žeh. Edini kljucni dejavnik laganja, na katerega lahko vsaj delno vplivamo, je priložnost. Ce ne želimo biti tarca laži, ustvarimo vtis, da na nas ni vredno ciljati. Scenarij prevarantov je spisan na dva naci­ na: kot neposredna prevara, pri kateri gre za ak­ tivno prikrojevanje resnice; ali pa kot zavajanje s pomocjo posredne prevare – izmikanja. Kadar se izmika, lažnivec ne spreminja odlocilne in- formacije, temvec jo le zadrži zase, zato je ta na- cin za lažnivca lažji. Pri neposredni prevari si mora zapomniti prejšnje laži in domisliti nove, ki morajo biti usklajene s prejšnjimi, in dovolj nedolocne, da jih lahko pozneje spreminja. Clo - vek, ki to pocne, mora imeti odlicen spomin, saj je slab spomin najhujši sovražnik lažnivcev. Kdor pa laže z izmikanjem, mora poznati celovi-to resnico, saj le tako lahko nekatere dele infor­macije zamolci. Poslušalcu pove le toliko, da ta pride do napacnega sklepa. Vsak lažnivec doži­vlja hud stres, saj je v nenehnem strahu, da bo žrtev razbrala resnico in ga razkrinkala. Koncni cilj politikov je vedno obvladovanje ljudskih množic, vendar ob tem velja staro poli-ticno reklo, ki pravi, da lahko zavajaš nekaj lju­di zelo dolgo in veliko ljudi za kratek cas, ne mo­ Koncni cilj politikov je vedno obvladovanje ljudskih množic, vendar ob tem velja staro politicno reklo, ki pravi, da lahko zavajaš nekaj ljudi zelo dolgo in veliko ljudi za kratek cas, ne moreš pa zavajati vseh ljudi ves cas. reš pa zavajati vseh ljudi ves cas. Ko se to doga­ja, govorimo o zlorabi javnega zaupanja. Ti lju­dje so se tako visoko povzpeli, ker smo jim zau­pali. Ce so izdali naše zaupanje in zlorabili svojo moc, mi pa od njih ne zahtevamo odgovornosti, potem s svojim molkom podpiramo takšno rav­nanje. To je nevarno, saj se pogosto izrodi v zlo-cin proti clovecnosti. Vsakršna cenzura, omeje­vanja tiskovnih konferenc na vnaprej oddana vprašanja in prepovedi javnih soocenj razlic­nih mnenj so znaki vsiljevanja enoumja, ob ka­terem morajo državljanom zatuliti alarmne sire-ne. Spomnimo se politicnih prevarantov vsaj ob naslednjih volitvah, prodanih duš pa ob izka­zovanju drugacnih oblik zaupanja. Zgodi se, da ljudje verjamejo lažnivcu, ker je zanje bolj spre­jemljiva laž kot resnica, ki zna biti hudicevo bo­leca. Že dolgo pa je znano in tudi srhljivo ucin­kovito uporabljeno reklo: »Ce laž pogostokrat ponavljamo, postane resnica.« Kot avtorja tega rekla se pojavljata tako Vladimir Iljic Lenin kot tudi Joseph Goebbels. Enaka izjava dveh vodil­nih mož dveh med seboj smrtno sovražnih tota­litarnih režimov je le dokaz vec, da danes živi-mo v podobnem sistemu tiranije, tokrat norih milijarderjev, kupljene znanosti in strahovlade psihopatov, ki vrešcijo: »Zaupajte znanosti in meni in vse bo v redu!« Lažemo sami ali pa nam lažejo drugi. Saj se ne zgodi vedno s slabim namenom. Ne gre nuj-no za prikrivanje kriminalnih dejanj ali krivo prisego. Lahko gre za male, majcene laži vsak­danjega življenja. Vcasih njej samo zato, da je ne bi prizadeli, ne povemo, kaj si v resnici mi-slimo o njeni novi obleki, ki je grozna, ali price-ski, ki je pravo sracje gnezdo, ali pa njemu za­molcimo, da je slab šofer ali štor, ki ni sposo­ben sestaviti kupljene omare za cevlje. Vseka­kor pa je koristno, da tudi po vedenjskih znakih prepoznamo lažnivca: zatikajoc govor, jecljanje, požiranje besed, momljanje, premori med govo­rom, uporaba govornih mašil, živcni smeh, otr­pel (zamrznjen) izraz na obrazu, živcno mežika­nje, povešena ramena, togo sedenje, itd. Recept za obrambo je preprost, lažnivca ozemljite z na­tancnimi vprašanji, ki bodo razkrila vrzeli v nje­govi zgodbi. Odprite nasprotujoca si dejstva, po­izvedite po manjkajocih podatkih in zahtevajte, da pojasni dvoumne izjave. Ce ga želite razkrin­kati, morate silovito napasti z najmocnejšim orožjem, z resnico. Sklenite, da boste zmeraj in v vsakem prime-ru govorili resnico. Kako? Naleteli ste na nekoga, ki laže. Zabrusite mu v obraz: »Lažeš!« in pojdi­te naprej. Naleteli ste na cloveka, ki krade. Za­kricite nanj: »Kradeš!« in tako naprej! Najbolj klavrna od vseh mizerij, najogabnejša in najbolj smrdljiva zvijaca strahopetnosti je trditev, da se nic ne doseže, ce razkrinkaš lažnivca, ker bodo drugi lagali naprej. . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. pogled na domžalsko preteklost 140 LET ROJSTVA NAJVECJEGA IHANCA DR. ANTONA BREZNIKA Vsak kraj, ki da kaj nase, se spominja svojih pomembnih rojakov Brane Šimenc, skrbnik Breznikove muzejske zbirkeFoto: Brane Šimenc D r. Anton Breznik je bil vodil­ni jezikoslovec prve polovi­ce20.stoletja,slovnicarin pravopisec, raziskovalec slovenskega besedja, zgodovinar knjižnega izrocila, inovator sloven- ske skladnje in besedotvorja, uteme­ ljitelj novodobne stilistike in zbira­ telj ljudskega blaga, gimnazijski pro- fesor slovenšcine in ravnatelj, izredni clan SAZU ter vseskozi odlocen zago­ vornik slovenske jezikovne samobi­ tnosti; znanstvenik in pedagog, glo­ boko veren duhovnik, Ihanec in so- rodnik, predvsem pa je bil Clovek. Le- tos praznujemo 140. obletnico njego­ vega rojstva. Zaradi pandemije se ne bomo mogli organizirati spominskih slovesnosti po meri prejšnjih okroglih obletnic, ko smo Ihanci pokazali kra­ jevni ponos ter veliko zavest o delu in pomenu našega rojaka. Ta praznova­ nja tudi bodoci rod ne sme opustiti, ker smo zaradi gojenja in utrjevanja vrednot, povezanih z imenom in de­ lomtegavelikegajezikoslovca,vmi­ nulem casu stali in obstali. Breznikove spominske slovesnosti v Ihanu Konec marca 1974 je bila v Ihanu ob 30. obletnici Breznikove smrti prva vecja spominska slovesnost, ki jo je pripravila mlajša generacija z literar­nim vecerom v gasilskem domu, kjer so predstavili svoja prozna in pesni­ška besedila. Program so popestrili tudišolskipevskizborinihanskiin­strumentalisti glasbene šole v Dom-žale. Slavnostni govornik je bil šol-ski upravitelj Anton Križaj. V govoru je poudaril Breznikovo navezanost na Ihan, da je bil preprost clovek, da je zbiral ljudske pesmi in da je bil eden najpomembnejših jezikoslovcev. Konec septembra tega leta je bila na pobudo Slavisticnega društva na Breznikovi rojstni hiši – Pekleto- vi domaciji, odkrita spominska plo- šca. Slavnosti se je udeležilo vec kot sto slavistov ter vodilni predstavniki Filozofske fakultete in SAZU. Zbrane je pozdravil Anton Križaj, slavnostni govornik je bil dr. Jože Toporišic. Na kratko je opisal Breznikovo življenj­ sko pot, potem pa v petih tockah raz- clenil njegovo delo in ga ovrednotil. Breznik je dobil spominsko plošco na rojstni hiši in tako je bil deloma od­ pravljen dolg do »velikega služabni­ ka slovenskemu jeziku«, kot je zaklju- cil svoj govor dr. Toporišic. Brezniko­ ve rojstne hiše zdaj ni vec, spominska plošcaje‘preživela’rušitevhišeinje zdaj v Breznikovi citalnici v župnišcu. Aprila leta 1978 so Brezniku v sre­ dišcu Ihana postavili in odkrili spo­ menik v okviru praznovanja 750-le­ tnice prve omembe Ihana. Ob 100. obletnici Breznikovega rojstva leta 1981, pa tudi ob drugih okroglih obletnicah, so se v casopisih in revijah pojavili razni daljši ali kraj­ši zapisi o dr. Antonu Brezniku kot je­zikoslovcu, predvsem pa kot o profe­sorju in cloveku. Te clanke so najvec­krat napisali njegovi dijaki s škofijske gimnazije (najbolj znan med njimi je bil mogoce prevajalec Janko Moder), ki so se svojega profesorja spominja­li z velikimi besedami, polnimi hvale­žnosti in spoštovanja. V 90. letih je prvo svojo oddajo o Brezniku na radiu pripravil novinar in publicist Matjaž Brojan, ki je po­zneje ob okroglih obletnicah pripra­vil še vec podobnih radijskih oddaj in napisal vec prispevkov za casopi­se in revije. V soboto, 26. marca 1994, je bilo praznovanje 50. obletnice Breznikove smrti. Slovesnost je potekala na zele­nici pred spomenikom ob pristnosti cerkvenih dostojanstvenikov, vod­stva škofijske gimnazije in lokalnih veljakovter mnogih domacinov; slo­vesnost so popestrile narodne noše. Slavnostni govornik je bil dr. Jože Toporišic, program je povezoval do-macin Boris Kopitar. Pri izvedbi pro-grama so sodelovali cerkveni pevski zbor, domaci recitatorki in kamniški Koledniki. Po spominski slovesno­sti pred spomenikom se je Breznikov dan nadaljeval v cerkvi, o Brezniku pa sta spregovorila dr. Franc Rode ternadškof in metropolit dr. Alojzij Šu­štarkot njegov nekdanjidijak. Vpo­poldanskem delu programa so obi-skali Breznikov grob in Zavod sv. Sta-nislava v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 2001 smo praznovali 120. obletnico rojstva dr. Antona Breznika, saj so se po prelomu stoletja te spo­minske slovesnosti povezale z Brezni­kovim datumom rojstva. Novembra leta 2001 je namrec svet krajevne sku­pnosti Ihan na slovesni seji razglasil datum Breznikovega rojstva za pra­znik krajevne skupnosti. Tako smo Ihanci v najvecji in splošni meri poka­zali svoj odnos do Breznika in zaveda­nje o pomembnosti njegovega dela. Slovesnosti ob 120. obletnici Bre­znikovega rojstva so se dogajale na kulturnih dnevih od ponedeljka 19., do nedelje, 25. novembra. Organizi­rala sta jih Odbor za kulturo Župnije Ihan in Kulturno društvo Ihan. V ponedeljek so bili na proslavi po-leg domacinov tudi ugledni gostje od drugod, in sicer dr. Franc Rode, slo­venski metropolit in nadškof, upo­kojeni beograjski nadškof dr. France Perko, dr. France Bernik, predsednik SAZU, številni jezikoslovci z dr. Jože-tom Toporišicem na celu, ter ravnateljin številni profesorji s Škofijske gim­nazije iz Šentvida nad Ljubljano, ki je pripravila kulturni program za ta ve-cer. Rdeca nit programa so bile ljudske pesmi, ki jih je Breznik kot dijak zbralza Štrekljevo zbirko Slovenske ljudske pesmi. Izvedla so jih odlicen gimnazij-ski pevski zbor ter komorna in recita­torska skupina. Slavnostni govornik je bil Jože Kurincic, prof. slovenšcine na tej gimnaziji. Dr. Franc Rode je obtej priliki direktorju Škofijske gimna­zije podaril uro svojega strica, jeziko­slovca dr. Breznika. Od domacinov so na tej slovesnosti sodelovali trobenta-ci,violinistkainpovezovalcaprogra-ma, pripravili so tudi razstavo o življe­nju in delu pomembnega rojaka. V sredo je program pripravila in iz­vedla mlajša generacija domacinov. Ihanske kulturne, zgodovinske in na­ravne posebnosti so predstavili z do-kumentarcem Resnica ni, da Svet pod Taborom sam’ smrdi. Nato so nastopi­li domaci pevski zbori, program je do-polnila razstava starih predmetov in dokumentov iz Ihana in okolice. V soboto je bil v gosteh slovenski pesnik Tone Pavcek, na tretji kultur­ni dan Breznikovih spominskih slove­snosti je bil literarni vecer. Pesnikov nastop se je nadaljeval z nastopom recitatorske skupine ihanske podru­žnicne šole, ki je predstavila nekaj pe­smi tega priljubljenega pesnika. Praznovanje Breznikove 120. oblet-nice rojstva se je zakljucilo v nedeljo s slovesno mašo. Ta dan so bile predsta­vljene tudi tri razglednice z motivi Bre­znika in Ihana ter priložnostni poštni žig. Program je dopolnila filatelistic­na razstava starih slovenskih znamk. Leta 2011 smo praznovali 130. ob-letnico Breznikovega rojstva s tremi kulturnimi dnevi. Pokrovitelji sloves­nosti so bili Krajevna skupnost Ihan,Obcina Domžale in Župnija Ihan. Osrednji dogodek tega praznova­nja je bila pridobitev Breznikove mu-zejske zbirke. Publicist in novinar Ma-tjaž Brojan je vec desetletij, pravza­prav že iz študentskih let, zbiral razna gradiva o Brezniku. Nabrano gradivo je podaril Ihanu in Ihancem. Prostor zanjo smo našli v Breznikovi citalnici novozgrajenega ihanskega župnišca. Ta zbirka je edinstvena, saj gre za knjižna in druga tiskana gradiva, ki so tako ali drugace povezana z Brez­nikom, fragmentarne zapise, fotogra­fije in drobnejše primerke ter radijske oddaje in drugo publicisticno gradi­vo o delu in pomenu velikega Ihanca ter o praznovanjih ob okroglih oblet­nicah smrti ali rojstva tega velikega jezikoslovca.Mednjimi jetudinekaj gradiv, ki jih ima samo ta zbirka. Po-stavljeno zbirko je dopolnil Breznikov kip, izdelek Mihe Kaca. Ob tej priliki je Kulturno društvo Ihan izdalo raz­širjeno brošuro o življenju in delu Bre­znika, ki je obiskovalcem na voljo v muzejski zbirki. Tridnevno praznovanje je zaokro­žilo tri podrocja Breznikovega dela: jezikoslovca, zbiratelja ljudskega iz-rocila in duhovnika. Tako je bila v petek 17. junija v Domu krajanov slavnostna akademi­ja z osrednjim nastopom dr. Jožeta To­porišca, ki je prinesel na oder precej Breznikovih del in potem je v njego­vem slogu sledilo celo predavanje o tem pomembnem jezikoslovcu. Ta vecer sta popestrila dva glasbe­na nastopa: Ljoba Jence je zapela ne­kaj ljudskih pesmi, ki jih je zapisal Breznik kot srednješolec, ga. Marini-ceva pa je nastopila z godalnim an-samblom celistk. Akademija se je za­kljucila z razstavo Breznikovih del, na kateri je Matjaž Brojan predstavil svo­ja zbrana gradiva o Brezniku; lahko bi tudi rekli, da je predstavil vecino del Breznikove muzejske zbirke. Naslednji dan je bila v športnem parku prireditev ob krajevnem pra­zniku - Tržnica - z osrednjo temo ljudsko izrocilo. Na Tržnici so v pe­strem in bogatem kulturnem progra-mu svoje pesniške zbirke predstavi­le tri pesnice domacinke. Po predho­dnem razpisu so nastale štiri slikar­ske interpretacije motiva Lepe Vide, natancneje tri slikarske in ena foto­grafska. Tržnica ni minila brez nasto-pa ihanskih pevskih zborov, domace turisticno društvo pa je predstavilo knjigo o ihanskem kamnu. Breznikov duhovniški poklic je za­znamovala slovesna sveta maša v ne­deljo, ki jo je daroval Breznikov ne-cak, kardinal dr. Franc Rode. Med mašo je bil krajši kulturni program z nagovorom Matjaža Brojana. Slo­vesnost je zaokrožil kardinalov bla­goslov Breznikove muzejske zbirke vŽupnijskem domu sv. Jurija. Življenje Breznikove zbirke Tako smo Ihanci dobili svoj kultur­ni zaklad,ki smogaponosnožele­li pokazati vsakomur, ki bi poka­zal zanimanje. Vsaka taka pridobi­tev pa prinese tudi obveznosti. Za zbirko je bilo treba redno skrbeti, jo vzdrževati, negovati in dopolnjeva-ti. V prvi vrsti je bilo to delo skrbni­ka zbirke. V teh letih je bilo gradivo Brezni­kove zbirke dopolnjeno s 15 enota-mi. Pridobili smo razne Breznikove razprave, publikacije ob praznova­nju 130. obletnice rojstva …, mogo-ce je najbolj zanimiva pridobitev fo­tokopija rokopisov Breznikovih za­pisov ljudskih pesmi, ki jih hrani Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Vzdrževanje Breznikove zbir­ke je pomenilo tudi skrbni pregled celotnega gradiva ter popravila po­sameznih gradiv. Del sredstev zanje je bil pridobljen na Javnem pozivu za sofinanciranje projektov ohra­njanja kulturne dedišcine v obcini Domžale za leto 2011. Obiski Breznikove muzejske zbir­ke so bili na zacetku precej množic­ni, potem so se zmanjševali. Zve­sti obiskovalci vsako leto so ucen­ci ihanske devetletke, ki na dan kul­turnih dejavnosti obišcejo tudi Bre­znikovo zbirko. Srecanje z otroki je vedno prijetno, primerno se obna­šajo in pri predstavitvi Breznikove­ga dela lepo sodelujejo. Tako ihan-ska šola v prvi vrsti svoje ucence se­znanja zbogatimkulturnimizroci­lom svojega kraja. Ob tem je treba vedeti, da se zbirka nahaja v zaseb­nem prostoru in se je zato treba z go-stiteljem za vsak obisk dogovoriti. Pogled naprej Vsak kraj, ki kaj da nase, neguje svo­je kulturno izrocilo in ga prenaša na mlajši rod. Od mladih lahko prica­kujemo nadaljevanje tradicije Bre­znikovih spominskih slovesnosti, ce bomo prihajajoco generacijo ozave­stili in poucili o Breznikovem pome-nu in delu in s tem o skrbi za mater-ni jezik kot eno najvecjih vrednot, ki jo moramo skrbno negovati. Od praznovanja 130. obletnice Brezni­kovega rojstva se je nekaj bistvene­gaspremenilo–vIhanusozgradi­li devetletko z lepo knjižnico. Veci­na ucencev, ki obiskujejo to šolo, je iz Ihana in okoliških vasi in normal-no je, da šola goji nek (kulturni) dia­log s krajem, v katerem deluje. Zato se kar sam po sebi ponuja predlog, da bi bilo ustrezno mesto Brezniko­ve muzejske zbirke v knjižnici ihan­ske osnovne šole. Dobro bi jo bilo dopolniti še z drugim kulturnim iz-rocilom Ihana – tu se je namrec za-celo domžalsko slamnikarstvo in tu je bil svojcas kamnolom, kjer so lo-mili ‘ihanski marmor’. Tako bi bilo na enem mestu ucencem predsta­vljeno pomembno ucno gradivo. V teh vitrinah bi bila zbrana in pred­stavljena srcikaihanskegakultur­nega izrocila. Tako bi ucenci te šole s seboj v življenje nesli to sporocilo in kulturno izrocilo ter nek ponos na svoj rojstni kraj ali vsaj kraj šolanja. Mogoce je ta predlog všecen, a kriticni premislek pokaže njegove slabe plati: morebitni obiskovalci Breznikove zbirke bi bili moteci za pouk in dostop do zbirke bi bil ve­zan na šolski urnik. Mogoce pa bi se ta predlog dal ob dobri volji uresni-citi vsaj deloma. Ob tem se ponuja še drug pred-log, tudi povezan z ihansko devet­letko – da se ihanska šola poime­nuje po najpomembnejšem clove­ku iz tega kraja, torej Osnovna šola dr. Antona Breznika Ihan. Tako bi ta šola dobila posebno, enkratno ime, s tem bi dobila poseben krajevni pe-cat in bi se z imenom navezovala na kulturno izrocilo kraja.. okolje Vpliv cistilne naprave na ribe Kamniške Bistrice Vodni biologi iz Zavoda REVIVO smo v sodelovanju s Centralno cistilno napravo (CCN) Domžale - Kamnik v letu 2020 že drugic izvedli raziskavo rib. Ceprav Kamniška Bistri-ca lokalnim prebivalcem daje vtis relativno ciste reke, pa po strokovnih kri­ terijih temu ni tako. Slabo ekološko stanje Kamniške Bistrice smo potr­dili že nad izpustom iz CCN Domža­le - Kamnik, ki je posledica intenziv­ne reguliranosti že od izvira naprej. Za izboljšanje stanja bo potrebno celovito nacrtovanje in izvedba re-vitalizacije celotnega toka reke in tudi njenih pritokov, ki bo podprta z izrazitim zmanjšanjem ostalih pri­tiskov (kmetijstvo, industrija, ener­getika ...) na reko. Poleg videza ci-stost reke predstavlja tudi njeno bio-loško in kemijsko stanje, to pa je po­vezano s celostnim reševanjem eko­loškega stanja. Kmetijske in industrijske dejavno­sti ter urbanizacija in komunalni iz­pusti so v preteklosti povzrocali po­javljanje rjavih pen, sluzi in nepri­jetnega vonja. Zaradi onesnaženo­sti Kamniške Bistrice je bila tako želeta 1981 ob naselju Študa postavlje­na CCN Domžale - Kamnik. Naprava se je v 40 letih delovanja postopoma nadgrajevala in širila, danes pa cisti komunalno ter industrijsko in odpa­dno vodo šestih obcin. Zadnja vecja nadgradnja, ki omogoca odstranje­vanje dušikovih in fosforjevih sno-vi iz odpadnih voda, je bila izvede­na leta 2016. Komunalne ureditve za­dnjih 30 let in strokovno delovanje CCN kljucno prispevajo k izboljšanju nem mestu pod izpustom pa 11 do-ge. Prav tako pa so zelo obremenilni kemijskega stanja Kamniške Bistrice. morodnih in eno tujerodno vrsto – kemijski vplivi, kot je vnos umetnih Cistilna naprava natancno šarenko. Na obeh vzorcnih mestih je gnojil in biocidov s številnih kmetij­spremlja kakovost cišcenja odpadne najvec rib pripadalo družini krapov-skih površin celotnega porecja. Za vode in vpliva na reko tudi z rednim cev, najštevilcnejši vrsti pa sta bili na ostanke in razgradne produkte ne­spremljanjem stanja rib. Avgusta obeh lokacijah pisanka in kapelj. Bi-katerih kozmeticnih in farmacevt­2020 je bilo izvedeno že drugo vzor-stvenih razlik med vzorcnima mesto-skih ucinkovin pa tehnologija cišce­cenje rib, ki ga vsaki dve leti razisko-ma nismo zaznali niti z indeksi biot-nja iz komunalnih odplak sploh še valci Zavoda REVIVO izvedemo na ske pestrosti niti z oceno ekološkega ni razvita. Vpliv na reko imajo na­enak nacin, kar nam omogoca na-stanja, ta je na obeh lokacijah poka-mrec vse naše aktivnosti na porecju, tancno primerjavo stanja med leti. zala slabo stanje Kamniške Bistrice. torej obmocju, s katerega se voda Ob vzorcenju rib z elektro ribolovom Raziskava v letu 2020 je potrdila, steka v strugo po površini ali podze­smo popisali še hidro-morfološke da so vode Kamniške Bistrice pre-mno. Posledica clovekovih pritiskov znacilnosti (sediment, globina vode komerno obremenjene že pred iz-se na ribah vidi kot neuravnotežena in porašcenost brežin) in izmerili fi-pustom iz cistilne naprave, da pa je in vrstno osiromašena združba, ki je zikalno-kemijske parametre (tempe-njen prispevek bistven, da se kemij-le še bleda senca nekdanjega boga­ratura, vsebnost kisika, kislost/ba-sko stanje pod izpustom ne poslab-stva življenja Kamniške Bistrice. Re­zicnost in elektricna prevodnost). ša. To pomeni, da cistilna naprava zultati raziskave kažejo, da imajo Na podlagi zbranih podatkov smo dosega svoj namen, torej visoko sto-regulacije in zaledje bistveno vecji ocenili ekološko stanje reke Kamni-pnjo cišcenja komunalnih odplak. vpliv na ribe kot sama cistilna napra­ške Bistrice nad in pod izpustom iz Vzrok za takšno stanje smo lju-va, zato odgovorne pozivamo k raz-cistilne naprave (oznaceno na sliki). dje, ki agresivno posegamo v stru-misleku in pripravi nacrta za rena- Na vzorcnem mestu nad izpu-go z ukrepi, kot so kanaliziranje, turacijo porecja Kamniške Bistrice. stom smo zabeležili 13 domorodnih umešcanje pregrad, odstranjevanje Polona Pengal, Marjanca To-vrst rib in potocnega piškurja, ki si-obrežne vegetacije in kopanje proda, mažic, Eva Horvat in Damjan Habe cer spada med obloustke, na vzorc-kar vse spada med mehanske pose-(Zavod REVIVO) kolumna• medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIC JANCAR ALI JE STARŠEVSTVO LE SKUPEK PRAVIL? Kot mlada mamica dveh fantov sem dostikrat, tako kot vse druge mamice, obcutila nemoc in številne dileme. O b neprespanih noceh, iz­žeta v skrbi za mali bi-tji, sem se vsakodnevno spraševala, katero mleko kupiti, kako toplo otroka obleci, ali je pojedel zadosti, morda prevec … predvsem pa, kako ravnati z njim, ga vzgajati, da ne bo prevec razpušcen, premalo ljubljen, da bo dobil zado­sti potrditve in ne bo prevec obreme­njen, premalo aktiven, skratka – ali mu res nudimo zadosti? Spominjam se svojih prijateljic, prav tako mamic, s katerimi smo sku­paj modrovale in predelovale stiske ob naših nadobudnih otrockih. Saj poznate postanke in pogovore mla­dih mamic, takrat se vse vrti okoli tega, kako dojencek spi, kolikokrat se zbudi, kaj in kako je, katere plenic­ke mu ustrezajo itn. Ko dojencek malo odraste, se pogovori usmerijo v to, kaj je rekel, kako smešno je kaj povedal, kaj vse že zmore, kako pronicljiv in pameten je. Nekatere moje prijatelji­ce so bile polne ucenosti iz knjig, pre­nesenih nasvetov raznih tet, mam in drugih, ki so znali povedati, kaj je prav in kaj ne, kaj je boljše in kaj pre­povedano. Pravila o vzgoji so mi šla kar pošteno na živce, dolocenih ni­sem in nisem mogla sprejeti, ce sama nisem cutila, da bi bila v redu za mo-jega otroka. Tako nikoli nisem dopu­stila, da bi katerega od svojih otrok pustila jokati, brez da bi ga potola­žila, da ne bi smel spati pri meni ali se stiskati z menoj po mili volji. Prav tako sta bila moja fanta huda umetni­ka, slikarja, raziskovalca, vse to smo obcutili na lastni koži, na primer po­skuse reakcij raznih spojin, elemen­tov in kemijskih zvarkov. Dostikrat se v mislih zahvalim, da je stanovanje sploh še ostalo celo. Pravila dolocajo, kakšno sme ali mora biti doloceno ravnanje, vede­nje, mišljenje. ‘Mora biti’ je tisto, karme moti. Še posebej v vzgoji. Veliko rajši kot besedo vzgoja bi uporabljala besedo skupna rast, poslanstvo, uce­nje ali kaj podobnega. Beseda vzgoja zakrije nekaj mehkega, tankocutnega in nežnega, kar življenje z otrokom je. Zdi se mi, da ce vzgojo vzamemo kot skupek pravil in navodil ter ozko za­snovanih usmeritev, izgubimo lastno odprtost in naravnanost na to, kaj vse nas otroci lahko naucijo. Izgubi-mo veselje ob vsem, kar lepega lah­ko dobimo od otrok tudi mi, starši. Ce se prepustimo, tako zares, da odpre-mo srce tistemu, kar prihaja, se pusti-mo nagovoriti in otroku sledimo pri tem, kar potrebuje, se ob njem spre­minjamo sami. Vsak dan. In to zelo. Oba starša ob otroku lahko podoži-vita ogromno stvari. Na terapijah sre-cam ocete, ki se ne znajo igrati z otro­kom, predvsem z majhnimi ne, pa je samo preprosta igra. Ker ne zmorejo stika. Sedijo zraven njih, ce že mora­jo, malo prekladajo tiste kocke, in to je vse. Ni živosti, spontanosti, norca­vosti. Ne zmorejo biti igrivi, biti spet otroci. Ob vnovicnem srecanju z otro­kom v sebi je igra s sinom ali hcerko spet mogoca, dragocena na cisto nov nacin. Ne morete si misliti, kakšno notranje zadovoljstvo ponuja. V tem casu, polnem kaoticnih in mnogoterih pravil, je treba najti rav­novesje. Vemo, da vzgoja že dolgo ni vec skupek pravil. In kdor tega ne more sprejeti, ima slej ko prej težave. Znotraj sebe, ker se bojuje sam s se­boj in se sprašuje, kaj je prav za okoli-co in kaj zanj, ali pa zunaj sebe. Pravi- Ce kdaj, smo spoznali zdaj, da nas stroga in toga pravila odvracajo drug od drugega. Mi vsi, kar nas je, pa si želimo hoditi po isti cesti in se srecevati: s srcnostjo, radostjo in socutjem do drugega. la nam krojijo življenje in nas peljejo v razmišljanje, kako svoboden je clovek in ce sploh je svoboden? Ce smo pred kratkim trdili, da je clovek svobodno bitje, zdaj malo podvomimo o tej tezi. Sama sem za zdaj na tej tocki, da ve­dno znova poskušam ovrednotiti, kar pocnem, ko delam z ljudmi: delam dobro sebi in drugim? Ce se bom tr-masto upirala, nihce ne bo imel nic od tega. Rada bi bila koristna. Pa vendar … kje je pri tem meja? Do kam? Mislim, da odgovora še ne vem. Pustim se na­govoriti vsak dan znova, se poslušati in voziti slalom med temi težkimi dile­mami in vprašanji, pri tem pa še pazi-ti, da kakšne zastavice ne povozim ali ne odpeljem ovinka prevec na široko. Da, res, ostati v stiku s seboj. To je ti-sto, kar mi pomaga razmišljati o da­nem trenutku in živeti v njem, in ne za leto dni vnaprej, kar prinaša le poln koš strahu in nic drugega. Zdi se, da se mora svet resetirati, bi rekli po racunalniško. Zaceti na dru­gacni osnovi. Morda nam pa le uspe namesto razhajanj in obtoževanj naj-ti cesto, po kateri se bo dalo hoditi in srecati koga, si z njim izmenjati po­gled, ponuditi roko in objem. Tega si tako želimo. Namesto strogih pra­vil, omejevanj in nezaupanja najti ti-ste stare, kot pravi pater Karel Gržan, dragocene vrednote, na katere smo kar malo pozabili, pa tako prepro­ste so in vsem dosegljive: vztrajanje, skromnost, potrpežljivost. Te nas pri­zemljijo in pomagajo uresnicevati ti-sto, kar zmoremo. Ce kdaj, smo spoznali zdaj, da nas stroga in toga pravila odvracajo drug od drugega. Mi vsi, kar nas je, pa si želimo hoditi po isti cesti in se srece­vati: s srcnostjo, radostjo in socutjem do drugega. . Kolumna: Medsebojni odnosi – stiska ali izziv je namenje­na osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašic Jancar je terapevtka zakonske in dru­žinske terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za družino in nosilka programa Naj noben otrok ne izostane – takojšnja psihosocialna pomoc otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin, ter Šole za družino v Dom-žalah, ki ju sofinancira obcina Domžale, ter predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) (lidijabjancar.com). Je avtorica knjige Popolna ljubezen. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. šport Domžalcanom v zakljucku sezone zmanjkalo goriva Zastor je padel, nogometaši Domžal so se po lanski turbulentni sezoni vrnili v vrh prvoligaške drušcine. šo tekmo v mesecu ljubezni, jo tako kom za koncnih 1:1 rešil prvi stre­li na cetrtem mestu za novopece­ nk domžale Sezono so zakljuci­ zagodla Domžalam in nato povsem lec kluba Slobodan Vuk. To je bil 13 nim prvakom Muro, Mariborom in pogorela ter zapravila tudi vodstvo remi v sezoni za Domžalcane, ki so Olimpijo. V pokalu so se zaustavili v prvenstvu. vknjižili še 14 zmag in devet pora­ na polfinalni stopnici. Domžalcani so tri dni pozne-zov. Sezono so s 55 osvojenimi toc- Pozitivna ocena je tako na mestu, je resda potrdili vlogo favorita pro-kami koncali na cetrtem mestu, šti-a aprilska serija, ko se je prvenstvo ti Kopru in ga premagali s 3:1. Mre-ri za tretjo Olimpijo in deset pred pe­ nadaljevalo po novi ‘korona prekini­ žo tekmeca je nacel Arnel Jakupovic tim Bravom. tvi’ in so Domžalcani s 3:1 premaga- ob koncu polcasa, vodstvo je z 12. Dobre igre domžalskih nogome­ li Maribor in Celje, je obetala še vec. zadetkom v sezoni povišal na kon-tašev (predvsem v spomladanskem Po remiju proti Sežani z 0:0 na zacet- cu tretji strelec lige Darilo Koloba-delu) niso ostale neopažene. SPINS ku maja je apetite dodatno dvignila ric, usodo gostov pa je v 75. minu-(Sindikat profesionalnih igralcev domaca zmaga nad Olimpijo z 2:0, ti zapecatil Matej Podlogar. Predza-nogometa Slovenije) je tako v naj­ ki je varovance Dejana Djuranovica dnji krog je prinesel takrat napove-boljšoenajsterico1.SNLuvrstilkarše dodatno približala vodilni trojici. dani boj za tretje mesto z Muro, ki štiri Domžalcane: Andraža Žinica, A namesto, da bi Domžalcani so ga v Fazanariji prepricljivo dobi-Svena Šoštaric Karica, Daria Kolo­na zadnjih tekmah jadrali na kri­ li domaci nogometaši s 3:0 in se ne-barica in Senijada Ibricica. Ob nekaj lih uspehov, se je krivulja navzdol pricakovano vmešali v boj za prva-mladih nogometaših, ki so se izstre­ obrnila že na gostovanju pri za­ka. Zadnji krog proti Aluminiju je lilivprvoenajstericoali napragle­ dnji in odpisani Gorici, ki je ‘rume­ bil tako za Domžalcane zgolj formal--te, lahko z optimizmom gledamo v ne’ premagala z 2:1. Sledil je še po­ nost – tekmec je iskal vsaj osvojeno domžalsko nogometno prihodnost. raz v polfinalu slovenskega pokala tocko za obstanek v prvi ligi in bil Domen Jarc proti Olimpiji, ki je prav na tej tek­ celo na pragu treh. A rumeno dru-Foto: Lado Vavpetic/Facebook mi 13. maja odigrala dalec najbolj-žino je v 86. minuti z lepim zadet-NK Domžale Radomlje znova med prvoligaško drušcino! ‘Dobu bitka, Radomljam vojna,’ bi lahko na kratko povzeli zadnje kolo sezone 2020/21 slovenske nogometne lige, ki se je 22. maja zakljucila z našim sosedskim obracunom Doba in Radomelj. košarkarji. kk helios suns delno uspešno, saj jim vseh zastavljenih ciljev ni uspelo uresniciti. Košarkarji Helios Suns so se od letošnjih tekmovanj poslovili v pol-finalu državnega prvenstva in cetrt­finalu pokala. Zgodnji izpad v poka­lu ob seveda kar nekaj zapravljenih priložnostih v regionalni Ligi ABA 2 je zagotovo tisto, kar dodaja grenak priokus sicer uspešni sezoni. To so Domžalcani sklenili z dve-ma polfinalnima porazoma proti pr-vemu favoritu za naslov državnega prvaka Cedeviti Olimpiji. Ljubljan-ska ekipa je bila na obeh srecanjih prepricljivo boljša, prvi obracun je dobila z 89:59, drugega v Domža­lah pa z 79:64. Na obeh srecanjih so Sunsi vknjižili 20 skokov manj od tekmeca, kar je bil ob slabem strelskem izkupicku eden kljucnih dejavnikov za dominacijo Olimpi­je, ki možnosti za presenecenje to­ »Za nami je sezona, polna vzponov in padcev!« Tako kot nogometaši so tekmovalno sezono 2020/21 v maju zakljucili tudi domžalski nogomet Dobje‘Vasclassico’po zadetku Simona Gregorina v 34. mi-nuti dobil z 1:0, a to je bila zgolj to-lažilna nagrada v zanje povprec­nem maju. Vso smetano so že pred tem pobrali Radomljani, ki so si dva kroga pred koncem priigrali ponov-no vrnitev v 1. ligo. V maju so bili najboljši in hitro izkoristili vse na­pake svojihtekmecev.Prvakidruge slovenske lige so tako postali že 15. maja po domacem slavju nad Bre­žicami – za zmago z 2:0 sta zadela Luka Cerar in Anže Pišek. Njihova granitna obramba je na 22 srecanjih prejela le 17 zadetkov in ob 16 zmagah ter dveh neodlocenih rezultatih igrišce sklonjenih glav za-pušcala le štirikrat. Dva poraza na zadnjih dveh srecanjih sezona sta zgolj lepotni napaki. Radomljani, ki se v skrajšani se­zoni lahko pohvalijo z nizom dese­tih zaporednih zmag, so v maju pre­pricljivo zadržali vodilni položaj na lestvici. Najprej so v gosteh prema­gali Triglav (1:0) in nato doma Bi-lje (5:2). Sledila je prva zapravljena žoga za drugoligaški naslov proti Nafti (0:1), ki pa so ga nato Mlinar­ji sredi meseca potrdili proti Breži-cam. »Na prvo ligo smo zdaj z na­šim delovanjem in ustrojem veli­ko bolje pripravljeni kot pred leti,« je po tretji uvrstitvi med slovensko nogometno elito dejal alfa in ome­ga kluba Matjaž Marinšek, ki verja-me, da se bo proracun kluba v pri­hodnji sezoni sukal okoli 1,5 mili­jona evrov. A še tretjic bodo mora­li Mlinarji svoje prvoligaške tekme pod vodstvom trenerskega dvojca Dava McDonougha in Roka Hanži-ca igrati v Domžalah. V drugoligaški drušcini pa še na­prej ostajajo Modri iz Doba. Na kon-cu so osvojili 40 tock (10 manj kot Radomlje) in zasedli cetrto mesto – za drugo Krko, ki se podaja v do-datne kvalifikacije, so zaostali pet tock. Popotnica pred zadnjim de­lom sezone je bila še boljša, a va­rovanci Jerneja Javornika so v maju zapadli v krizo, ki jo v lovu za dru­gim mestom nikakor niso mogli presekati. Domen Jarc Foto: nk-radomlje.si krat ni ponudila v nobenem trenut­ku tekem. A Domžalcani so pred tem zasta­vljeni cilj – uvrstitev v polfinale – po­trdili z dvema cetrtfinalnima zmaga-ma proti Šencurju. Helios je prvo sre-canje v Domžalah dobil s 70:62, a so gostje izid v zmagah poravnali na 1:1, potem ko so doma slavili s 70:56. O potniku med štiri najboljše je tako odlocala tretja tekma, ki so jo Dom-žalcani zaceli slabo. Ritem so nare­kovali gostje, ki so na odmor odšli s prednostjo 38:30 in v tretji cetrtini vo­dili tudi že za 13 tock. Domžalcani pa se niso predali. Pocasi so zaceli topi-ti prednost in slavili z 68:66 – pri go-stih je Jan Novak zgrešil met za zma-go. O izenacenosti zgovorno govori dejstvo, da so košarkarji Heliosa vo­dili tako rekoc skozi celotno zadnjo cetrtino, a nikoli za vec kot tri tocke. Je bila pa zato sreca na strani tek­meca v pokalnem tekmovanju, ki so ga Domžalcani zakljucili v cetrtfi­nalu, kjer je bil uspešnejši Šentjur z 81:80. Varovanci Jakare so še dobrih pet minut pred koncem zaostajali za devet tock (78:77), a se ekspresno z dvema trojkama Mahkovica in Brat-ca vrnilivigro za zmago.Nažalost je sledil strelski mrk, met Tadeja Fermeta v zadnji sekundi s polovi­ce igrišca pa tudi ni našel poti skozi obroc za novo zmago. To je bil tudi zadnji clanski met domžalskih ko­šarkarjev v sezoni. »Za nami je sezona, polna vzpo­nov in padcev, in obojih se v klubu zavedamo. Vecino ciljev smo dose-gli, v zadnjem obdobju pa smo se spotaknili tudi ob kakšno oviro,« je ob koncu sezone dejal Jakara, ki bo tudi v prihodnji sezoni – zanj že ce-trti – vodil Sunse. V kakšni sestavi, pa je še prezgodaj govoriti. Domen Jarc Foto: Helios Suns Mlinarji so zasluženo in prepricljivo osvojili drugo ligo. Sezona je koncana – košarkarji Heliosa so v njej odigrali 47 tekem in jih dobili 21. šport Mladi atleti še naprej navdušujejo Mladi domžalski atleti so posegli po kopici odmevnih rezultatov na zadnjih tekmah – prvo ime še naprej ostaja metalec kladiva Jan Emberšic. Ženski nogometni klub Radomlje te vabi v svoje vrste Si nogometna navdušenka in bi se rada preizkusila v najbolj popularnem športu na svetu? Pridruži se nam na nogometnem treningu. ak domžale Clani Atletskega klu­ba Domžale so v maju nastopili na petih tekmah v starostnih kategori­jah od clanov do pionirjev U12. Na zadnjih, Atletskem pokalu Sloveni­je za starejše mladince in mladinke, je odlicno formo še enkrat vec po­trdil Jan Emberšic. Kladivo, težko šest kilogramov, je zalucal kar 69,93 metra in znova izboljšal tako oseb­ni kot klubski rekord ter ob tem še enkrat vec potrdil normi za nastop na letošnjem mladinskem evrop­skem in svetovnem prvenstvu. V isti disciplini je bila med mladinka-mi njegova sestra Tia Emberšic dru­ga (45,76 metra), družbo ji je na sto- pnickah delala klubska prijateljica Janina Drolc (45,24). Do medalje je v metu diska prišel Aljaž Kuhar, a v deževnem in vetrovnem vremenu napad na osebni rekord tokrat ni bil mogoc (40,98 metra). Za odlicje pa je bil nekoliko prekratek Matevž Ko­sem Todorovic v metu kopja – do-sežek 47,70 metra ga je tokrat pope-ljal na peto mesto. Se pa je z oseb­nima rekordoma izkazala tekacica Nika Šter, s 100 metri je opravila v casu 12,95 sekunde, 400 metrov pa je prvic pretekla hitreje kot v minu-ti (59,63 sekunde – 4. dosežek v zgo­dovini domžalskega kluba). Na Ptuju, ki je 15. maja gostil kva­lifikacije za Atletski pokal Slovenije za clane in clanice, je Jan Emberšic vknjižil novo zmago v metu kladiva – tokrat tistega clanskega, teže 7,26 kg (58,51 m). Jože Pirnat je osvojil dru-go mesto v suvanju krogle (12,70 m), drugi pa je bil prav tako Aljaž Kuhar v metu dva kilograma težkega dis-ka z novim osebnim rekordom 39,41 metra. Pod novo najboljšo znamko se je podpisal tudi Nejc Povše, ki je v teku na 400 metrov s casom 51,56 sekunde osvojil sedmo mesto. Iz Velenja pa sta se z zlato meda­ljo okoli vratu vracala Tia Ember­šic in Aljaž Kuhar – prva je na Atlet­skem pokalu za mlajše mladince in mladinke slavila v metu kladiva (53,15 m), drugi pa z osebnim rekor­dom v metu diska (47,31 m). Zelo dobro sta se na Prvenstvu Slovenije v mnogoboju za pionirje U12 odrezala tudi Jan Janez Prašni­kar in David Novšak, ki sta ekipno pristala tik za odlicji na petem me-stu. Jan Janez je posamicno osvojil sedmo mesto, David 15. Domen Jarc žnk radomlje Leto 2012 je leto, ko smo Radomlje postavili na zemlje­vid ženskega nogometa. Od takrat naprej se trudimo, skupaj z ostalimi klubi v Sloveniji, ženski nogomet približati slovenski javnosti in poka­zati, da tudi dekleta lahko igrajo no-gomet. Ponosni smo nad dejstvom, da pod okriljem našega kluba treni­ra in vadi vec kot sto deklic in žensk vseh starosti. Nogometa ne želimo približati samo mlajšim dekletom, ampak tudi mamicam in tistim, ki se po dolgem dnevu želijo podružiti, sprostiti in obenem rekreirati, zato v klubu trenira tudi rekreativna eki-pa, kjer je poskrbljeno predvsem za zabavo ob ucenju nogometnih prvin. V klubu pa deklic ne ucimo zgolj nogometa. Na prvem mestu je ta ce­njeni šport zgolj preprosta igra, ki navdušuje ljudi. Pri tem se ne nau-cimo zgolj tekanja za žogo. Stvari, ki se naucijo na nogometnem igrišcu, ostanejo za vse življenje. Druženje, sklepanje novih prijateljstev, samo­stojnost, samozavest, red in tim­skodelo so socialneprvine,kiso v današnjem svetu izredno cenjene. Naši srcni trenerji in trenerki se tru­dijo, da se dekleta naucijo vsega le­pega, kar ta šport prinaša. Te nismo prepricali, da je nogo-met šport tudi zate? V juniju v klu-bu organiziramo brezplacne trenin­ge za vsa dekleta, ki bi se rada preiz­kusila v nogometu. Pridruži se nam na treningu in brcaj z nami! Vec informacij in termine trenin-gov lahko najdete na http://www. znk-radomlje.si/, ali na telefonski številki 051 435 386. Na naši spletni strani najdete tudi vec informacij o našem delovanju, sledite pa nam lahko tudi na spletnih omrežjih Facebook in Instagram. Moj, tvoj, naš klub! ŽNK Radomlje POIŠCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo obcine domžale Clanska ekipa Tosama Ledita suvereno med štirimi najboljšimi v državi Letošnja clanska sezona je bila vsekakor specificna, popolnoma drugacna od ostalih, pa vendarle smo z njo lahko zelo zadovoljni. žkk tosama ledita Že v samem startu v sezono smo si z nekateri-mi novimi igralkami zadali kar vi-sok cilj, in sicer uvrstitev med šti­ri najboljše ekipe v Sloveniji. Zace­tek je bil obetaven, nato pa je celo­tna ekipa krepko obcutila prisotnost novega koronavirusa. Velika vecina igralk je bila okužena in smo tako bili primorani pocivati. V prvem delu smo tako vecino tekem presta­vili in jih igrali, ko smo se po karan­tenah in zdravljenju vrnili pod koše. Kljub vsem preprekam v prvem delu sezone (bolezni, korona, poškodbe, zadovoljni. Žal smo letos vse ekipe v ligi obcutile prisotnost novega ko­ronavirusa. Omembe vredno je, da imamo znotraj ekipe najboljšo strelko (že drugo leto zapored) in najboljšo asi­stentko lige v državi, našo Uršo Ži-bert. Na to smo seveda posebej pono­sni. Cestitke ob doseženih lovorikah. »Pred sezono smo imeli željo, da se uvrstimo med štiri najboljše ekipe v Sloveniji – in ta cilj smo dosegli tudi drugo leto zapored. Moram reci, da sem izredno ponosen na vse igralke in štab, saj je bila sezona zaradi raz- mer zelo specificna, pa vendar smo stopili skupaj in bili pravi takrat, ko je bilo najbolj pomembno. Naj še po­vem, da so od zacetka sezone bile igralke prava ‘klapa’ tako na igrišcu kot zunaj igrišc, ogromno priložnosti so dobile in to tudi izkoristile mlaj­še igralke, nosilke pa so uspešno vse skupaj povezovale v eno odlicno ce­loto in pripeljale vse skupaj do konc­nega cilja. Na koncu bi vseeno še radizpostavil Uršo Žibert kot najboljšo strelko ter podajalko rednega dela sezone, Klemena za vrhunsko delo in pripravo in nakoncušeElviro ter Sedota za vse pogoje, nasvete, ide­je, support in celotno zgodbo. Brez vsega tega nam ne bi uspelo ... Hva-la ekipa!« pravi trener ekipe Tosama Ledita Alen Ploj. »O letošnji sezoni lahko povem sledece. Ni porazov, so le lekcije! In lahko poudarim, da sem ponosna na vse igralke ter Alena. S svojim obna­šanjem in spoštljivostjo do kluba so dostojno prenesli vse prepreke v tej res dokaj drugacni sezoni. To je vrli­na ne samo dobrega športnika, pac pa tudi zelo dobre osebnosti. Vese-la sem, da jih imam v klubu. Takih igralk si v klubu lahko vsak le želi, ce jih pa imaš, pa je to neprecenljivo. Zame so vse zmagovalke sezone in tudi Alen. Da ne spustim Klemena, ki skrbi za kondicijsko pripravo igralk. Tudi on je clovek z veliko zacetnico. Leditke gremo dalje boljše in mocnej­še. Zahvala tudi mojim najbližjim, ki so mi – ne glede na vse težave in za-res psihološko težko sezono – ves cas stali ob strani in me spodbujali, ko je bilo najtežje. Zahvala vsem spon­zorjem za vso podporo, brez katere niti pod razno ne bi izpeljali te se-zone. Upam, da se mlajše kategori­ Namiznotenisaci smo v polnem zamahu Koncujejo se tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. šport Tretji kamp Marjana Bolharja odlicno uspel Od 23. aprila 2021 je bilo v Kranjski Gori še bolj živahno kot po navadi – vsaj v enem delu tega turisticnega centra. namizni tenis V elitni, 1. moški SNTL, je naša prva ekipa NTS Mengeš osvojila peto mesto, kar je najboljša uvrstitev do zdaj. Za las je zmanjka-la pika na i, uvrstitev med štiri naj­boljše ekipe ter sodelovanje v konc­nici lige in boj za naslov državnega prvaka (Final four). Pomlajena ekipa se je v tej sezoni odlicno izkazala ter bila zelo enakovredna z vsemi ude­leženci 1. SNTL; imeli smo celo mo-žnost zmage proti trenutno vodilni ekipi (na koncu smo izgubili z najte­snejšim rezultatom 4:5), kar daje lepe obete za v naprej – še korak naprej in uvrstitev v Final four v novi sezoni. Tekmovanje v 2. SNTL v casu pisanja prispevka še poteka, naša druga eki-pa tri kroge pred koncem zaseda dru-go mesto in ob ugodnem razpletu na­skakuje morebitni povratek v 1. ligo. Naši clanici Katarina Stražar in Ana Tofant sta se v Guimaresu na Portugalskem borili za olimpijsko vstopnico za nastop v Tokiu, vendar jima je malo zmanjkalo in se tokrat žal ni izšlo. Ana Tofant je tekmova­nje koncala v skupinskem delu, kjer je izgubila dvoboje proti Tin-Tin Ho iz Velike Britanije, Polini Trifonoviiz Bolgarije ter Sabini Šurjan iz Srbi­je. Za Katarino, ki je uspešno presta-la tekmovanje v skupinskem delu, je bila v prvem krogu repasaža uso­dna Maria Xiao, trenutno 72. igralka na svetu (Katarina je trenutno 303.), rojena kitajskim staršem v Barcelo­ni. Proti njej je izgubila s tesnim izi­dom 3:4. Katarina je po dvoboju de­jala: »V bistvu sem mislila, da bom bolj jezna, a nisem, saj vem, da sem dala vse od sebe in to res spremeni pogled na celotno tekmo. Vem, da Maria Xiao trenira veliko vec kot jaz, je bolj sigurna in tudi bolj izkušena. Na sigurnosti in kakovosti treningov imam še veliko rezerve. S turnirjem sem na splošno zelo zadovoljna. Zdi se mi, da sem pokazala dobro igro, zdaj metudiostale svetovne igralke malo bolj poznajo in vedo, da nisem tako lahko premagljiva. Dobila sem veliko motivacije, v namiznem tenisu pa bom še naprej vztrajala. Ko pri­dem domov, me že takoj cakajo pri­prave na Otoccu, treningi v Mengšu, potem pa novim ciljem naproti.« Na Rakeku je potekalo letošnje državno prvenstvo RS za mladince in mladinke. Med našimi predstav­niki so bili najboljši Aljaž Goltnikpri mladincih ter Brina in Živa Mar­kic pri mladinkah – vsi so po pred­tekmovalnem delu v skupinah na­predovali v finalni del ter na koncu delili 9. do 16. mesto. Luka Trtnik je sodeloval v La-škem na uspešnih reprezentancnih pripravah za tekmovanja v invalid-skih kategorijah, med prvomajskimi pocitnicami pa so Ana Tofant, Kata-rina Stražar, Rok Trtnik in Aljaž Gol­tnik sodelovali na reprezentancnih pripravah na Otoccu. Med nosilci olimpijske bakle je bil v Domžalah tudi Luka Trnik, v Mengšu pa so pri nošenju olim­pijske bakle sodelovali tudi mladi igralci in igralke NTS Mengeš (Aljaž, Vid, Mihaela, Pika in Maruša) pod vodstvom Jožeta Mlakarja. Za zakljucek pa še povabilo: ve­seli bomo, ce se nam pridružite v Namiznoteniški sekciji Mengeš (NTS Mengeš) ter spoznate vse care igranja namiznega tenisa – bodisi kot igralec/igralka ali pa kot bodo-ci namiznoteniški sodnik/sodnica. Treningi potekajo v naši dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg sla-šcicarne Flere). Dodatne informaci­je glede treningov so na voljo pri tre­nerju Davidu (031 502 157), glede or-ganizacij, sojenja in vodenja nami­znoteniških tekmovanj pa pri na­šem mednarodnem namiznoteni­škem sodniku Janezu (031 612 835). Janez Foto: Olimpijski komite Slovenije klub borilnih vešcin domža­le V Nordijskem centru Planica sta namrec odlicni domžalski kickbo­ksar in ambasador športa Marjan Bolhar in Klub borilnih vešcin Dom-žale pripravila že 3.kampMarjana Bolharja. Seveda brez vplivov epi­demije ni šlo, vendar so se organi­zatorji potrudili, da so prav vsi ude­leženci – registrirani športniki z ne­gativnim testom dosledno upošte­vali ukrepe, ki so veljali konec apri-la. Pravzaprav so vsi vadili v var-nem mehurcku, kjer se je preverjala fizicna pa tudi druga pripravljenost športnikov. Mnogi od njih so imeli namrec že v maju prve tekme – med njimi tudi državna prvenstva. Program 3. kampa je temeljil na druženju, fizicnih pripravah, izo­braževanju, tudi samoobrambi in je bil vcelotiuresnicen. Še pose-bej prijetno je bilo, ker so prav vsi udeleženi športniki in športnice do­ Cetrti memorial Vida Vavpetica Šahovsko društvo Domžale je v soboto, 24. aprila, pripravilo 4. spominski turnir Vida Vavpetica, potem ko jim lani to ni uspelo zaradi korona omejitev. šah Na virtualnem tekmovanju je sodelovalo 26 udeležencev, zma-gal pa je clan domžalskega društva, šele 13 letni Rudi Olenik Campa, ki je v devetih krogih zbral osem tock in le dvakrat remiziral. Drugi mesto je zasedel fide moj­ster Domen Tisaj, ki je tudi zbral osem tock, vendar je bil po dodanih krite­rijih slabši kot Olenik, tretji pa je biltudi clan Šahovskega društva Dom-žale Jure Plaskan, osvojil je 7,5 tocke. Turnir se je omenjeno soboto zacel ob 17. uri, koncal pa ob 19.20, ker pa je bil ravno tisti dan zelo lep soncni dan, bi morda bilo udeležencev še vec. Turnir je potekal online, prek platformeLichess(Livechess –šah v živo). Igralci so imeli na voljo 5 mi- nut in 3 sekunde dodatka na potezo. V najavi za turnir je bil tudi štiri mi-nutni video posnetek, v katerem jepodpredsednik UO ŠD Domžale Jože Skok spregovoril o življenju Vida Vavpetica v nekoliko drugacni luci. O njem in njegovi družini je marsi­kaj zapisano v nedavno izdani knji­gi Zabavni ansambli na Domžalskem, kjer so Vavpetici in seveda Vide pred­stavljenikotglasbeniki.Vsipovrsti so bili nadarjeni za glasbo, brat An­drej je igral trobento, brat Stane har­moniko, klaviature in violino ter po­stal poklicni glasbenik, sestra Milka je profesorica klavirja. Vide pa je bil podobno kot v športu tudi v glasbi vecstranski, igral je violino, klarinet, harmoniko in bobne. Prikazane so bile tudi manj znane fotografije, ki sta jih iz družinskih arhivov prispe­vali žena Cirila in sestra Milka, poro-cena Živulovic. Februarja letos je mi-nilo pet let, odkar se je Vide za vedno poslovil, tako da bi moral biti letos že 5. memorialni turnir. Ceprav je cetrti turnir v spomin na Vida Vavpetica potekal na dalja­vo, vse je namrec urejal racunalni­ški program, je udeležba 26 nastopa­jocih vendarle odraz spoštovanja do zglednega šahista. Seveda pa si ljubi­telji šaha želijo predvsem, da bi cim prej sedli za šahovske mize in odigra­li partije neposredno, naposled tudi v spomin na enega najboljših in prepo­znavnih domžalskih šahistov. J.S. mov odhajali zadovoljni in brez ve-cjih poškodb. Na zacetek tekmovalne sezone so se odlicno pripravili tudi clani in clanice Kluba borilnih vešcin Dom-žale, ki jim želimo dobrih borb ter veliko hrabrosti na bližnjih držav­nih prvenstvih. Srecno. Ce vas zanima vec, poglejte na in-ternetno stran: www.kbvdomzale.si. Marjan Bolhar, odlicen športnik in ambasador športa, je ob obisku olimpijske bakle v naši obcini pove­dal: »Eden od simbolov Olimpijskih iger je olimpijski ogenj, ki prinaša sodelovanje, prijateljstvo in mir v vsem svetu. To so zgodovinska izro-cila, ki jih sporoca olimpizem stare Grcije do danes. Važno je sodelova-ti in ne zmagati. V tem duhu želim, da našišportni udeležencinaolim­pijskih igrah v Tokiu dostojno zasto­pajo slovenske barve.« Vera Vojska Brezplacen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odslu­ženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Kupim zazidljivo parcelo ali staro hišo v Domžalah ali okolici. t: 041 349 476 Nudim storitve vrtnarskih in dru­gih raznih priložnostnih del. t: 041 210 359 Zaradi trenutne epidemiološke situacije objave sprejemamo pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@ kd-domzale.si. Osebna oddaja je možna le po predhodnem dogovoru. Spremljajte obvestila Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in spletno stran www.kd-domzale.si SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale tel. 01 724 16 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO objave SPREJEM OBJAV Zaradi trenutne epidemiološke situ acije objave zahval in v spomin sprejemamo pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. Osebna oddaja je možna le po predhodnem dogovoru. Spremljaj te obvestila Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in spletno stran www.kd-domzale.si objave | pisma bralcev OBCINA DOMŽALE POMAGAMO DOMŽALSKIM PODJETNIKOM Z BREZOBRESTNIMI POSOJILI (6MEURIBOR + 0) Obcina Domžale v casu po epidemiji covida-19 v sodelovanju z Gorenjsko banko, d. d., Kranj razpisuje posojila s subvenci­onirano obrestno mero za mikro in mala podjetja ter samostoj­ne podjetnike, ki imajo najmanj eno zaposleno osebo in sedež dejavnosti na obmocju obcine Domžale. Razpisana skupna vsota posojil znaša do 1,5 milijona evrov sredstev z rocnostjo do 8 let. Podjetniki lahko zaprosijo posojilo za: • stroške nakupa, opremljanja in urejanja zemljišc ter pri­dobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • stroške prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov, • stroške nakupa novih strojev in opreme, • stroške izdelave projektne in investicijske dokumentacije. Podjetniki morajo zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev predra-cunske vrednosti investicije brez DDV. Lokacija naložbe mora biti na obmocju obcine Domžale. Vse ostale podrobnosti lahko preberete na spletni strani ob­cine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko: »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni«, doda­tne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 42 51 ali 01 722 01 00. Obcina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo ................................................................................................ OBVESTILO O JAVNEM POVABILU ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJE OSTALIH ŠPORTNIH OBJEKTOV IN OPREME TER PARKOV V LETU 2021 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v za­vihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« obja­vlja Javno povabilo za prijavo sofinanciranja ostalih špor­tnih objektov in opreme ter parkov v letu 2021. Rok za prijavo je možen do 21. junija 2021. Številka: 6710-1/2021 Datum: 28. 5. 2021 Obcina Domžale, župan Toni Dragar ................................................................................................ OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI IZHODIŠC ZA PRIPRAVO PRVIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBCINSKEGA PROSTORSKEGA NACRTA OBCINE DOMŽALE Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v za­vihku »javni razpisi, narocila, objave« objavlja Izhodišca za pripravo prvih sprememb in dopolnitev Obcinskega prostorskega nacrta Obcine Domžale. Obcina Domžale vabi zainteresirano javnost, da k izhodišcem, ki bodo po potrebi dopolnjena, poda predloge in pripombe. Pripombe naj bodo naslovljene na Oddelek za urejanje prostora, kjer je mogoce dobiti tudi dodatna pojasnila. Izhodišca se javno razgrne na spletni strani Obcine Domžale med 28. majem 2021 in vkljuc­no 24. junijem 2021. Številka: 359-8/2019 Datum: 28. 5. 2021 Obcina Domžale, Oddelek za urejanje prostora ................................................................................................ pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobja­ve, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja ne­narocenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško po­litiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovo­ri in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko pri­zadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to dolo-ca zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgo­vorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organi­zacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Odgovor na pismo bralcev Ob postavitvi obeležja Aciju Bertonclju Ker se v Pismih bralcev in tudi širši javnosti pojavljajo nekatera vprašanja v zvezi s postavitvijo spominskega obeležja domžalske-mu pianistu in pedagogu Aciju Bertonclju, clanice in clani Komi­sije za njegovo postavitev dajemo nekatere odgovore in pojasnila. Clanice in clani Komisije, ki je bila oblikovana na predlog žu­pana Tonija Dragarja, smo clanstvo v komisiji sprejeli kot odgo­vornost, delovali pa po svojih najboljših moceh in dobrih name-nih. Pri tem smo se zavedali, da nas cakajo zahtevne odlocitve gle­de dolocitve in izbire lokacije, umetniške oziroma likovne rešitve in sporocilnosti. Clani in clanice Komisije obžalujemo, da se je, zaradi nestrinjanja z nekaterimi sicer soglasno sprejetimi odloci­tvami Komisije, za odstop še pred zakljuckom dela odlocil predse­dnik Milan Marinic, tako da je Komisijo do zakljucka dela uspešno vodila Andreja Jarc Pogacnik. Kljucno vodilo pri delu Komisije je bilo, da bomo odlocitve sprejemali soglasno in da bomo pri tem absolutno spoštovali želje, voljo in predloge Acijevih sorodnikov, zato je bila clanica Komisije tudi njegova življenjska sopotnica go-spa Maja Klinar. Prav tako želimo še posebej v javnem pismu izpo­staviti delo in pomoc, ki ju je k našemu delu prispevala domžal-ska akademska slikarka Vera Terstenjak, zato smo ji za njen pri­spevek in številne predloge hvaležni. Delovala je strokovno in za­vzeto, iskreno in povezovalno, z neskoncno ljubeznijo do ustvar­jalnosti in umetnosti, ki sta tako zelo krasili tudi Acija Bertonclja. Glede izbire lokacije je bilo dilem veliko, saj mesto Domžale ne ponuja ravno veliko primernih za postavitev tovrstnega obe­ležja. Kot cilj smo si zastavili poiskati prostor, ki bi bil obljuden, kjer bi se srecevali ljudje, ki sta jim blizu kultura in glasba, ne­zanemarljivo pa je bilo tudi dejstvo, da je bilo treba najti lokaci­jo, ki je tudi lastniško obvladljiva. Tako so bile med predlogi tudi lokacije v Cešminovem parku, Slamnikarskem parku, ob pešpo-ti ob Kamniški Bistrici … Med vsemi je enotno podporo Komisije dobila lokacija na dvorišcni strani fasade Kulturnega doma Fran-ca Bernika oziroma Glasbene šole. Ocenili smo, da je s tem dose-žen namen, da je obeležje blizu ljudem, da ga bodo lahko opazo­vali tudi mladi ucenci glasbene šole, da je Aci veckrat nastopal v kulturnem domu in da je tu nenazadnje februarja 2002 izvedel tudi svoj zadnji javni nastop. Ali v Domžalah premoremo kakšno bolj primerno in ‘eminentno mesto v centru mesta, vidno najšir­ši javnosti’, pa prepušcamo v presojo in razmislek širši javnosti … Nikakor se ne strinjamo, da je trenutna postavitev na ‘nepra­vem mestu’, ‘nekje v zakotju na dvorišcu’, da je to drugorazredna in nepomembna lokacija, saj sodimo, da je obeležje našlo svoj prostor na dvorišcu po mnenju mnogih še najlepše domžalske stavbe, v katerem domujeta tako uspešna in prepoznavna Glas­bena šola kot tudi osrednja domžalska kulturna institucija Kul­turnidomFranca Bernika,ki s svojim ugledominkvalitetnim programom presega meje domacega okolja in v kateri so v vec kot 20-letni zgodovini nastopili številni eminentni domaci in tuji umetniki, tudi glasbeni poustvarjalci. Zato smo prepricani, da je to okolje, v katerem bi se tudi Aci Bertoncelj dobro pocutil, še posebej, ker bi bili blizu njega tudi bodoci mladi glasbeniki naše glasbene šole. Komisija je za postavitev pridobila tudi vsa potreb­na soglasja in pogoje s strani Zavoda za varstvo kulturne dedišci­ne. Seveda pa se zavedamo, da lokacija vendarle ni najbolj op-timalna in morda tudi ne dokoncna. Ce bo kdaj in ko bo v Dom-žalah zrasla nova prireditvena dvorana, potem bo najbrž v njeni avli pravo mesto za ta cudoviti mozaik, delo kiparja Jurija Smole­ta in mozaicista Aljaža Vidrajza. Posebna tabla, na kateri smo zbrali nekaj osnovnih informacij o življenju in delu Acija Bertonclja, pa se nam zdi smiselna, saj si gledalec s tem lahko pridobi osnovno vedenje, kako je bil pianist povezan z Domžalami, kakšna je bila njegova glasbena velicina v slovenskem in svetovnem merilu ter tudi vpogled v simboliko osnovnih elementov spominskega mozaika. Daljša verzija bese­dila, ki poteši tudi bolj vedoželjne, pa je mogoca z branjem prek aplikacije s QR kodo. Seveda je težko odgovarjati in komentirati ocene enega izmed neizbranih vabljenih umetnikov, da likovno delo Aciju ‘mogoce ne bi bilo všec’, ‘predvsem zaradi barvne kombinacije’, saj gre po našem mnenju za izrazito osebno in subjektivno presojo, še po­sebej glede barve oziroma barv pa lahko zagotovimo, da crna in bela nista bili Acijevi najbolj priljubljeni. Glede postavitve in odprtja, ki bi bili povezani z obletnicami Acijevega rojstva ali smrti, lahko Komisija zgolj ugotovi, da so se postopki in pobude za postavitev spominskega obeležja zaceli v želji, da bi se to zgodilo že v letu 2019, ob 80-letnici njegovega roj­stva, je pa žal, in to ne po krivdi Komisije, prišlo zaradi dolgotraj­nosti in zapletenosti postopkov do obcutnega zamika. In nenaza­dnje je v lanskem letu marsikaj zapletla tudi pandemija. Ker pa uradno odprtje zaradi znanih omejitev še ni bila organizirano, se­veda to lahko pripravimo tudi ob kakšni ponovni okrogli obletnici, na primer ob 20. obletnici smrti Acija Bertonclja, ki bo v letu 2022. Glede odnosa do preteklosti in zamudništva pri postavljanju spominskih obeležij v Domžalah se lahko samo strinjamo, da nas veliko dela še caka. Tako je bila pobuda za postavitev spomin­skega obeležja za glasbenika, pedagoga, zborovodjo Staneta Ha-beta s strani Glasbene šole Domžale in Kulturnega doma Franca Bernika podana dovolj zgodaj, v letu pred obeležitvijo stoletnice njegovega rojstva, a žal se je zacela realizirati šele v teh dneh, ko se je sestala s strani župana Tonija Dragarja imenovana komisi­ja za njegovo postavitev. Strinjamo se, marsikaj se zgodi pozno, a star pregovor pravi, bolje pozno kot nikoli! Komisija za postavitev spominskega obeležja Aciju Bertonclju Iskrena zahvala V zdravilišcu na okrevanju sem se okužila z bakterijo legionelo.Štirinajst dni sem z visoko temperaturo preživela v bolnišnici, od koder so me odpustili domov, kjer pa žal zaradi razlicnih obve­znosti ni bilo nikogar, ki bi skrbel zame, saj sem bila povsem od­visna od tuje pomoci. Na prošnjo sem za nekaj dni dobila pomoc v Medgeneracijskem centru Bistrica, kjer so me zelo lepo sprejeli. Opazila sem, s kakšnim cutom in skrbjo – posebno do starejših, opravlja delo prav vse osebje doma. Kratko bivanje v MGC Bistri-ca mi je prav zaradi odnosa do starejših ostalo v lepem spominu in se jim za pomoc iskreno zahvaljujem ter jih lepo pozdravljam. Danica Iljaš Razdeljevanje cvetja Pred leti je bila praksa, da so krajevne skupnosti mesta Dom-žale svojim krajanom omogocile v okviru posebne spomladan­ske akcije razdeljevanje cvetja oziroma prevzem paketov cve­tlicnih sadik. Najbrž je bil namen v spodbujanju gojenja cve­tja in lepšanja naše okolice. Tudi letos sta se akcije lotili KSSlavka Šlandra in Simona Jenka, ne pa tudi KS Venclja Perka. Vodstvo Krajevne skupnosti Venclja Perka zato prosim za po­jasnilo, zakaj se niso odlocili za sodelovanje pri tem projektu. Cveta Zalokar Kolesarska prihodnost Kolesarjenje naj bo nacin mobilnosti. Prednosti uporabe dvokole­sa pri vsakdanjih opravkih so vsestranske.S premišljenoin pre­vidno vožnjo predvsem po kolesarskih stezah zmanjšujemo tve­ganja za povzrocitev prometnih nesrec, ne rabimo parkirišc, pri­peljemo se do vhoda v stavbe ter ne onesnažujemo okolja s hru-pom in izpušnimi plini. Ne smemo pa spregledati koristnih ucin­kov kolesarjenja za zdravje. Namesto razgibavanja v fitnes centrih ali poganjanja sobnega kolesa v zaprtem prostoru je vožnja s ko­lesom poleg hoje in teka najboljši nacin utrjevanja zdravja in na­biranja telesne kondicije ter posledicno tudi imunske odpornosti. To je neizpodbitno dejstvo, ki ga potrjuje tudi zdravstvena stroka. Kako je za kolesarje poskrbljeno v Domžalah? Za izletniško in rekreativno kolesarjenje imamo dobre pogoje. Primerne kole­sarske poti so za širše obcinsko obmocje urejene in oznacene v info kartah. Med temi je najbolj priljubljena sprehajalna in ko­lesarska pot ob Kamniški Bistrici, obogatena s športnimi igrišci in otroškimi igrali. Za kolesarje je še najslabše dostopen jugoza­hodni del Domžal med Dragomljem in Depalo vasjo. Ne moremo pa biti zadovoljni z urejenostjo kolesarskega prometa v mestnem središcu in njegovi neposredni okolici. Pred leti zaceti projekt oznacevanja površin za kolesarje je za­stal, ceprav je veliko možnosti za izboljšanje. Ponekod že širina plocnika omogoca dvojno uporabo in bi zadostovala samo tal­na obeležba ali prometni znak, ki bi tako rabo dovoljeval. V ne­katerih primerih bi bilo treba pridobiti zemljišce za nove trase ali za razširitve obstojecih poti. Nujno pa bi morali pristopiti k cimprejšnji realizaciji kolesarske povezave ob glavni cesti med vzhodnim in zahodnim delom Domžal. Predvideno je, da se bo projekt delno financiral tudi iz sredstev LAS. S spremembo prometnih razmer po predvideni nadgradnjiželezniške proge Šiška–Kamnik in posledicno ukinitvijo preho­da za motorni promet na Cankarjevi cesti ter izvedbo podvoza na Ljubljanski cesti se bo spremenil tudi kolesarski promet. Ob­cina bo morala razmisliti o celoviti rešitvi prometne strategije, ki bo vkljucevala tudi kolesarjenje. Uporabnikov koles bo tako kot v razvitih zahodnih deželah tudi pri nas vedno vec. Kot naj­bolj ranljivi skupini udeležencev v prometu jim bo treba zagoto­viti vso potrebno infrastrukturo, kot so varne kolesarske prome­tne površine, nadstrešnice in stojala za kolesa na vseh mestih, kamor prihaja vecje število ljudi. Zgledovati bi se morali po dr­žavah severnega dela Evrope, kjer je doma kultura kolesarjenja. Jože Nemec 40 | slamnik številka 5 | maj 2021 | letnik lxi aktualno | nagradna križanka kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan MESTO, V KATEREM LJUDJE DELAJO DOMA? Epidemija se zakljucuje, vsaj strogih zaprtij naj ne bi vec pricakovali. Toda delo od doma ostaja, tako v zasebnem kot javnem sektorju. Kaj to pomeni za naše mesto? D elo od doma je mnoge iz-med nas presenetilo. So ljudje in panoge, ki so ta nacin dela prakticirali že od prej. Vecina pisarniškega dela pa je vseeno potekala iz pisarne. Epide­ mija je podrla to prepricanje, ki smo ga imeli o ‘normalnem delu’, kjer je bila locnica med službenim in za­ sebnim tako casovna kot tudi pro- storska. Prej morda nismo verjeli – toda to ni nujnost. So alternative. Mnoga podjetja in tudi javni za­ vodi ter državne institucije so zaceli razmišljati o spremembi nacina dela. Redkokatera podjetja lahko zaprejo svoje prostore in se v celoti preselijo na domove. Prihodnost je tako verje­ tno v hibridni varianti. Par dni v te­ dnu doma, par dni v pisarni. Navse­ zadnje je treba delati tudi na poslov­ nem duhu in moci ekipe (team buil­ ding). Potrebe po poslovnih prosto­ rih sicer so, toda zmanjšane in dru­ gacne. Kakšne pa so potrebe ‘doma- ce pisarne’? Kaj pomeni za naše mesto, da nas bo vec delalo od doma? To ne bo vec zaprtje pod prisilo, temvec vsako­ dnevna realnost. To je priložnost, da Domžale niso vec spalno naselje Lju- NAGRADNA KRIŽANKA 4 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 4-2021: Marta Koderman iz Domžal (Knji­ ga Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) nagradna križanka 5 To je priložnost, da Domžale niso vec spalno naselje Ljubljane, kamor dnevno odhaja vec kot polovica delovno aktivnega domžalskega prebivalstva. Ce delam od doma – ali mi Domžale v delovnem casu in ‘zasebnem’ casu ponujajo vse, kar potrebujem? v obcini, ki so stari od 1–5 let, jih je 84 % vkljucenih v domžalski vrtec, kar je vec kot v vseh vrtcih v Slove­niji skupaj (81 %). Spet podatek, ki prica o dobrem stanju v našem kra­ju. Srednja šola, ki je uvedla gimna­zijski program leta 2002, in program tehnik racunalništva leta 2010, po­staja vse bolj priljubljena. S težava-mi smo se soocali, ko smo želeli dobi-ti osebnega zdravnika ali ginekologa v Domžalah. Naš zdravstveni dom je zapolnjen – vendar se širi, torej se bo zadeva uredila. Vsekakor pa ocitno tudi naš zdravstveni dom deluje vec kot odlicno – sistem, ki so ga vzposta­vili za covid testiranje je tako ucinko­vit, da k nam prihajajo iz drugih ob­cin. Imamo pošto, imamo trgovine ... Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Težko se spomnim, kaj nam na po­drocju infrastukture manjka. Ceste so obremenjene, vendar ce bo dela od doma vec, je rešitev tudi že v tem. Domžale ponujajo tudi koticke za prosti cas. Pred leti je marsikdo dvi­gnil obrvi, ko je padla odlocitev za knjižnico nad Mercatorjem, ceš to je ‘komercialno’. Tudi jaz bi si želela, da je domžalska knjižnica cudovita arhitekturna umetnina kot ljubljan-ski NUK s svojo kavarno. Vendar, ce smo realisticni – zadeva je prakticna. In še en presežek: domžalska knjižni-ca je med prvimi tremi knjižnicami v državi glede izposoje knjig. Mestni kino, kavarne, bowling, športi ... Te-nis, badbinton, fitnesi, joga, smucar-ski skoki ... Krvavec ti omogoca hitro enodnevno smucanje – tam si v pol ure. Samo skok cez obcinsko mejo in igraš golf. Arboretum omogoca cudo­vit sprehod med cvetlicami. In seve­da naša prelepa rekreacijska os. Ure­jajo se pohodniške poti – od Pravljic­nega Šumberka do ihanske pohodni­ške poti. Spekter aktivnosti je resnic­no bogat. Navsezadnje pa prednost bližine Ljubljane ostaja zaradi fakul­tet, muzejev, opere in vsega drugega, kar imajo v vecini le prestolnice. Kje pa so priložnosti? Coworking prostori. Ce delaš od doma, vseeno potrebuješ prostor za mreženje, za poslovne sestanke. To je tudi pri­ložnost za kavarne – torej ne bare, temvec kavarne, kamor lahko pova­biš poslovne stranke na sestanek. Zanimivo mi je, da v Jaršah, ki so tako bogato naseljene, še vedno ni­mamo prave kavarne. Priložnost vi-dim tudi v trendovskih restavraci­jah, kot je Stara fabrka – torej resta­vracije z dodatno vsebino, lokalno ponudbo pijace. Ce gledam cene ne­premicnin v obcini, sklepam, da je kupna moc nad slovenskim povpre-cjem. To je morda tudi priložnost za majhne trgovine, ki bi prodajale bolj luksuzne in unikatne izdelke. Trgo­vin je sicer veliko, toda prestižnih pa skoraj nic. Domžale so kraj, ki nudi prijetno bivanje in izjemno kakovostno pre­življanje prostega casa. Za delo od doma pa potrebujemo še nekaj vec in naj bo ta kolumna zacetek razmišlja­nja, kaj bomo še potrebovali. V delu od doma vidim priložnost, da nare­dimo Domžale buticno mesto, kjer je izjemno visoka kakovost bivanja, hkrati pa vlada ‘mestni obcutek’. . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Rešitev križanke je: SLAMNATA SLED DOMŽAL nagradna križanka 5 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva, Kulturni dom Franca Bernika Domžale 2. in 3. dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v sezoni 2021/2022 Pravilno geslo križanke lahko poš ljete do ponedeljka, 14. 6. 2021, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. bljane, kamor dnevno odhaja vec kot polovica delovno aktivnega dom­žalskega prebivalstva. Ce delam od doma – ali mi Domžale v delovnem casu in ‘zasebnem’ casu ponujajo vse, kar potrebujem? Prvo vprašanje je: kaj zahteva delo od doma? Dobre pogoje doma – torej dovolj prostora. V Domžalah so v zadnjih letih nastajale hiše in sta­novanjski bloki, ki to zagotavljajo. Povprecna površina stanovanj v Slo­veniji je v zacetku leta 2018 znašala 82 m2, v domžalski obcini 93 m2. Po-trebna je dobra infrastuktura. Dom-žale glede telekomunikacijske pokri­tosti spet presega slovensko povpre-cje. Vecina nas ima doma tudi optiko, obcina pa na dolocenih tockah zago­tavlja brezplacen wifi. Situacija, ki jo imamo doma, je odvisna od našega financnega stanja. Dejstvo pa je, da imamo v povprecju v Domžalah do-bro urejene hiše in stanovanja. Tež­je je za tiste, ki želijo k nam priti, ker prakticno praznih stanovanj in ze­mljišc sploh ni vec. Drugo vprašanje pa je: kaj mora kraj ponujati, da je delo od doma pri­jetnejše? Spet infrastrukturo. Šole in vrtce za naše otroke. Od vseh otrok Danijela Juvan iz Škofje Loke (2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2020/2021) Zvonka Slapar iz Dola pri Ljublja­ni (2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2020/2021) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale