GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ »SIMJ LETO XXVI. MAREC 1985 ŠT. 3 Načrtovana vlaganja v šolo Lansko leto smo pisali, da moramo v naši šoli posodobiti in dopolniti opremo, če hočemo zagotoviti, da bo izobraževala mladino in odrasle za sodobno proizvodnjo in razvoj. Primanjkuje pa tudi učilnic za teoretični pouk. Sola že vsa leta nima telovadnice. Dom učencev je potreben temeljite prenove. Potrebna so večja vlaganja v šolo, česar se bomo lotili v tem letu, nadaljevala pa se bodo v prihodnjih letih. V zadnjih letih je Litostroj z velikimi investicijami razširil svojo proizvodnjo z novimi, tehnološko sodobno opremljenimi objekti (TVN, PPO. jeklolivarna), sedaj pa je začel posodabljati svojo strojno opremo. Svoje proizvode razvija na podlagi sodobnih tehničnih in znanstvenih dosežkov. Za zahtevnejšo sodobno proizvodno tehnologijo in razvoj pa je potrebno več znanja in sodobnejše izobraževanje. Poleg vsebinskih sprememb pa narekuje vlaganja v šoli tudi povečano število učencev. Za 1000 učen-cev je na razpolago le 16 učilnic za teoretični pouk. Medtem ko zmogljivosti v delavnicah za praktični pouk za klasično tehnologijo zadovoljujejo, pa je stanje pri teoretičnem pouku kljub polnemu dvoizmenskemu pouku zelo težko. Ne moremo urediti specializiranih učilnic za strojništvo in metalurško usmeritev, organizacija pouka večkrat odstopa od pedagoških norm. V šolskih delavnicah je oprema v veliki večini amortizirana in tehnološko zaostaja za sodobno, ki bi jo morala imeti tudi šola. Za strokov-noteoretični pouk manjkajo sodobnejša učna sredstva, posebej v kovinarski in metalurški usmeritvi. Da mora šola imeti telovadnico, ne bi posebej omenjali. Čeprav smo dom učencev dobro vzdrževali, ga je vendar treba preno-viti, saj tudi več ne ustreza današnjim normativom in standardom za bivanje učencev v domovih. Nadzidava pritličnega objekta za pridobitev učilnic Z nadzidavo sedanjega pritličnega objekta med šolsko stavbo in šolskimi delavnicami bomo pridobili specializirane učilnice za strojništvo m metalurško usmeritev: za klasično tehnologijo, hidravliko in pnevmatiko, CNC tehnologijo, računalništvo, merilnico, metalurško laboratorijsko učilnico in za predmet gradiva, učilnico za energetske naprave, učilnici za tehniško risanje s strojnimi elementi in učilnico za praktični pouk tehniških strojnih risarjev. Poleg tega bosta tu tudi učilnici za predmet osnove tehnike in proizvodnje ter učilnica za obrambo in zaščito! Učilnice bomo uporabljali ne le za izobraževanje mladine, ampak tudi za izobrževanje odraslih v rednih ob-nkah izobraževanja ter v krajših oblikah doplnilnega izobraževanja. Investicija obsega izgradnjo nadzidka v dveh nadstropjih in s podstrešjem, kjer bi kasneje namestili solsko knjižnico z medioteko in Čitalnico ter prostore za delo organi-zacij in interesnih dejavnosti učencev. Nadzidek bo v obeh nadstropjih neposredno povezan s sedanjo šol-sko stavbo. Vrednost te investicije znaša 80 v',lonov dinarjev. V znesek je jucena tudi klasična šolska pohištvena oprema. V učilnice bomo v n\est'l' sedanja učna sredstva, n ar nam jih še veliko manjka. sodobitev in dopolnitev opreme nitev°^rarn Za Pos°dobitev in dopol-°preme smo bralcem že pred- stavili v eni od številk časopisa v preteklem letu. Poleg načrtovane obnove in dopolnitve klasične strojne opreme v šolskih delavnicah (stružnice, rezkalni, brusilni stroji, orodni stroji) in opreme za termično obdelavo pa že pripravljamo ureditev specializirane učilnice oz. učne delavnice za CNC tehnologijo. Gre za manjše specialne šolske stružnice in rezkalne stroje z računalniško opremo za programiranje, kijih za potrebe izobraževanja proizvaja avstrijska firma EMCO. Ta oprema omogoča izvajati operacije kot na velikih proizvodnih CNC strojih, vendar v manjšem merilu in je seveda veliko cenejša. Šest naprav bo omogočilo, da se bodo na njih v času šolanja izobraževali oz. usposabljali vsi učenci — kovinarji in odrasli v tečajih dopolnilnega izobraževanja. Tako ne bo težišče izobraževanja oz. usposabljanja za delo s CNC tehnologijo na proizvodnih strojih, saj so ti za te namene predragi. Vendar načrtujemo, da bi namestili v šolske delavnice kmalu tudi kak CNC proizvodni stroj. Tako bi popeljali bodoče delavce na računalniško krmiljenih strojih od računalniškega opismenjevanja preko usposabljanja na že omenjenih specialnih manjših strojih oz. napravah do same proizvodnje v šolskih delavnicah in nato v tovarni. Za obvladanje osnov računalništva bo potrebno dopolnjevati sedanjo računalniško opremo v šoli in organizirati pouk ali krajše tečaje iz osnov računalništva. Osnovna računalniška oprema bo služila tudi uporabi računalnika kot učnega sredstva pri pouku različnih predmetov, ne le pri strokovnih vsebinah. Izgradnja telovadnice Tudi o izgradnji telovadnice smo že nekajkrat pisali. Načrtujemo izgradnjo večjega objekta, kot bi bil sicer potreben po šolskih normativih. Litostroj potrebuje večji objekt, ki bi služil rekreaciji delavcev, pa tudi za športne, kulturne in druge prireditve, enako tudi za krajane krajevne skupnosti Litostroj. Načrt obsega večnamensko dvorano, ki jo je možno razdeliti s pomičnimi stenami v 3 dele za trikratno hkratno izvajanje telesne vzgoje oz. rekreacije. Ob dvorani je načrtovano manjše poslopje z glavnim vhodom, sanitarijami in dvema kabinetoma, v kleti pa zaklonišče in kegljišče. Zaklonišče bo možno uporabljati za strelišče. V nadstropju tega dela bo soba za vaje pihalnega orkestra in pevskega zbora Litostroj ter trim kabinet. Prenova doma učencev V domu učencev so dotrajale naprave v kuhinji in bo potrebno obnoviti celotno kuhinjsko opremo. Kuhinja bo namenjena tudi za pripravo malic oziroma prehrane za učence, ki ne prebivajo v domu. Prav tako je potrebno obnoviti večino pohištvene opreme, saj je v uporabi še tista, ki je bila nameščena ob izgradnji doma, celo posteljne žimnice. S prenovo doma se bo zmanjšalo število ležišč v skladu z normativi na 120 učencev. S tem bomo na račun spalnic pridobili skupne prostore, ki jih dom sedaj sploh nima, a bi jih moral imeti (npr. učilnice oziroma prostori za delo z vzgojnimi skupinami, čitalnica). Obnoviti je treba sanitarije in uskladiti njihovo število s številom učencev. Instalacije so bile pri izgradnji doma prešibko dimenzionirane, poleg tega pa jih je potrebno obnoviti. V pritličju doma bomo morali urediti za potrebe izobraževanja štiri manjše učilnice, ki bodo delno namenjene izobraževanju odraslih. Si- (Dalje na 4. strani) Poizkusna montaža turbinskega pokrova z nosilnim ležajem za HE Haditho (Foto: t. š.) Prevzemalec kontrolira po poleskanju prve vodilne lopate za HE Haditho (Foto: t. š.) HE HADITHA Oprema prvega agregata zapušča tovarno Kako je s Haditho? Ali že plačujemo penale? Takšna in podobna vprašanja se postavljajo o tem največjem naročilu turbinske opreme za hidroelektrarno Haditha ali, kot jo sedaj Iračani imenujejo, AL QUADISIA. Skušali bomo dati nekaj odgovorov, čeprav vodilni delavci sprotno obveščajo delegate v samoupravnih organih o poteku del. Zelo dobro pa poznajo stanje proizvodnje vsi tisti delavci Litostroja, ki si vsakodnevno že več mesecev prizadevajo, da bi opremo kar najhitreje poslali našim monterjem na gradbišče. Zakaj takšna pozornost temu naročilu? V letošnjih proizvodnih načrtih predstavlja oprema za HE Haditho kar eno četrtino celotne proizvodnje Litostroja. Še več nam pove podatek, da predstavlja pri konvertibilnem izvozu plan fakturiranja HE Haditha nekaj preko dve tretjini, vse ostale blagovne skupine, vključno s preostalo turbinsko opremo pa eno tretjino. Iz vsega tega je seveda razvidno, da letos potekajo največja dela pri realizaciji tega velikega naročila. Pri samem naročilu pa nastopa še drug pomemben element, ki nas vse, ki izdelujemo opremo obvezuje, da dela pravočasno končamo. Po pogodbi imamo določeno zamudno kazen, ali kot to imenujemo — penale. Največji penali so določeni za prva dva agregata — kar 53 tisoč dolarjev za en dan zamude. Rok, ko morata delovati prva dva agregata, je sredina novembra 1985. Temu roku moramo posvetiti vso pozornost! V Litostroju zato usklajujemo delo. Usklajevanja vodijo vodilni v tozdih PZO, OBDELAVA in MONTAŽA, njim pa sledijo vsakodnevni napori delavcev v proizvodnji. Iz tega dela praktično ni nihče izvzet, vključujejo se tudi posamezniki iz pro-jektive, Nabave in Prodaje. TOZD PUM je potrebne ulitke ulil veliko prej, predno so se začeli obdelovati ali v pločevinami variti v proizvod. Seveda pa s tem naloge tega tozda niso končane. Na ulitku se lahko v procesu proizvodnje pokaže skrita napaka in zadevo je treba kar najhitreje rešiti. Vse zmogljivosti žarenja bodo še dolgo potrebne tudi za Haditho. Ob samem izvajanju del prihajamo do mnogih izkušenj, srečujemo pa se tudi s slabostmi, ki se kažejo ob izdelavi tako velikega naročila. To, da potrebuje Litostroj za tako velika naročila boljše in večje prostore za peskanje in pleskanje, večje zmogljivosti težke obdelave, sta samo dva od pomembnih problemov. Takih je še več. Pa vendar s skupnimi močmi rešujemo takšne težave! Tako smo v prveh mesecih letošnjega leta le uspeli izgotoviti največje turbinske dele za prvi agregat in to: prvi predvodilnik — spodnji in zgornji obroč — ter 24 vodilnih lopat, prvi turbinski pokrov, regulirni obroč, konec marca pa so v Montaži dokončali četrti predvodilnik. Da bi pridobili na času, se pripravljamo, da bi vse te dele prepeljali na gradbišče s tovarnjaki, ne z ladjo. Prihod opreme na gradbišče sredi in konec aprila 1985 nam daje možnost, da bo prvi agregat stekel v določenem roku. Seveda je pri montaži na terenu z delovno organizacijo Rade Končar doseženo največje možno sodelovanje. Dogovarjamo se tudi, da bomo turbinsko opremo montirali skozi montirani stator generatorja. Da bi dobili celotno sliko stanja je treba poudariti, da sta gonilnik in turbinska gred za prvi agregat že na gradbišču. Prav tako moramo povedati, da nam je gradbenik — Hidrogradnja dala prost pristop za montažo prvega agregata 20. februarja 1985 in po sporočilih z gradbišča nam bodo dali prosti pristop za drugi agregat prej kot bo naša oprema prispela na gradbišče. Sredi marca smo s štirimi 20-tonskimi tovornjaki (vsak pa je imel še prav tako težko prikolico) na gradbišče poslali cevi za »sistem oljnega gospodarstva« in za sistem v razvodni postaji. S tem se bodo na gradbišču začela dela na večjih sektorjih. Vendar brez naporov, usklajevanj, dogovorov in sodelovanja tudi pri izdelavi opreme za drugi agregat ne bo šlo. Ogromno dela nas še čaka. Prepričan pa sem, da nam bodo dosedanje skupno delo in pridobljene izkušnje pri reševanju mnogoterih problemov v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Janko Babič Začrtane osnove plana za obdobje 1986-90 Tema razšiijene seje konference osnovnih organizaci sindikata Litostroj je bila gospodarjenje do konca leta 1985 in v srednjeročnem obdobju 1986—1990 ter obravnava zaključnega računa za leto 1984. Seje so se poleg predstavnikov IO OOS tozdov in delovih skupnosti ter delegatov konference OOS, delegatov akcijske konference ZK in sekretarjev OO ZK, delegatov konference ZSMS in individualnih poslovodnih organov uzdeležili še Anka Tominšek, predsednica skupščine občine Ljubljana-Šiška, Stanislav Bradeško, predsednik občinskega komiteja ZKS, Dušan Jovanovič, predsednik občinske konference ZSMS in Ivan Brancelj, predstavnik občinskega sindikalnega sveta. Osnove srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 vključujejo poslovanje v obdobju 1981—1985, smernice srednjeročnega plana 1986—1990 in temelje plana tozdov in delovnih skupnosti. Znano je, da so bile v preteklem obdobju rasti glavnih kategorij celotnega prihodka visoko presežene, kar je rezultat povečane produktivnosti dela, uspešnejšega gospodarjenja pa tudi visoko stopnjo inflacije in pozitivnih tečajnih razlik. Ne moremo pa biti zadovoljni z izvozom na konvertibilno področje, saj ta v preteklem obdobju glede na zastavljene cilje ni bil zadovoljiv. Prisiljeni smo bili v tujini najemati blagovne kredite, ker uvoz reprodukcijskega materiala in surovin s konvertibilnega področja ni bil usklajen z izvozom na to področje. Med osnovnimi usmeritvami nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije so še posebej izpostavljene naslednje: — povečanje izvoza, predvsem na konvertibilno področje, — stalna rast dohodka, čistega dohodka in akumulacije, — povečanje proizvodnje, zniževanje stroškov z uvajanjem sodobnejše tehnologije in spodbujanje inventivne dejavnosti, — dosledno izvajanje novega samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku, — povečana stopnja zaposlenih zaradi novih investicij. Če hočemo vse to tudi uresničiti, moramo stalno spremljati plan za srednjeročno obdobje. Zavedati se je treba, da bomo temelje plana postopno dograjevali. Pri planiranju cena izvedbe danes ne predstavlja več najpomembnejše- ga dejavnika, pomembnejši postaja rok izdelave in hitrost pridobivanja naročila. Načrt gospodarjenja do konca letošnjega leta predvideva 14,6 milijarde dinarjev skupne realizacije (ob upoštevanju tekoče vrednosti dolarja je predvideni plan v vrednosti preko 19 milijard dinarjev), od česar je predvidenih 27 milijonov dolarjev s konvertibilnega in nekaj nad 30 milijonov dolarjev s klirinškega področja. Za zagotavljanje realizacije takšnega obsega sta odločilna dva pogoja: zagotoviti optimalno oskrbo z reprodukcijskim materialom domačega in tujega izvoza ter dinamično prilagajanje potrebam, in pa zagotoviti dokončanje posameznih naročil do dogovorjenega roka. Za realizacijo vseh teh nalog je najzahtevnejše pridobivanje naročil in sprotno usposabljanje vseh funkcij s področja projektiranja, organiziranega obvladovanja trga, prodaje in nabave, razvoja tehnoloških sposobnosti, organiziranja proizvodnje in spremljanje ter ocenjevanje vseh dogajanj na področju stroškov. Nujno bi bilo sprotno analiziranje kadrovskih potreb in prilagajanje potrebam naše delovne organizacije, za kar pa smo premalo kadrovsko usposobljeni. To je odraz razvoja v zadnjih 15 letih, ko kadrovski politiki nismo povečali dovolj pozornosti, v prihodnje pa seje potrebno organizirati tako, da bomo sposobni sami vzgajati kadre. Na razširjeni seji konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije so bili doseženi rezultati v letu 1984 splošno ocenjeni kot dovolj ugodni (z izjemo konvertibilnega izvoza), še zlasti, če upoštevamo relativno težke razmere gospodarjenja v preteklem letu. Tako je celotni prihodek kar za 37% višji od predvidenega in za 87% višji kot v letu 1983, več je tudi porabljenih sredstev (za 39%), višji od načrtovanega je dohodek, (za 33 %), povečan je tudi čisti dohodek (za 42 % višji od načrtovanega). Zaloge nedokončane proizvodnje znašajo ob koncu leta 1984 3,8 milijard dinarjev, kar kaže, da so relativno padle. To je s finančnega vidika, glede na visoko ceno kapitala, pozitivno. Taka zagotovitev pa žal ne velja za zaloge materiala, ki so se v letu 1984 povečale za 84% (od 964 milijonov din so narasle na 1,7 milijarde dinarjev). V razpravi je sodelovala tudi Anka Tominšek, predsednica Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Opozorila je, da so uspehi, ki jih ugotavljamo ob zaključnem računu, veliki, da pa še obstajajo področja, katerim posvečamo premajhno pozornost. Eno takih področij je opiranje na znanje. Brez visoke stopnje strokovne usposobljenosti in znanja ne bo moč voditi razvoja naše družbe. Ena od nalog sindikata je, da ob obravnavi zaključnih računov oceni tudi delo individualnega organa in vodilnih delavcev ter samoupravno delovanje v delovni organizaciji. V planskih dokumentih pa je potrebno še jasneje nakazati poti nadaljnjega razvoja Titovih zavodov Litostroj. Konferenca OOS delovne organizacije je sprejela naslednja stališča: • Podprla je osnove srednjeročnega načrta ZPS Titovi zavodi Litostroj za obdobje 1986—1990 in jih predlagala samoupravnim organom v nadaljnji postopek obravnave. • Podprla je oceno gospodarjenja do konca leta 1985 in poudarila, zahtevo, da vsi zaposleni v naši delovni organizaciji storimo vse, da bo plan za leto 1985 realiziran. • Z obravnavanim zaključnim računom za leto 1984 se v celoti strinja in predlaga samoupravnim organom in zboru delavcev v tozdih in delovnih skupnostih, da ga obravnavajo in potrdijo. Z. Adlešič Paberkovanje po zapisnikih »Člani izvršnega odbora smo mnenja, da so bolniška nadomestila (lansko povprečje, visoka inflacija) prenizka in da se s trajanjem bolniškega staleža še zmanjšujejo. Opozarjamo delegate, da glede tega sprožijo ustrezno akcijo. Takšen položaj tudi zahteva, da se stalno spremlja položaj delavcev, ki so dalj časa na bolniški in da se jim, če je to potrebno pomaga.« 12. redna seja IO OOS DS SSP —23. 2. 1985 • »Delegati so se strinjali s predlogom stanovanjske komisije, da se tudi v letošnjem letu nudi stanovanjski kredit delavcem, ki gradijo stanovanje v stanovanjski zadrugi Podutik. Porabili ga bodo za komunalno opremljanje zemljišča, pri čemer se obravnavajo enotno kot ostali prosilci. Sprejet je bil namig, naj vodstvo zadruge pripravi poročilo o delu zadruge.« 12. redna seja DS TOZD PROD — 23. 2. 1985 »Prisotni so bili seznanjeni z določenimi usmeritvami, ki jih je že sprejel in potrdil delavski svet tozda ZSE: — dokončati adaptacijo in razširitev delavske restavracije, vzdrževati ostale objekte in naprave v tozdu v okviru možnosti, — v oddelku Počitniški domovi prekiniti najemanje tujih zmogljivosti, proučiti možnost, da se počitniški dom na Soriški planini izven sezone zapre, — znižati zaloge materiala na minimum in poslovati brez večjih zalog, — povečati storilnost in zmanjševati materialne stroške, — letni plan tozda oziroma oddelkov ne le izpolnjevati, pač pa krepko preseči, da bomo lahko zadostili vsem potrebam v letu 1985, — izboljšati odnos do družbene lastnine in disciplino pri delu vseh naših delavcev, — proučiti zaposlovanje novih delavcev, dosledno izvajati nagrajevanje, saj so osebni dohodki v tozdu ZSE ne glede na strukturo zaposlenih še vedno zelo nizki. Nujno bo potrebno spremeniti Pravilnik o nagrajevanju delavcev v delovni organizaciji oziroma v tozdu.« 16. redna seja IO OOS TOZD ZSE —23. 2. 1985 »V razpravi o organiziranju praznovanja dneva žena je bilo povedano stališče konference OOS, da se moramo držati dogovora za skupno akcijo s poudarkom, da naj ne bi bilo večjih razlik pri praznovanju med TOZD/DS. Dogovorjeno je bilo, da konferenca pripravi sredstva za nakup nageljnov in voščilnic za vsako delavko v Litostroju. Dodatna sredstva za praznovanje oziroma pogostitev pa mora zagotoviti posamezen tozd. V našem tozdu bo pogostitev težje izvedljiva, ker zaradi adaptacije nimamo salona v delavski restavraciji. Podanih je bilo več različnih predlogov, ker pa je izvršni odbor naše temeljne organizacije sestavljen samo iz članic, je ta sprejel sklep, da se organizacijo in izvedbo praznovanja 8. marca prepusti sekretarju ZK, predsedniku DS, predsedniku ZSM in direktorju TOZD ZSE. 16. redna seja IO OOS TOZD ZSE — 25. 2.1985 • »Člani IO se strinjajo s predlogom praznovanja 8. marca. Ostane naj stara oblika praznovanja. Ob tej priliki bomo sodelavke obdarili z darilnim bonom v vrednosti 1.000 din.« 14. redna seja IO OOS TOZD OB —20. 2. 1985 V istem zapisniku pa lahko tudi zvemo, da je bila ustanovljena iniciativna skupi- na za nabavo premoga delavcem Litostroja, vendar pa je zaenkrat še veliko odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno ob pomoči ustreznih služb še razširiti. »Največjo skrb moramo posvetiti delavcu: pridobiti prihodek za delitev osebnih dohodkov, preskrbeti stanovanje mladim delavcem, skratka, omogočiti jim normalno življenje.« Zbor delavcev TOZD PPO — . 26. 2. 1985 Na februarskem zboru delavcev v TOZD PPO je bilo postavljenih kar precej zanimivih in pomembnih vprašanj. Na nekatera izmed njih je poizkušala odgovoriti predsednica skupščine občine Ljubljana-Šiška tovarišica Anka Tominšek, ki je prisostvovala zboru, druge so pojasnjevali delavci tozda, ki se na določeno problematiko spoznajo, nekatera pa so (zaenkrat?!) ostala brez odgovorov. Navajam nekaj vprašanj in odgovorov. »Zakaj mora delavec s polnim delovnim časom dobivati socialno pomoč?« Tov. Tominšek: »Vsak, ki normalno in pošteno dela, bi moral zaslužiti za normalno življenje, brez dodatkov. Dohodek je treba ustvariti z delom, če to ne gre, je treba preusmeriti proizvodnjo ali zamenjati vodilne, ali pa zapreti DO«. »Glede upokojitve bomo morali tudi nekaj storiti. Mogoče bi delavcem nekaj let pred upokojitvijo zvišali osebni dohodek za 2 RR, kar bi se jim poznalo pri pokojnini.« »Ali je naš samoupravni dogovor nezakonit, da ne gre celoten OD v pokojninsko osnovo?« »Vsa nejasna vprašanja moramo zapisati in nato poklicati Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da pride njihov predstavnik in nam to obrazloži.« »Postavljeno je bilo vprašanje glede nenormalnega naraščanja cene kvadrat- Drage moje tovarišice, dan žena je že zdavnaj mimo! Sprejet finančni plan sindikata Obravnava zaključnega računa konference OOS za leto 1984 in finančni načrt konference OOS za leto 1985 sta bili osrednji točki dnevnega reda 4. seje konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije. Delegati OOS so bili enotni, da finančni plan za leto 1984 ni bil realen, zato je bil potreben rebalans, vendar pa zneski, porabljeni po posameznih postavkah, niso bi9 previsoki. Finančni načrt predvideva za dejavnost sindikata v letu 1985 nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev (9.776.000,00 din), kar na prvi pogled predstavlja veliko višja sredstva v primerjavi s finančnimi sredstvi za leto 1984. Vendar pa je ob upoštevanju visoke stopnje inflacije in ob vse večjih aktivnostih sindikata planirani načrt realen. Vsi planirani odhodki v letošnjem letu so prikazani, nekatere komisije, ki delujejo pri konferenci OOS, pa so podale tudi finančne programe dela po sekcijah (kulturna, športna in socialna komisija). Slišati je bilo tudi pripombe, da je razmerje med sredstvi, namenjenimi za delo komisije za socialna vprašanja in družbeni standard (odobrenih sredstev za delo te komisije je v višini 1.300.000,00) in sredstvi za delo drugih komisij nekoliko nerealno. Socialna politika v delovni organizaciji naj bi bila zasnovana širše, izvršeni pa so bili tudi predlogi, naj se preveri možnost, da bi se sredstva za nekatere dejavnosti s področja dela socialne komisije izdvajala iz sklada skupne porabe. Predsednik konference OOS delovne organizacije je delegate seznanil, da je bilo prvotno načrtovanih sredstev za delo komisije za socialna vprašanja in družbeni standard v višini 900 000 din in da je bilo po usklajevanju komisij namenjenih 1300 000 dinarjev. Letos pa je prvič 200 000 dinarjev namenjenih za pomoč upokojencem Titovih zavodov Litostroj. Delegate konference OOS delovne organizacije je predsednik nadzornega odbora seznanil tudi s stanjem blagajne. V nadaljevanju razprave je več delegatov opozorilo na problem (pre) nizkih pokojnin upokojencev Titovih zavodov Litostroj. Strinjali so se, da klub upokojencev ne more biti mesto, kjer bi reševali problem nizkih pokojnin, ampak je to skrb delovne organizacije in širše družbe. Prav tako so bili proti kakršnimkoli iskanjem začasnih rešitev, s katerimi bi delavcu nekaj let pred upokojitvijo na enoten način zvišali dohodek zaradi boljše pokojninske osnove (povečanje število točk itd.). Naša osnovna usmeritev mora biti, da delavcu, ki je dobro delal 30 in več let, omogočimo takšno pokojnino, s katero bo lahko dostojno živel! Ob koncu razprave so bili delegati enotni, da eno od prihodnjih sej konference OOS posvetimo prav obravnavi tega področja, sodelovale bi tudi vse strokovne službe, ki se v delovni organizaciji ukvarjajo in rešujejo to problematiko. Z. Adlešič nega metra stanovanja. Ta cena je izredno visoka, zato je potrebno res ogromno varčevanje (in kreditiranje — prip. sest.). — Ponovno se postavlja vprašanje glede izredno majhnih pokojnin delavcem TZL. Zahtevamo od KSS, da v čim krajšem času poda pisni odgovor.« Zbor delavcev TOZD TVN — # 26. 2.1985 »• ■ ■ tov. Grintal je vprašal, zakaj primanjkuje materiala za montažo tudi z domačega trga, ne samo iz uvoza. Tov. Lesar je pojasnil, da za domači material proizvajalci zahtevajo devizno soudeležbo in je zato prav tako problematičen kot tisti iz uvoza. Zbor delavcev TOZD MONT — 26. 2. 1985 e »Prisotni so bili seznanjeni s cenami proizvodov črne metalurgije, ki bodo v veljavi od 17.3.1985 in se povprečno povišajo za okoli 40 %« 2. izredna seja DS TOZD PZO — 5. 3.1985 • »Zaradi tega ocenjujemo, da je doseženi dober dohodek rezultat večje proizvodnje, dosežene višje produktivnosti, boljšega koriščenja proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanja materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, uveljavljanja lastnega znanja in inovacij, hitrega posodabljanja tehnološkega in proizvodnega procesa, ustrezne izvozne usmeritve in njenih rezultatov.« 10. redna seja IO OOS TOZD PUM — 20. 2. 1985 »Delegati IO so se odločili, da se v najkrajšem času izvede akcija pomoči Afriki. Vsi predsedniki sindikalnih skupin bodo v svoji skupini organizirali akcijo. Posredovan je bil tudi predlog, da bi se v ta namen oddvojila enomesečna sindikalna članarina. Ta predlog bo predsednik posredoval KOOS.« 10. redna seja IO OOS TOZD PUM — 20. 2.1985 t.š. B GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ ILOmSTM Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Marjana Djulinac, Mirko Čepuran, Slobodan Nikolič, dipl. ing. Anton Brcar, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc. Telefon uredništva 556 021 (n. c.), interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 POSLOVNA PROBLEMATIKA PRI NABAVI MATERIALA V LETU 1984 Daj - dam Proizvodnja surovin in reprodukcijskega materiala je bila v letu 1984 v velikem delu odvisna od uvoženih surovin, kar je pri omejevanju uvoza vplivalo na dobavo materiala za potrebe naše DO. Nezadostna razpolagalna pravica pri ustvarjenih devizah je prisilila naše dobavitelje v iskanje zamenjave uvoženih reprodukcijskih materialov z domačimi, kar je vplivalo na kvaliteto dobavljenega materiala. Potreba po izvozu (ferolegure, kvalitetna jekla, baker, dinamo pločevina itd.) zaradi potrebnih deviz za uvoz surovin, reproma-teriala, rezervnih delov, opreme ali večjega dohodka (ugodna izvozna cena *n izvozne stimulacije) sta osiromašila jugoslovansko ponudbo. Po uradnih podatkih je v letu 1984 Jugoslavija izvozila za 1 milijardo dolarjev surovin in pol izdelkov, domača predelovalna industrija pa je morala iste surovine ponovno uvažati po višjih cenah. Kako nesmiselna je bila ta poteza, govori tudi podatek, da se na ravni federacije pripravlja zakon, ki bo onemogočil izvoz vseh tistih surovin, ki jih na jugoslovanskem tržišču primanjkuje. Gotovo je, da je tako velik izvoz vplival na možnost dobave ferole-gur, izdelkov črne metalurgije in barvne metalurgije, kakor tudi na založenost predelovalne indutrije, ki je velik porabnik teh kvalitetnih materialov. Po uradnih statističnih podatkih 50 se cene repromaterialov povečale v letu 1984 za 52%. Ta uradna podražitev ni upoštevala tako imenovane sive cene. Šele ob koncu leta so Proizvajalcem priznali skoraj vse podražitve mimo veljavne zakonske re-gulative. Sive cene so dobile polnopraven status veljavnih cen. 1. Surovine — ferolegure Glede na dane zakonske možnosti izvoza ferolegur so domači proizvajalci ne glede na potrebe končnih porabnikov izvozili v letu 1984 skoraj eno polovico letne proizvodnje. Pri tem naj omenim, da proizvajalci •zvažajo v glavnem najbolj kvalitetne ferolegure. Eden naših največjih proizvajalcev ferolegur v Jugoslaviji je v letu 1984 izvozil na konvertibilno tržišče (ZDA, Japonsko itd.) za 50 mio dolarjev. Drugi naš veliki proizvajalec ferolegur Ruše od celotne letne pro-■zvodnje 5000 ton izvozi na konvertibilno tržišče okoli 2500 ton. Od ostale količine 2500 ton ferolegur je za slovenske železarne namenjeno 2000 ton. Samo 500 ton ferolegur je namenjeno za vse ostale uporabnike (livarne in jeklarne). Isto politiko glede izvoza imata tudi Elektrobosna in Jegunovci. . Sele potem, ko domači proizvajal-C1 Pokrijejo svoje obveze do izvoza, ostali del slabše kvalitete ponudijo domačim kupcem (FeCr carbure, ncCr surafine z velikim odstotkom ogljika, FeSi z nizkim odstotkom si-“dja itd.). Kljub temu, da se ferolegure v glavnem izvažajo, domači proizva-Jalci pogojujejo dobavo s plačilom avansa. Zaradi pogostih redukcij električnega toka v letu 1984 so mo-rali proizvajalci ferolegur uvažati električno energijo iz Italije in Avstrije. Ker je bila uvožena električna energija dražja od domače, so morali domači kupci pokrivati še razliko v ceni. Stalne težave so se pojavljale tudi Pn dobavi grafitnih elektrod in litrskega koksa. Kljub temu, da je naša DO sovlagala v grafitarno okoli mio din, je bila investicija končana !Te konec leta 1984. Po obljubah dgovornih iz TEF Šibenik pričaku-em°, da bo ta proizvajalec v nekaj ,as ednjih letih začel proizvajati tudi f feode 0405 ob delni devizni e ežbi. Z dokončanjem drugega oma investicije v TEF Šibenik lahko Pričakujemo tudi boljšo oskrbo z k n t kodami. Dodeljeni kontingent sa po energetski bilanci Jugosla-nm Za 'et0 1984 Je omogočal redno ko lzvodnjo v tozdu PUM samo do nca tretjega četrtletja 1984. Zato Ker mrc*e*<*cm obdobju je podala poročilo bivša predsednica Tako je definiran namen Doma mladih. V programih, ki so zelo široko zastavljeni, je zajeto skoraj vse tisto, kar bi se sploh lahko delalo, v neki mladinski organizaciji. Za podrobnejšo seznanitev s tem programom je bila sklicana tiskovna konferenca. Prisotnih je bilo nekaj čez 20 predstavnikov iz osnovnih organizacij. Na vprašanja sta odgovarjala Bogo Seme, koordinator prostočasnih dejavnosti in sedanji upravnik mladinskega centra. Med ostalim sta povedala: »Dom mladih s svojim na široko zastavljenim načrtom delovanja želi dopolniti obstoječe oblike dejavnosti ter oživeti opuščene ali zapostavljene. Nikakor pa ne želi ustanavljati novih krožkov, če ti že obstajajo na področju občine Šiška. S tem bi se dejavnost mladih podvojila in drobila ter vodila k neuspehom. V bodoče naj bi se vsi organizirali preko Doma mladih.« Na vprašanje, kdo naj bi vodil te sekcije in komisije, je Bogo odgovoril takole: »Vodje, ki se že ukvarjajo s takšnimi dejavnostmi, naj bi se iz lokalnih področij zbrali v Domu mladih, ter z enotnim programom povezali razdrobljene krožke. Iz takšnih razdrobljenih dejavnosti naj bi pritegnili mlade k skupnemu reševanju problemov. Mladi pa naj bi delovali še naprej, ali pa na novo na tistem področju, ki jih zanima, ne glede na ime mentorja, ki bo vodil delo.« Sestanki naj ne bi bili sestanki v običajnem smislu, temveč v večji meri srečanja za izmenjavo mnenj in izkušenj. Tako bi se mladi bolj spoznali ter organizirali prireditve in srečanja na bolj sproščen način, ki daje več možnosti za plodno delo. Organizacija Doma mladih pa naj bi se financirala predvsem z lastnim delom, s katerim bi si prislužili kak dinar v delovnih organizacijah, saj bi s tem ustvarili zaupanje pri njih. Na tej osnovi bi lahko tudi delovne organizacije vlagale v njihovo delo, kar bi bilo družbeno koristno in zaželeno. Delovne organizacije naj bi v Domu mladih iskale kandidate za zaposlitev, saj bi za aktivne člane lahko sestavili karakteristiko, iz katere bi lahko videli, če jim kandidat ustreza ali ne. Na pripombo, da se v sedanji praksi kaže ponavadi začetna zagna- nost, sčasoma pa delavnost izgine, je bil odgovor, da pač moramo na to gledati z optimističnimi očmi. Če bomo na to gledali pesimistično, potem je najbolje, da ne načrtujemo nobenih izboljšav. Prostore, v katerih naj bi se te dejavnosti odvijale, bodo začeli urejati najprej znotraj. Potem naj bi se ta dela razširila na zunanji del nekdanjega mladinskega centra, v bodočnosti pa je v načrtu razširitev v sedanja stanovanja nad mladinskim centrom. Kakor vidimo, zasnovali so smelo! Zdaj potrebujejo samo še mlado generacijo, da bo vse to zaživelo, ker načrti kot takšni ne pomenijo ničesar, dokler niso uresničeni. Vjekoslav J. AMERIŠKI ŠTUDENTJE V LITOSTROJU 19. februarja je našo delovno organizacijo obiskala skupina študentov družbenih ved, ki študirajo na Colgate University v Hamiltonu. Študentje so v Jugoslaviji na trimesečnem študijskem potovanju kot gostje Centra za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj v Ljubljani. V tem času se bodo seznanili z našo ureditvijo in spoznali uveljavljanje samoupravljanja v praksi. S tem namenom so se tudi oglasili v naši delovni organizaciji. Najprej so si ogledali proizvodnjo, po končanem ogledu pa so se pogovarjali z nekaterimi predstavniki Litostroja. Zanimala jih je predvsem samoupravna ureditev in urejanje delovnih razmer v proizvodnji. K. G. Letna konferenca Industrijskega gasilskega društva Litostroj Poskrbeti za pomladek Člani našega Industrijskega gasilskega društva, ki ga sestavlja preko 60 prostovoljnih članov, se ob začetku vsakega leta zberejo na letni konferenci. Na njej pregledajo in ocenijo svoje delo v preteklem letu, se dogovorijo o prihodnjem delu in nalogah, spregovorijo o težavah, ki se pojavljajo in o tem, kako jih bodo poskušali rešiti. Letos je bila redna letna konferenca Industrijskega društva Litostroj 15. februarja v jedilnici tozda TV N. Poleg večine članov društva so se je udeležili tudi povabljeni predstavniki gasilskih društev Zgornje Šiške, Spodnje Šiške, Avtomontaže, Dekorativne, Integrala, IMP s Trate, SIT iz Trbovelj ter Atmosa iz Hoč, predsednik gasilske zveze občine Ljubljana-Šiška, predsednik našega upravnega odbora, predsednik našega delavskega sveta, predstavniki treh litostrojskih tozdov (PZO, PPO, PUM) ter predstavnica KSS, ki je zastopala tudi vodstvo delovne organizacije. Predsednik društva Franc Kolarje vse prisotne najprej pozdravil, zatem pa poročal o delu gasilskega društva v preteklem letu. Opozoril je na preventivno dejavnost društva, kateri je bil dan poseben poudarek, saj je znano, daje veliko laže požare preprečiti, kot pa kasneje popravljati škodo. Temu se imamo tudi v veliki meri zahvaliti, da je bilo v preteklem letu v Litostroju le 6 začetnih požarov, ki so jih delavci pogasili sami. Poudaril je tudi dobro sodelovanje s poklicnimi gasilci, kar je precej prispevalo k uspehom, doseženim pri preventivnem delu ter na vajah in tekmovanjih. Med tekmovalnimi uspehi je omenil udeležbo na tekmovanju industrijskih gasilskih društvih tozda ZPS, kjer je naša ženska desetina zasedla prvo mesto, moška pa šesto. Predsednik je opozoril tudi na nekatere težave, ki pestijo društvo, na pomanjkanje mladih članov v društvu ter na neustrezne prostore, ki jih potrebujejo za nemoteno delo. Poročilu predsednika je sledilo poročilo poveljnika gasilskega društva Vinka Klemenčiča, kije prav ta- ko opozoril na pomen preventivnega dela društva ter poudaril potrebo po stalnem usposabljanju gasilcev. Sledilo pa je še poročilo nadzornega odbora. Tem trem poročilom je sledila dolgotrajna razprava, v kateri je bilo dano vse priznanje in podpora dela prostovoljnih gasilcev. Ni pa ostalo le pri protokolarnem pozdravljanju in podpiranju njihovega prizadevanja, saj je bilo slišati tudi precej nasvetov ter opozoril na nekatere, sicer maloštevilne, vendar pomembne težave, s katerimi se morajo gasilci pri svojem delo spopadati. Težave z denarjem, katerega vsako leto primanjkuje, s prostori, ki so neustrezni za delo društva, ter pomanjkanje mladih, ki bi se priključili gasilcem, so problemi, ki v veliki meri otežujejo delo gasilskega društva. To so precejšnje težave, ki otežujejo delo društva, vendar bi se dale z malo dobre volje uspešno in dokončno razrešiti. Zato so še na posebej ugoden odziv naletele besede tovarišice Ivanič-Lukič, ki je v imenu vodstva Litostroj poudarila, daje v letošnjem Gasilski sekretar tovariš Luznar iz GD Zgornja Šiška pozdravlja našo letno konferenco (Foto: t. š.) Naša gasilka Marija Čuk sprejema iz rok predsednika OGZ tovariša Kogovška sklep o napredovanju v gasilko prve stopnje letu gasilskemu društvu zagotovljen stalen vir dohodka, kar bo prispevalo k povečanju strokovnega dela ter vzgoji mladih kadrov. Spodbudne so bile tudi besede predsednika delavskega sveta Ivana Babiča, ki je zagotovil, da bo na eni prihodnjih sej delavskega sveta delovne organizacija točka dnevnega reda posvečena tudi finančni in ostali problematiki, ki jo ima gasilsko društvo. Večina raz-pravljalcev je izrazila svoje navdušenje in zadovoljstvo nad tem, da v našem društvu uspešno deluje tudi Predsednik občinske gasilske zveze ženska desetina, saj so gasilke zelo tovariš Kogovšek izroča poveljniku redke, čeprav zaželene med gasilci. IGD Litostroj tovarišu Klemenčiču Ob koncu formalnega dela konfe-občinsko gasilsko priznanje prve renče so bila nekaterim članom ga- stopnje silskega društva podeljena priznanja za uspešno delo. Občinsko priznanje za sodelovanje na občinskem tekmovanju sta prejela desetarka Marijo Čuk in desetar Branko Peternel. Občinsko odlikovanje I. stopnje sta dobila Vinko Klemenčič in Franc Kolar, odlikovanje II. stopnje pa Iva Maričič in Ilija Katilovič. Zlato plaketo za uspešno in požrtvovalno delo je Industrijsko - gasilsko društvo Litostroj podelilo Avgustu Burgerju. Poleg tega so izrekli tudi napredovanja članic ženske desetine, ki so uspešno opravile tečaj; napredovale so v gasilke in gasilke L Po podelitvi priznanj pa se gasilci še niso razšli. Še dolgo časa so ostali v jedilnici tozda TVN in izmenjavali svoje izkušnje ter se predvsem prijateljsko pomenkovali. t. š. Kakšen bo letos regres Gredo stvari na bolje? Lani in že leta poprej smo lahko ob določitvah višine in ob razdeljevanju regresa za letni dopust spremljali značilne reakcije delavcev. Prevladovalo je nezadovoljstvo nad višino (bolje povedano nižino) regresa, nemočno in pri-zirljivo zamahovanje z roko, češ, kaj pa mi takšna malenkonst sploh pomaga, čemu sploh še služi. Nekateri so ugotavljali, da bi lahko bilo še slabše in si bodo s tem lahko privoščili kosilce ali pa večerjo v kakšni prijetni obmorski in temu primerno dragi restavraciji. Drugi, ki pa so že zavrgli misli na morje in podobne počitnice, ali pa niso hoteli tvegati, da bi jim inflacija v nekaj mesecih krepko obžrla tistih nekaj tisočakov, pa so regres lepo zapravili za spodobno špecerijo. Poleg tega pa je bila ta, že tako majhna vsota (lani je bil osnovni znesek 7500 din) razbita na dva dela. Prvi del — večino regresa smo dobili pozno spomladi, preostanek pa so dobili tisti, ki niso koristili počitniških zmogljivosti naše delovne organizacije in regresiranih cen v njih, v decembru. To dvakratno izplačilo je bilo nekaj let kamen spotike, delavci so zahtevali enkratno izplačilo regresa. V letošnjem letu je prišlo do precejšnjih sprememb pri izplačilu ter oblikovanju višine osnovnega zneska regresa. Pred kratkim smo sprejeli Pravilnik o delitvi sredstev sklada skupne porabe, ki poleg drugega ureja tudi to področje. Višina regresa »Z razporeditvijo čistega dohodka po zaključnem računu v sklad skupne porabe se del sredstev nameni za izplačilo regresa za letni dopust. V ta namen se za oblikovanje mase teh sredstev izdvoji na delavca praviloma znesek povprečnega neto OD v delovni organizaciji za preteklo leto, ob upoštevanju dosežene poslovne uspešnosti. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dejatve.« Navedeni 4. člen Pravilnika o delitvi sredstev skupne porabe je povsem in vsakomur razumljiv in razveseljiv (praviloma znesek povprečnega OD v delovni organizaciji) vse do »... ob upoštevanju dosežene poslovne uspešnosti...«, ki zelo previdno in nedefinirano obljublja nekakšno omejitev, ki je značilna za vse pravne akte. Določilo se še naprej dozdeva jasno, čeprav že nekoliko manj, saj se zanašamo na besedo praviloma, ki zagotavlja, razen v izjemnih primerih (po našem laičnem mnenju npr. slabem poslovnem rezultatu), navedeno višino regresa. In glede na to, da je bilo lansko poslovno leto za Litostroj zelo uspešno, s čemer smo se in se še vedno radi pohvalimo, ne vidimo nikakršnega vzroka več, ki bi preprečeval oblikovanje osnovnega zneska regresa v višini povprečnega neto OD v delovni organizaciji (28.367 din). Vendar pa ni tako! Na zadnjih zborih delavcev, kjer smo potrjevali zaključni račun, smo potrdili tudi predlagane zneske, namenjene za izplačilo regresov skupne porabe. Osnovni znesek regresa bo znašal približno 60 odstotkov (18.000 din) povprečnega neto OD, kar pa je seveda tudi povsem v skladu z že navedenim členom pravilnika. Od 30 do 100 odstotkov »V primeru, da dosežena poslovna uspešnost po določilih splošnega akta o razporejanju čistega dohodka ne omoroča oblikovanje mase sredstev za izplačilo regresa niti v višini 30°/-o povprečnega neto OD v delovni organizaciji v preteklem letu, si temeljna organizacija oziroma delovna skupnost izplača regres za letni dopust iz solidarnostnega sklada skupne porabe, upoštevaje določila splošnega akta o razporejanju čistega dohodka. V tem primeru se lahko oblikujejo sredstva za regres le v višini 30% povprečnega neto OD v delovni organizaciji v preteklem letu.« S tem smo prišli do nove razsežnosti, spodnje meje in razpona osnovnega zneska regresa, ki ne bo manjši od 30% in ne večji od celotnega zneska povprečnega neto OD delovne organizacije. V letošnjem letu smo pristali v zgornjem delu spodnje polovice tega razpona. Ne glede na to, da bodo letošnji regresi precej višji od lanskoletnih, ter to, da bi bil znesek, če bi ga oblikovali »praviloma« v neskladju s panožnim sporazumom in republiško resolucijo, ki omejujeta in ne dovoljujeta takšnih povišanj oziroma višin izplačil, pa se postavljajo nekatera vprašanja. Kaj je mišljeno z upoštevanjem dosežene poslovne uspešnosti in kakšna naj bi bila poslovna uspešnost, ki bi omogočila izplačilo zneska, kakršen naj bi bil praviloma izplačan? Pri delitvi čistega dohodka, ki smo ga ustvarili v lanskem letuje bilo potrebno misliti tudi na nadaljnji razvoj Litostroja. Precejšnja sredstva so bila izdvojena v poslovni sklad za razširitev lastne materialne osnove dela, ki bodo omogočila poleg zadovoljitve drugih potreb delovne organizacije tudi začetek L faze investicijske izgradnje »Proizvodnja investicijske opreme«. Ta investicija nam bo omogočila prodor med svetovne proizvajalce hidroopreme in velikih strojnih delov. Izdvajanje precejšnjih sredstev za te namene je bil glavni vzrok, da ni bilo mogoče oblikovati regresa, ki bi imel za osnovni znesek lanski povprečni osebni dohodek. Letošnji regres Tako kot do sedaj se tudi naprej regres ne bo delil vsem delavcem v enakih zneskih, temveč bo njegova višina odvisna od osebnega dohodka, ki ga je delavec prejel v preteklem letu za delo v rednem delovnem času po naslednji lestvici: OD delavca v preteklem letu glede na povprečni OD v delovni organizaciji v preteklem letu (28.367 din) višina regresa % znesek do 90% povprečnega OD v letu 1984 120% 21.600 od 90—110% OD v letu 1984 100% 18.000 nad 110% OD v letu 1984 80% 14,400 Letošnji regres se zdi v primerjavi z lanskoletnim precej višji, žal pa njegovo dejansko vrednost močno zmanjšuje zelo visoka inflacija, nekaj pa k temu pripomorejo tudi letošnje ekonomske cene letovanj, ki jih organizira Litostroj. Poleg navedenega zneska bodo delavci za vsakega nepreskrbljenega otroka prejeli še po 5% osnovnega zneska regresa. To znese natančno 900 din!!! Regres bo v enkratnem znesku izplačan vsem delavcem v mesecu maju letos. t. š. mif s č< |k ^ I * § •! •'I ^ $ \ ‘Vv/ivvt ---------- 'V 3.9" l/fe/v /»afera/” f že*#/*! \ //j akt/e/o/v v S70S T ROJU Mrene ccjMM - Zapoznela čestitka za 8. marec. Zakaj zapoznela? Ker je pripotovala iz Iraka! Kaj bomo izbrali? Kljub temu, da se še vsi oziramo po zimskih središčih in se odločamo, kje bomo ugodno smučali, vam oddelek počitniških domov nudi razpis za poletni dopust ter izlete doma in v tujini (ČSSR in Poljska). Fiesa: Naš dom v Fiesi že nekaj let počasi, vendar vztrajno obnavljamo. V letošnjem letu bomo največ pozornosti namenili jedilnici. Dom bo odprt od 18. junija do 20. septembra 1985. CENA: za delavce Litostroja 895 din za ostale (zunanji): 1100 din Otroci do 7 let z ležiščem imajo 20 odstotkov popusta. Otroci do 7 let brez ležišča imajo 30 odstotkov dopusta. Vrsar — kamp Funtana Ostali smo pri istem številu prikolic kot v prejšnjem letu, dodali bomo platneno ograjo proti cesti in s tem ustvarili pred prikolico bolj intimen prostor. CENA: za delavce Litostroja 800 din za ostale (zunanji) 1000 din Tudi letos nudimo možnost uporabe prikolic v predsezoni in pose-zoni po 30 odstotkov nižjih cenah. Prednost pri prikolicah imajo družine z večjim številom družinskih članov, zato jih v juliju in avgustu ne bomo oddajali dvema osebama, razen če bodo nezasedene. Prikolico plača prijavljenec, ki je oddal prijavnico, ne glede na število (za kolikor je prikolica registrirana) letujočih v prikolici. Za prehrano skrbi vsak sam. Vsak, ki letuje v prikolici, plača turistično takso v recepciji avtokampa, kjer letuje. Vsi, ki letujejo v prikolici, morajo biti napisani na napotnici, katero dobi vsak koristnik ob vplačilu. Zloraba se kaznuje! Vsi, ki boste letovali v avtokampu Funtana — Vrsar, morate dvigniti ključ prikolice v oddelku počitniških domov teden dni pred odhodom, ključ pa po končanem letovanju vrnete oddelku počitniških domov v roku treh dni. Letujoči lahko prvi dan počitnic zasedejo prikolico od 11. ure dalje, zadnji dan bivanja pa morajo priko-bco izprazniti do 10. ure. Pilj: Premantura — kamp Stupice: Svoj oddih boste preživeli v senci borovih dreves, kjer so postavljene naše prikolice. Dopolnili bomo Pribor ter popravili opremo, tako da bo bivanje v prikolicah zares prijetno. V avtokampu Stupice je pet Prikolic. Cena prikolic in pogoji bivanja so 'sti kot v avtokampu Funtana — Vrsar. Uporabniki prikolic v avtokampu Stupice dobijo ključe prikolic v recepciji avtokampa in ga po končanem bivanju tam tudi pustijo. Soriška planina Vam ne ustreza neznosna vročina na morju? Se bojite meduz in čeri, ki Jm skriva morje? Svetujemo vam, da svoj dopust Preživite v tišini med planinskimi rožami in ob žvrgolenju ptic! Obišči-e naš dom na Soriški planini in vse t0 vam bo na voljo. Če imate kaj nabirateljske strasti, Sl boste lahko nabrali gob, borovnic ln brusnic za dolge zimske dni. CENA: za delavce Litostroja: 895 din za ostale (zunanji): 1100 din IZLETI V ČSSR v letu 1985: Naše dolgoletno sodelovanje s podjetji v ČSSR bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Izleti so prijetni in zanimivi, saj se naši gostitelji vedno potrudijo in nam pokažejo kaj novega. Program izletov: • 13. 4. do 20. 4. 1985 — Jedovnice — spomladanski velesejem • 27. 4. do 4. 5. 1985 — Jedovnice • 27. 4. do 4. 5. 1985 — Mozolov e 27. 4. do 4. 5. 1985 — Luhačovice (zdravilišče) • 29. 6. do 6. 7. 1985 — Brnska pregrada • 20. 7. do 27. 7. 1985 — Tatre • 27. 7. do 3. 8. 1985 — Tatre e 24. 8. do 31. 8. 1985 — Brnska pregrada • 7. 9. do 14. 9. 1985 — Karlovy Vary (46 oseb) • 14. 9. do 21. 9. 1985 — Jedovnice — velesejem strojne opreme • 22. 9. do 29. 9. 1985 — Luhačovice (zdravilišče) e 23. 11. do 30. 11. 1985 — Karlovy Vary (46 oseb) Na letovanjih bodo imele vse skupine organizirane izlete — oglede znamenitosti po posebnih programih. CENA: za delavce Litostroja: 17.000 din za ostale (zunanji): 19.000 din Pridržujemo si pravico spremeniti ceno aranžmaja v primeru podražitve prevozov. Rok prijave za ČSSR je mesec dni pred odhodom. NOVO — POLJSKA Po krajši prekinitvi sodelovanja s tovarno Mielec iz Poljske smo zopet vzpostavili stike ter obnovili izmenjavo počitniških zmogljivosti. Bivanje na Poljskem je organizirano v njihovem na novo zgrajenem sanatoriju v prelepem zdraviliškem središču v Krynicah. Krynice so blizu češkoslovaške meje v podaljšku gorskega predela Tater. Sam kraj je lepo turistično mestece z bogatimi termalnimi vrelci. V času bivanja bodo organizirani tudi izleti. Tako je predviden izlet v znano koncentracijsko taborišče v Auschvvitz, drugi pa v mesto Krakov, kjer je znamenito podzemsko mesto iz soli. NAJETE KAPACITETE Do zaključka redakcije časopisa nam ni uspelo dobiti popolnih ponudb in cen za poletna letovanja, zato vas obveščamo, da bomo le-te razpisali v dnevni informaciji do zadnjega marca. Obvestili vas bomo o možnostih letovanja v več krajih ob Jadranski obali. Glede na te ponudbe si bo lahko vsak izbral kraj in čas letovanja preko turistične agencije, ki nam bo posredovala svoje programe. V dnevni informaciji bo objavljena tudi cena, kraj, rok prijave in način plačila. Upamo, da vam bomo na tak način olajšali izbiro kraja, kjer boste lahko kar najlepše preživeli svoj letni oddih. Poleg ostalega bo poskrbljeno tudi za zabavni del ter ogled mesta Krynice. ČENA: kompletni paket (prehrana, prevoz in organizacija) znaša za delavce Litostroja: 19.500 din za ostale (zunanji): 21.500 din Odhod iz Ljubljane je 26. 4. 1985 z avtobusom ob 19. uri, vrnitev v Ljubljano pa 4. 5. 1985 v večernih urah. ROK PRIJAVE DO: 10. 4.1985. TERMINI LETOVANJ NA MORJU V LETU 1985 od 18. 6. do 28. 6. 1985 od 28. 6. do 8. 7. 1985 od 8. 7. do 18. 7. 1985 od 18. 7. do 28. 7. 1985 od 28. 7. do 7. 8. 1985 od 7. 8. do 17. 8. 1985 od 17. 8. do 27. 8. 1985 od27. 8. do 6.9.1985 od 6. 9. do 16. 9. 1985 Prednost pri razporeditvi imajo: a) zaposleni, ki delajo na zdravstveno ogroženih delovnih mestih, b) delavci, ki dalj časa niso koristili storitev počitniških domov, c) starši, ki imajo šoloobvezne otroke, d) zaposleni, ki imajo kolektivni dopust, e) pri enakih pogojih se upošteva tudi čas zaposlitve v TZ Litostroj. Do znižane cene so upravičeni samo člani kolektiva TZ Litostroj. Rok za prijave letovanja na morju je do 20. 4. 1985. Po tem datumu prijave upoštevamo le, če bo v domovih še prostor. Za prevoz na počitnice in nazaj skrbi vsak sam, razen za ČSSR in Poljsko, kjer je organizirana vožnja z avtobusom. Napotnica, ki jo prejmete ob vplačilu penzionov, velja samo za tiste osebe, ki so na njej napisane. V ceno penzionov ni vračunana turistična taksa, ki se zaračunava posebej ob vplačilu penzionov. Letovanje boste vplačali do datumov, navedenih na odgovoru o odobrenem letovanju. Prosimo vas, da upoštevate roke! Pri vplačilu letovanja prinesite s seboj tovarniško izkaznico. Vsem dopustnikom želimo veliko sončnih in prijetnih dopustniških dni! Počitniški domovi in izletništvo Na podlagi določil 49. in 58. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev in po sklepu delavskih svetov tozdov Institut, Prodaja, Nabava, Livarne, PZO, Obdelava, Montaža, TVN, PPO, PTSE, IVET, ZSE, SŠTS in delovnih skupnosti PFSR in SSP objavljamo RAZPIS — za dodelitev stanovanjskih posojil in — za dodelitev najemnih stanovanj in stanovanjskega posojila za skupna reševanja z OZD zakonca. Na razpis se lahko prijavijo delavci, če — nimajo stanovanja, — imajo premajhno stanovanje glede na opredeljene stanovanjske standarde, — imajo nefunkcionalno stanovanje brez ustreznih pritiklin, — stanujejo v barakah in provizorijih oz. stanovanjih, ki ne ustrezajo sanitarno-higienskim pogojem, — imajo litostrojsko družbeno stanovanje ustrezne velikosti glede na opredeljeni stanovanjski standard in zaprosijo za stanovanjsko posojilo s tem, da podpišejo izjavo, da bodo izpraznili družbeno stanovanje skupaj z vsemi uporabniki. Pomoč pri reševanju stanovanjskega problema se pod enakimi pogoji zagotavlja tudi upokojenim delavcem, če pred upokojitvijo niso imeli rešenega stanovanjskega vprašanja. L ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL BODO DO KONCA LETA 1985 NA RAZPOLAGO SREDSTVA V VIŠINI: Institut Prodaja Nabava Livarne PZO Obdelava Montaža TVN PPO PTSE IVET ZSE SŠTS PFSR SSP 10,0()0.()()() din 10,()0().0()0 din 6.500.000 din 10.000. 000 din 5.000. 000 din 17.000. 000 din 9.000. 000 din 10.000. 000 din 9.000. 000 din 7.000. 000 din 7.500.000 din 3.000. 000 din 5.000. 000 din 7,500.000 din 7.000. 000 din Delavec dobi stanovanjsko posojilo za naslednje namene: — nakup stanovanjske hiše ali stanovanja, — graditev ali dograditev stanovanjske hiše ali stanovanja, — zadružna gradnja družinske hiše ali stanovanja, — adaptacija stanovanjske hiše ali stanovanja v zasebni lasti. Delavec, ki zaprosi za stanovanjsko posojilo, mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima za gradnjo ali dograditev individualne stanovanjske hiše veljavno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 10 let (TOZD PTS 8 let); — da ima za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše prodajno pogodbo ali sporazum o nakupu stanovanja, ali pogodbo o premoženjskopravnih odnosih s stanovanjsko zadrugo, ali rezervacijo oz. zagotovilo za nakup stanovanja; — da objekt, ki ga kupuje, gradi ali adaptira, ni oddaljen od sedeža DO več kot 40 km, razen za delavce, ki se dnevno vozijo na delo in gradijo objekt v kraju svojega prebivališča (razdalja se ugotavlja po avtokarti); — da ima za adaptacijo predračun z opisom del pooblaščene OZD oz. obrtnikov, veljavno gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi del (predračun mora biti usklajen s priglasitvijo del); — da ima zagotovljena vsa druga sredstva za nakup ali adaptacijo, vključno z obvezno lastno udeležbo; — da je kreditno sposoben. Delavec pred upokojitvijo, ki sicer izpolnjuje vse ostale pogoje z izjemo 3. odstavka predhodnega besedila in zaseda litostrojsko stanovanje, se lahko prijavi na razpis za stanovanjsko posojilo, če poda pismeno izjavo, da bo izpraznil stanovanje skupaj z vsemi uporabniki za potrebe DO. II. ZA DODELITEV NAJEMNIH STANOVANJ IN STANOVANJSKEGA POSOJILA ZA SKUPNO REŠEVANJE Z OZD ZAKONCA Delavec, ki mu je že bil dodeljen kredit, nima pravice sodelovati na natečaju za dodelitev stanovanja. V letu 1985 bodo dodeljena tista stanovanja, ki se bodo sprostila tekom leta oz. do potrditve nove prednostne lestvice. Delavci tozd/ds lahko rešujejo stanovanjske potrebe z združevanjem sredstev z drugimi OZD, kjer so zaposleni njihovi zakonci. Višina stanovanjskega posojila za skupno reševanje z OZD zakonca znaša 25% vrednosti standardnega oz. dodeljenega stanovanja. Po razpisu je na razpolago za: — Institut 1 soudeležba — Prodaja 1 soudeležba — Livarne 1 soudeležba — Obdelava 2 soudeležbi — Montaža 1 soudeležba — TVN 1 soudeležba — PPO 1 soudeležba — SSP I soudeležba Rok za prijavo na razpis je od L—15. aprila 1985. Prijavo na razpis za ustrezno obliko reševanja dobijo delavci pri predsedniku stanovanjske komisije TOZD/DS, kateremu tudi oddajo izpolnjeno prijavo s popolno dokumentacijo, ki jo je potrebno priložiti v skladu z določili pravilnika. Prijavo izpolnijo vsi delavci, ki nameravajo reševati svoj stanovanjski problem s pomočjo TOZD/DS, ne glede na to, da so že oddali svojo vlogo ali drugače obvestili KSS — stanovanjski oddelek o svojem stanovanjskem problemu. Predsedniki stanovanjskih komisij so: int. tel. Inštitut Stane Torkar 551 Prodaja Matilda Strehar 730 Nabava Bojan Vrezovnik 301 Livarne Janko Fonda 427 PZO Jerko Jakuš 447 Obdelava Anton Zevnik 462 Montaža Pavel Kumer 365 TVN Milan Žuža 755 PPO Pavel Sajovic 636 PTSE Silvo Gaber 296 IVET Jure Remih 660 ZSE Nataša Fister 262 SŠTS Draga Kadunc 470 PFSR Slavka Hrovat 280 SSP Vinko Štruklec 228 Prijav, ki bodo vložene po izteku roka, ne bomo upoštevali! KSS — stanovanjski oddelek Tekmovanje žensk v kegljanju posamezno za leto 1985 Keglji so padali Za leto 1985 je kegljaška sekcija že pripravila in izvedla tekmovanje za ženske v kegljanju. Da je kegljanje v Litostroju vedno bolj priljubljen šport, je dokazalo enajst prijavljenih žensk, ki so se pomerile dvokrožno 3 x 50 metov. Ta številka sicer ni tako visoka, več pa pove podatek, da je bilo pred dvema letoma prijavljenih le 5 tekmovalk. Zelo opazen je bil tudi napredek v kvaliteti kegljanja, saj so bili rezultati najboljših precej boljši od tedanjih. Najbolj se je izkazala dosedanja prvakinja Ivanka Pisk, ki je z odličnim rezultatom potrdila, da je (čeprav najstarejša) najboljša v naši delovni organizaciji. Zelo prijetno preseneča odziv nekaterih mladih deklet, katere so z veseljem stopile na težavno stezo in se niso ustrašile težkih krogel, dosegle pa so zelo dobre rezultate. Zato jih vabimo, da se udeležijo še več rekreacijskih in prijateljskih tekmovanj, obenem pa so lahko tudi za zgled bodočim tekmovalkam. Rezultati tekmovanja za leto 1985 L Ivanka PISK 598 podrtih kegljev 2. Marjana DJULINAC 533 podrtih kegljev 3. MiraŠČEK 511 podrtih kegljev 4. Darinka AVGUSTINČIČ 452 podrtih kegljev 5. Darinka PERKO 428 podrtih kegljev 6. Marta GLOBOKAR 411 podrtih kegljev 7. Simona GORŠE 350 podrtih kegljev 8. Marijana MEGLIČ 308 podrtih kegljev 9. Dora OBLAK^ 266 podrtih kegljev 10. Hema JAKOPIČ zaradi bolezni z enim nastopom 137 podrtih kegljev. Kot enajsta je bila prijavljena še Barbara Krošelj, ki pa je pred tekmovanjem zbolela in zato ni mogla tekmovati. k V »Najbolj pogumne« Litostrojčanke so se zbrale na kegljišču Litostrojčani se vozimo z odsluženimi avtobusi Stiska in težave so privedli Alpe-turjeve šoferje do sklica sestanka o izboljšanju razmer glede prevozov Litostrojskih delavcev na delo in z dela domov. V mali klubski sobi samskega doma so se zbrali menda vsi šoferji in prometnik ter bojevito nastopili proti vodilnim delavcem Alpeturja, ki so prišli na sestanek iz Škofje Loke in Kranja. Da pa huda kri le ni bila tako brez razloga, je kmalu pokazala razprava, ki se je kmalu razvnela. Na začetku je litostrojsko stališče povedal predstavnik Litostroja Ivo Jarc. Opisal je situacijo v zvezi s prevozi, ki jo na kratko lahko strnemo v naslednjo ugotovitev: avtobusi, ki jih imamo na razpolago, so tehnično dotrajani, zelo pogosto se kvarijo ter so najslabši tudi glede udobja. Litostroj je že večkrat protestiral pri vodstvu Alpeturja, vendar je vedno ostalo le pri obljubah, da bo bolje. Letos je bila med Alpeturjem in Litostrojem sklenjena nova pogodba, ki vključuje tudi višjo ceno prevozov, ob tem pa je moral Alpetour zagotoviti, da bo v kratkem dal na naše proge dva nova avtobusa. Če pa bo Litostroj zagotovil Alpeturju posojilo za nakup novih avtobusov, jih bomo v letošnjem letu dobili še štiri. Še več slabe volje je letos povzročila huda in dolga zima, ki je naredila precej škode na avtobusih in cestiščih. Nizke temperature so bile vzrok, da šoferji niso mogli vžigati motorjev, pa tudi sicer je bilo več okvar kot ponavadi. Zato je bila upravičena slaba volja šoferjev nad neso-lidnostjo dela v Alpeturjevih delavnicah v Kranju in Škofji Loki, kjer skoraj tik do odhoda delavcev z dela, niso vedeli, če bodo avtobusi uspo- Organizacijo tekmovanja je izvedla kegljaška sekcija pod vodstvom Ilije Štoliča, tekmovalke pa so se pomerile na kegljišču Ilirije na Vodnikovi cesti, kjer tekmuje tudi ženska ekipa v ljubljanski ligi. Da je bila ženska udeležba precej številna, je najbolj zgovorno pokazal slučajni obiskovalec, ki je ves začuden vprašal naše organizatorje: »Kje pa ste nabrali toliko žensk?« Treba je pohvaliti tudi organizatorje, ki so ob dobri organizaciji poskrbeli tudi za lične medalje, na katerih je bil prvič upodobljen znak ženske — kegljačice, kar je pomeni- Tile keglji morajo pasti (Foto: M. M.) lo še dodatno pozornost tekmovalkam. Marca se je začelo tudi tekmova- nje za moške, ki pa bo trajalo precej dlje, saj je prijavljeno precejšnje število tekmovalcev. M. Herman Prvenstvo občine Ljubljana-Šiška 1985 Tek na smučeh Razpis za to vsakoletno smučarsko tekaško preizkušnjo smo objavili dovolj zgodaj in tako vsaj nekoliko prispevali k veliki udeležbi tekačev iz našega kolektiva. Tekmovanje je potekalo v soboto 16. februarja v lepem sončnem vremenu na smučinah Banovca v Preski pri Medvodah, kjer že nekaj let pripravljajo rekreativne tekaške prireditve. Dolžina proge je približno pet kilometrov, značilno zanjo pa je, da je primerno razgibana in je treba na njej pokazati vso tehniko teka kot tudi telesno pripravljenost. sobljeni za vožnjo ali ne. Dostikrat lahko vidimo skupine delavcev, ki nejevoljno čakajo na avtobuse za domov. In če je čakanje le predolgo (včasih se zavleče tudi za uro ali več), je njihov srd brezmejen. Usmeri se na prometnika in na šoferje, ki pa sami res ne morejo tedaj nič narediti. Zato seje že zgodilo, da so morali šoferji v enem avtobusu prepeljati dvojno število potnikov, ali pa so morali pustiti druge potnike, da so lahko prepeljali naše delavce. Tudi prošnje centrali Alpeturja v Škofji Loki, da bi si drugje sposodili avtobuse, niso nič zalegle. Šoferji so se največkrat morali znajti sami. Namen sestanka je seveda bil odpraviti težave in uskladiti delo vodstva oziroma centrale v Škofji Loki, šoferjev avtobusov in delavnic za popravila avtobusov. Za začetek je vodja delavnic obljubil, da litostroj-ski avtobusi ne bodo več odrinjeni in da bodo popravila enako hitra in kvalitetna kot za druge avtobuse. Šoferji so dobili tudi zagotovilo, da bo vozni park boljši kot je bil doslej in da bodo tudi na naših progah dočakali nove avtobuse. Ob tem pa so možje iz Škofje Loke prosili šoferje za razumevanje tudi za njihove težave, ob obljubi, da se bodo tudi sami potrudili, da bi kar najbolje sodelovali. Čeprav je bilo takšnih sestankov že precej, upajmo, da bo vsaj ta pokazal kakšne izboljšave. Šoferji se niso pritoževali le nad svojimi težavami, temveč so govorili tudi v imenu potnikov, ki se pogosto vozijo v prav nemogočih razmerah. Upajmo, da se bo zdaj vendarle kaj spremenilo na bolje. M. M. Letos uveljavljen nov način teka, t.im. Sittonen korak omogoča doseganje do-sedaj najboljših časov na posameznih progah. Značilno za ta korak je, da je noga, na kateri drsimo, stalno v smučini in zato stalno obremenjena. Če gledamo fiziološko, mislimo, da se mišice noge hitro utrudijo, ker so stalno enako obremenjene. Napačno je mišljenje, da tekmovalec med tekom menjava odrivno nogo in nogo s katero drsi le zato, ker se odrivna noga hitro utrudi. Nategovanje in krčenje mišice je ugodno in nc povzroča tako hitre utrujenosti kot stalna obremenitev; prav odrivna noga je tako obremenjena, da bolj počiva med delom kot pa noga, s katero drsimo. Nekateri imenujejo to tehniko tudi polovični drsalni korak. V odvisnosti od nagiba terena, trdote podlage, od katere se odrivamo, pospeška, ki ga želimo z odrivom doseči, sproti prilagajamo kot odrivne smuči od smeri vožnje. Nekako optimalen kot je v območju od 20° do 40°. Pri večjem kotu je pri večji hitrosti nevarnost, da bi smučka »ušla«, se pravi, da ostane premalo časa za odriv. Pri kotu, manjšem od 20° pa je odrivna komponenta v smeri vožnje premajhna in tako ni pravega učinka. V klanec je kot večji, v ravnini ali navzdol pa manjši. Poglavitna novost pri tej tehniki pa je način mazanja drsne površine smuči. Prej, po starem, je veljalo pravilo, da se krivine in repi mažejo tako, da smučka dobro drsi, sredina pa tako, da maža glede na strukturo snežnih kristalov dobro prijemlje in pomaga pri odrivu. Sedaj se smuči mažejo po celi dolžini, tako da dobro drsijo. Tak način mazanja ni priporočljiv za slabše rekreativce, kajti poleg vsega omenjenega je potrebno tudi izdatno in usklajeno delati z rokami, če hočemo da je odriv res odriv. Pri tekaču, ki preceni svoje zmogljivosti pred startom, mazal pa je za nov način tehnike teka pride lahko do odstopa. Namreč potem, ko zmanjka moči za ta način teka, drugačen, »star« način tehnike teka sploh ni uporabljiv, ker nogi pri diagonalnem koraku preveč oddrsujeta pri odrivu, še posebno na vzponih. Torej: kdor se odloči za novo tehniko, mora tako teči po celi progi, ali pa naj maže klasično, če meni, da nima dovolj moči za vse, kar spada k novemu koraku. Vse več rekreativcev posnema vrhunske tekače, seveda tudi ta nov način teka. Smučarski strokovnjaki zaenkrat še niso enakega mišljenja ali naj novo tehniko ukinejo ali naj jo podprejo. Dejstvo je, da je hitrost tekača s tem načinom občutno večja in kar po vrsti padajo rekordi prog. Drugo vprašanje pa je, ali je ta tehnika priporočjiva tudi za rekreativce. A če se spomnimo načela višje, hitreje, močneje, je drugo načelo z novo tehniko smučarskega teka doseženo. Naj omenim samo še, da je pri novi tehniki teka drugačen tudi način gibanja na strmih vzponih. Prej: smuči postavljene na »V« t.im. »smrekca« in hoja v tem položaju. Sedaj: smuči postavljene na »V« in nič več hoja, pač pa drsenje naprej v tem položaju. To je drsalni korak v breg. Na občinskem tekmovanju smo bili v članskih kategorijah tekmovalci Litostroja najbolj množično zastopani in smo dosegli naslednje rezultate: 1. Članice A: nismo imeli tekmovalk 2. Članice B: nismo imeli tekmovalk 3. Članice C: 1. mesto — Marija Oberstar 22.36,12 4. Člani A: I. mesto — D. Blanuša (Donit) 13.51,75 3. mesto — Bojan Trojar 14.12,83 5. mesto — Marjan Mrak 15.09,83 10. mesto — M. Blanuša 21.16,59 5. Člani B: 1. mesto — Branko Škoflek 13.34,40 7. mesto — Milan Svetelj 16.42,25 8. mesto — Jože Rogelj 16.49,28 10. mesto — Lado Sazonov 17.49,96 6. ČlaniC: 1. mesto — Janez Kalan — 14.03,38 3. mesto — Marjan Klemen 15.47,20 5. mesto — Lojze Rupnik 15.57,75 6. mesto — Valentin Žagar 17.15,55 7. Člani D: 1. mesto — Branko Sršen 15.07,88 3. mesto — Srečko Grošelj 17.05,75 5. mesto — Nace Giacomelli 20.39,83 6. mesto — Janez Bahar 21.20.54 V članskih konkurencah je nastopilo 44 tekmovalcev, od tega kar 17 iz Litostroja. Razen nekaterih izjem imamo izredno skromno udeležbo naših sodelavk in jih kot smučarska sekcija vabimo, da se nam pridružijo lahko že sedaj dokler še traja smučarska sezona, ali pa letos jeseni, ko bomo spet začeli akcijo. Na teku se dobimo. M. Gale LEP USPEH LITOSTROJSKIH ŠAHISTOV Končano je 6. odprto šahovsko prvenstvo KS Kodeljevo, katerega se je udeležilo kar 40 igralcev. Nastopilo je 7 mojstrskih kandidatov, 8 prvokategornikov, 12 drugokategornikov in 13 igralcev tretje kategorije. Po desetih kolih švicarskega sistema je bil končni vrstni red tak: 1. — 2. Praznik in Šemrl z osmimi točkami. 3. Novina s 71/2, 4. — 7. Jeras, Lagudin, Štruc in Marinšek z 61/2, 8. —12. Kobler, Rebernik, Jakša, Milavec in Hladnik s 6, 13. —17. Mušič, Timer, dr. Banič, Jelen, Kramberger z 51/2... Od naših šahistov je treba pohvaliti veterana Koblerja, ki je mojstrsko ugnal nekaj pretencioznih nadebudnežev. Organizatorju turnirja ŠD Kodeljevo gre tudi pohvala za izjemno prizadevnost. S tem turnirjem so uspeli doseči množičnost in tradicionalnost prav v času, ko ni dogodkov na ljubljanski šahovski sceni! V. Lagudin NASLOVNIK NEZNAN Januarja letos smo dobili vrnjenih 19 časopisov Litostroj. NASLOVNIKI SO BILI: Ivan BARLIČ, Pot na Rakovo Jelšo 3/4 Lj.; Slavko CERAR, Dolščaki 4, Dob; Janez GLADEK, Lepo-dvorska 2, Lj.; Albin GORŠE, Martina Krpana 16, Lj.; Drago GRLIČ, Galjevica 51/Č, Lj.; Sabid Halkič, Prušnikova 2, Lj.; Ludvik Hrovat, C. na mesarico 33, Lj.; Vojislav Kovačevič, Trubarjeva 41/A, Lj.; Anton KRAMŽAR, Ludkarjeva 3, Lj.; Ljubomir LATIN, Vlahovičeva 2, Lj.; Ivan LESIČAK, Ziherlova 6, Lj.; Alija LJUBLJANKIČ, Krožna pot 11, Lj.; Vladimir MATIJAŠEVIČ, Ul. Bratov Učakar 36, Lj.; Ramiz OGREŠEVIČ, Cesta v Zg. Log 28, Lj.; Željko PAVLIN, Clevelandska 23, Lj.; Katarina PETRIK1Č, Sp. Besnica 20, Lj. Polje; Feho RE-DŽIČ, Ul. Manice Kumanove 23, Lj.; Jožica Struna, Staretova 25, Lj.; Mirsad ŠAHINOVIČ, Ul. Manice Kumanove 23, Lj.; Jože UDOVČ, Kamnogoriška 43, Ljubljana. Pravilen in natančen naslov nam lahko sporočite pisno na naslov: ZPS TITOVI ZAVODI LITOSTROJ, Center za samoupravljanje, DPO in informiranje, 61000 Ljubljana, Djakovičeva 36, ali po telefonu na številko 556-021, interna 246. gpm EKIPA LITOSTROJA ZMAGOVALEC X. ZIMSKIH IGER ZPS »Rogla ’85« V organizaciji DO Kostroj iz Slovenskih Konjic in v izvedbi DO Union, TOZD Gostinstvo in turizem so bile 2. marca 1985 na smučiščih Rogle jubilejne zimske igre ZPS — »ROGLA ’85«. Splošna ocena doseženih rezultatov je zelo ugodna, saj smo osvojili ekipne naslove v veleslalomu, v tekih na smučeh in s tem tudi prehodni pokal ZPS. Ne moremo mimo ugotovitve, da so tekači na smučeh prepričljivo opravili z vsemi ekipami, alpski smučarji pa so zmagali le z minimalno prednostjo. Tekma je pokazala, da v mlajših kategorijah nimamo dovolj dobrih in borbenih smučarjev, kar velja tako za moško kot za žensko konkurenco. To pa pomeni, da bo morala smučarska sekcija pomladiti in razširiti svoje članstvo. Množičnost naj bo osnova za kvalitetne rezultate. REZULTAT — VELESLALOMA Člani do 30 let: 1. Dušan Seljak, Kladivar, 46,22 2. Danilo Sitar, Metalna, 47,28 3. Valter Valenčič, Turboinstitut, 48,68 8. Anton Malovrh, Litostroj, 50,56 22. Simon Jeraj, Litostroj, 52,82 27. Božidar Trbič, Litostroj, 53,26 Tine Hercegonja, Litostroj, odstop Člani do 40 let: 1. Marko Faletič, Gostol, 49,08 2. Matjaž Šorli, Kladivar, 50,11 3. Jože Knez, STT, 50,55 4. Marjan Jaričič, Litostroj, 50,87 5. Vlado Sazonov, Litostroj, 51,24 9. Stevo Glumpak, Litostroj, 52,31 ' 48. Marko Gale, Litostroj, 59,23 Člani do 50 let: 1. Janez Kalan, Litostroj, 46,53 2. Peter Prezelj, Litostroj, 46,67 3. Vinko Albert, Kladivar, 46,85 4. Stane Guzelj, Litostroj, 48,00 10. Nace Giacomelli, Litostroj, 49,60 V veleslalomu in tekih na smučeh je nastopilo več kot 560 tekmovalcev iz 24 delovnih organizacij, članic ZPS. Litostrojska ekipa je štela 39 tekmovalcev, tako da smo bili zastopani v vseh starostnih kategorijah. Posebnost Litostrojske ekipe na letošnjih zimskih igrah ZPS so bila enotna zgornja oblačila za vse tekmovalce in vodstvo ekipe, z vidnim našivkom — TZ Litostroj. Veseli smo, da imamo smučarje tekmovalce; ki zastopajo obarve Litostroja na tekmovanjih po Sloveniji enotno oblečene. Tu gre zahvala DO Litostroj za razumevanje in podporo smučarske sekcije. Člani do 40 lel — 5 km: L Branko Škoflek, Litostroj, 17.20,31 2. Srečko Pirman, Litostroj, 17.23,12 3. Janez Kosmač, Kladivar, 18.43,75 5. Milan Svetelj, Litostroj, 21.15,07 6. Vlado Sazonov, Litostroj, 21.20,45 Člani do 50 let — 3 km: 1. Janez Kalan, Litostroj, 8.16,27 2. Marjan Klemen, Litostroj, 8.24,75 3. Lojze Rupnik, Litostroj, 9.07,10 9. Janez Grom, Litostroj, 10.35,60 Člani nad 50 let — 3 km: 1. Branko Sršen, Litostroj, 8.41,60 2. Srečko Grošelj, Litostroj, 10.05,22 3. Štefan Podlesnik, Jeklo, 11.30,75 9. Tone Erman, Litostroj, 14.02,68 10. Janez Bahar, Litostroj, 14.48,67 Članice do 30 let — 3 km: 1. Tatjana Erman, Litostroj, 14.16,53 2. Andreja Smeh, Kladivar, 14.29,78 3. Tatjana Trnovec, Litostroj, 15.20,72 8. Helena Jamšek, Litostroj, 17.30,41 12. Zdenka Pate, Litostroj, 23.46,97 Vodja smučarske sekcije Marko Gale z osvojenim vseekipnim pokalom za prvo mesto (Vse fotografije Vinko Udovič) Požirek po zmagi Ekipna razvrstitev v tekih na smučeh 1. Litostroj, 1058,44 točk 2. Metalna — Maribor, 591,66 točk 3. Kladivar — Žiri, 759,41 točk 4. Gostol — Nova Gorica, 447,53 točk 5. Strojna tovarna Trbovlje, 432,45 točk 6. Hidrometal, 201,55 točk Sodelovalo je 21 ekip Člani nad 50 let: 1. Tugomir Vončina, Kostroj, 46,71 2. Branko Sršen, Litostroj, 46,95 3. Milan Širše, STT, 47,19 7. Stane Gašpirc, Litostroj, 50,12 14. Ludvik Zore, Litostroj, 55,27 16. Ludvik Šarf, Litostroj, 56,02 Članice do 30 let: 1. Marjeta Kure, Stroj, 48,82 2. Irena Jerman, STT, 50,30 3. Alenka Tošnjak, Litostroj, 51,71 7. Helena Jamšek, Litostroj, 55,20 13. Tatjana Trnovec, Litostroj, 59,08 26. Romana Garvas, Litostroj, 1.07,24 Ekipna razvrstitev v veleslalomu: 1. Litostroj, 1066,03 točk 2. Strojna tovarna Trbovlje, 1026,24 točk 3. Metalna — Maribor, 975,84 točk 4. Kladivar — Žiri, 811,04 točk 5. Stroj — Radlje ob Dravi, 800,27 točk 6. Gostol — Nova Gorica, 765,49 točk Sodelovalo je 20 ekip Vseekipna razvrstitev (alpsko smučanje in teki) 1. Litostroj, 2124,66 točk 2. Strojna tovarna — Trbovlje, 1658,69 točk 3. Kladivar —Žiri, 1570,45 točk 4. Metalna — Maribor, 1567,50 točk 5. Stroj — Radlje ob Dravi, 1282,25 točk 6. Gostol — Nova Gorica, 1213,02 točk J. Šmon Tek treh dežel ’85 Članice nad 30 let: 1. Irena Medvešček, STT, 48,04 2. Majda Vaupotič, Metalna, 50,25 3. Mirjam Poberaj, Gostol, 50,38 6. Mira Šček, Litostroj, 52,64 9. Silva Jarc, Litostroj, 55,00 16. Marija Oberstar, Litostroj, 58,03 Vika Miklavčič, Litostroj, odstop TEKI na smučeh Člani do 30 let — 5 km: L Bojan Trojar, Litostroj, 17.31,71 2. Igor Albreht, Kladivar, 19.34,89 3. Marjan Grčar, Mlinostroj, 20.00,06 4. Marjan Mrak, Litostroj, 20.06,23 6. Jože Rogelj, Litostroj, 20.35,06 25. Simon Jeraj, Litostroj, 27.18,88 Letošnjega, po vrsti že šestega mednarodnega smučarskega teka, se je udeležilo okoli 800 smučarjev — tekačev. Organizator se vsako leto potrudi, da izpelje tekmovanje v zadovoljstvo vseh udeležencev na 30 km dolgi progi. Start teka je v Kranjski gori, potem gre proga skozi Planico, Rateče, Aclete, S. Antonio in Colmo v Italiji in v Seltschach (Selče) v Avstriji, kjer je cilj. Proga je prijetna, približno polovica izredno razgibana z dolgimi strmimi vzponi in tudi dolgimi spusti, od katerih sta dva precej strma, letos ledena, in sta povzročila precej lažjih padcev. Okrepčevalnic je na poti dovolj in tudi izredno dobro so založene z ustreznimi okrepčili, kot so: čaj, pomaranče, limone, čokolada, sladkor, sendvč, na cilju pa poleg naštetega še okusna enolončnica. ^si prisluženi pokali iz Rogle (Foto: E. L.) Prireditelj je poskrbel za prevoz opreme s starta na cilj in tudi za prevoz udeležencev nazaj v Kranjsko goro. Člani naše smučarske sekcije smo potovali z namenskim avtobusom, ki nas je čakal v Selčah z vso opremo in smo tako še lepše potovali. Posebnost tega teka je, da proga poteka skozi tri države, kar pa ne predstavlja problema. Uslužbenci mejne milice že pri vhodu na štart pregledajo vsakega udeleženca, tako da na sami meji ni nobenih zapletov, pač pa cariniki glasno vzpodbujajo tekmovalce, ko pridejo na njihovo ozemlje. Letos uveljavljeni t. im. Sittonen korak je precej pripomogel k odličnim rezultatom predvsem že uveljavljenih tekmovalce, pa tudi popolni rekreativci se že resno spogledujejo z njim. Od skupnega števila 720 uvrščenih tekmovalcev jih je bilo 96 iz Avstrije, 216 iz Italije in 408 iz Jugoslavije. V splošni uvrstitvi smo Litostrojčani zasedli naslednja mesta: ČdS 38. Branko ŠKOFLEK 1.35.19,39 63. Janez KALAN 1.41.22,35 67. Srečko PIRMAN 1.42.34,45 110. Bojan TROJAR 1.51.36,79 124. Branko SERŠEN 1.53.39,22 132. Marjan MRAK 1.55.19,77 144. Marjan KLEMEN 1.57.11,21 177. Lojze RUPNIK 2.01.51,11 215. Lado SAZONOV 2.06.28,11 300. Srečko GROŠELJ 2.13.41,12 358. Peter PREZELJ 2.21.36,17 570. Marko GALE 2.46.56,11 Franc ŠTRUS 2.48.22,22 Nace GIACOMELLI 2.58.56,85 M. Gale Brane Sršen — srebrna kolajna Računalniški tečaj Glede na vsesplošno zanimanje za računalništvo tudi izven strokovnih krogov, je mladina tozda IRRP sprožila idejo o računalniškem tečaju. Idejo sta vodstvo in politična koordinacija tozda podprla. Vodstvo tozda je priskrbelo predavatelje in omogočilo delo na računalnikih HEWLETT PACKARD in DELTA 340 s pripadajočo opremo. Tečajniki se bodo seznanili z osnovami programiranja v programskih jezikih BASIC in FORTRAN +4. Tečaj se je že začel, obsegal bo 88 ur, po 4 ure tedensko. Zaenkrat je namenjen delavcem tozda IRRP, obiskuje pa ga 20 tečajnikov. Če se bo izkazalo, da so zainteresirani tudi ostali tozdi, obstaja možnost za ponovno organizacijo tečaja. Naj omenim, da ima mnogo ljudi doma mikroračulnik, katerega pa znajo na žalost uporabljati samo za igre. Z znanjem, pridobljenim na tečaju, pa bi se lahko spoprijeli z vsemi možnostmi, ki jih nudi domači mikroračunalnik. Porodila seje ideja, da bi se po končanem tečaju zainteresirani združili v mi-kroračunalniški klub, kjer bi z medsebojnim sodelovanjem poglobili svoje znanje. Jasno je, da bi delavec z znanjem programiranja tudi na svojem delovnem mestu s pomočjo mikroračunalnika lahko reševal mnoge ABRAHAMI V januarju sta se srečala z Abrahamom Jože Ratej in Anton Korošec, v februarju Ivan Maričič, Ivan Vižintin in Vladimir Bizjan, marca pa so ta življenjski jubilej praznovali Ciril Jo-šar, Josip Biro in Vojislav Markovič. Vsem iskreno čestitamo! Sodelavci TOZD PUM 26. marca je odšel v invalidski pokoj tovariš Anton POTRBIN. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1970, kot delavec v skladišču Odprave v tozdu Prodaja. Svoje delo je ves čas opravljal vestno in natančno. Želimo mu, da bi zdaj preživljal svoje dneve čim lepše in da bi užil še veliko srečnih dni. Sodelavci delovne naloge. Nekaj sodelavcev že uspešno uporablja pri svojem delu znanje, pridobljeno na lastnih mikroračunalnikih. Tečajniki, ki so si že pridobili osnovno znanje programiranja, so s potekom tečaja zadovoljni, popolni začetniki pa bodo morali vložiti še mnogo truda, da bodo lahko sledili tečaju. Velika prednost tečaja pa je, da bodo tečajniki tudi praktično delali na računalnikih in bodo tako spoznali celoten potek reševanja določene naloge — od osnove programiranja do praktične izvršitve zadane naloge. Na koncu tečaja je predviden praktičen preizkus znanja. i n -i J L. Pejkovič V. Kričaj Zahvale Ob tragični smrti našega sina Borisa se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz tozda Montaža za venec in izrečeno sožalje. Družina Brus Vsem sodelavcem iz tozda PROD se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za darila in vzpodbudne besede. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Bruno Kosmač Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta Ludvika LEREŽINA se iskreno zahvaljujemo njegovim nekdanjim sodelavcem za venec in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi lito-strojskemu pihalnemu orkestru. Njegovi Marca 1985 je odšel v invalidski pokoj tovariš Zoran SEVER, zaposlen v tozdu Montaža. V Litostroj je prišel 1961. leta. Opravljal je različna dela kot lanser, kasneje kot referent in zadnja leta kot skladiščnik manipulant. Pri svojem deluje bil vesten in natančen. Za ves trud in sodelovanje se mu iskreno zahvaljujemo in mu želimo mnogo zdravja in osebne sreče. Sodelavci Letovanje na otoku Braču — Sutivan Po dogovoru s predstavniki in Brodogradilišta — Split bo za eno izmeno naših delavcev (50 oseb) organizirano letovanje na otoku Braču v mestu Sutivan. Sutivan leži ob morju in ima prelepo plažo. Predviden čas letovanja je od 20. 7. do 30. 7.1985. Bivanje je predvideno v zasebnem prenočišču, vsa prehrana pa v restavraciji. Prevoz bo skupinski. Organizirani bodo tudi ogledi otoka Brača ter enodnevni izlet v Split. Cena kompletnega paketa ter način prevoza bo objavljen naknadno. Prvomajsko srečanje v Splitu Za prvomajske praznike načrtujemo izlet v Split. Izlet organiziramo v sodelovanju s konferenco sindikata iz Brodogradilišta Split. Ogledali si bomo kulturne in zgodovinske zanimivosti Splita in njegove okolice. Odhod bo 26. aprila 1985 zvečer s turističnimi spalniki, Vrnitev v Ljubljano pa 4. maja zjutraj. Cena kompletnega paketa s prehrano in prevozom je 12.000,-dinarjev. Pridržujemo si pravico spremeniti ceno izleta, če se podražijo prevozni stroški. OBVESTILO UPOKOJENCEM Kulturna komisija pri konferenci osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj je sklenila, da k obisku kulturnih prireditev občasno pritegne tudi litostrojske upokojence. Da bi lahko ustvarili kartoteko tistih upokojencev, ki se za obisk kulturnih prireditev zanimajo, vas prosimo, da izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljete na sindikat. Če ste podobno prijavnico že enkrat poslali, je ni treba ponovno pošiljati! Lep pozdrav in na svidenje! Kulturna komisija PRIJAVNICA Podpisani (priimek in ime) Naslov: ................................................................... sem zainteresiran, da mi pošiljate vstopnice za kulturne prireditve, ki jih organizira sindikat Litostroja. Obveščajte me o: (ustrezno obkrožite) — gledaliških predstavah — operah — koncertih resne glasbe — filmih — o vseh prireditvah Število vstopnic, ki jih želim:......... Če vstopnic ne bom uporabil, jih bom pravočasno vrnil v sindikat Litostroja. Ljubljana, dne Podpis: VIDEO tehnik Piše: P. Poženel Razlika med obema veličinama je osnova za avtomatsko regulacijo mehanizma, ki vpliva na izstopni signal in ga skuša čimbolj izenačiti z referentnim signalom. Pri servo sistemu videorekorderja razlikujemo dve področji dela, t.j. snemanje in predvajanje (reprodukcija). Pri snemanju je potrebno doseči točno hitrost vrtenja video glave in hitrosti gibanja traku ter povezavo med tema dvema hitrostima. Kot referentni signal zato uporabimo sinhronizacijske impulze, ki jih izločimo iz snemalnih video signalov. Za pogon traku se uporablja enosmerni elektromotor, ki je pod kontrolo servo sistema, medtem ko se za kontrolo vrtenja video glave uporablja elektromagnetna zavora. To je v bistvu kovinska plošča, okoli katere je elektromagnetno polje. S spreminjanjem jakosti tega polja se spreminja tudi delovanje (zaviranje) polja na to ploščo. Tako je možno brez kontakta regulirati hitrost in fazo vrtenja video glave. Med snemanjem signala slike in tona se na spodnji rob magnetnega traku s posebno glavo vpisuje kontrolni signal (g. sl. 1), katerega dobimo iz sinhronizacijskega impulza, tega pa smo dobili iz vstopnega video signala. Ta kontrolni signal ima zlasti važno vlogo pri predvajanju iz videorekorderja in služi kot neke vrste elektronska perforacija. Na osnovi te vzdržujejo servo sistem točno hitrost traku, katera mora biti enaka hitrosti pri snemanju. Pri predvajanju (reprodukciji) pa so zahteve še večje. Poleg tega, da morata biti hitrost vrtenja video glave in gibanja traku pravilni, mora biti zagotovljeno še to, da video glava bere magnetno sled natančno tako, kot je bila ta zapisana pri snemanju. Če ti pogoji niso izpolnjeni, dobimo slabo in nestabilno sliko. Točno hitrost traku zagotavlja servo sistem motorja, ki dela stalno primerjavo med tahometrskim impulzom in predvajanim impulzom kontrolne sledi. Tahometrski impulz dobimo iz optičnega tahometra, ki je na bobnu. Sestavljen je iz malega izvora svetlobe, iz odbojne površine na bobnu in elementa, ki je občutljiv na svetlobo. Pri vsakem vrtljaju bobna dobimo tako en impulz, ki ima pri konstantni hitrosti vrtenja stalno isto lego. Tahoimpulzi služijo tudi za kontrolo vrtenja bobna, t.j. za primerjavo z reproducirano kontrolno sledjo. KASETNA SISTEMA BETA IN VHS V razvoju magnetnega zapisovanja video signala na magnetni trak sta imela veliko vlogo kasetni Philipsov magnetoskop VCR ter Sonyjev U-matic. Zaradi kratke dolžine snemanja (največ ena ura) ter razmeroma visoke cene pa nikakor nista mogla osvojiti tržišča široke potrošnje. Če bi hoteli doseči daljši čas zapisa, bi morali izdelati še tanjši magnetni trak, da bi v isto kaseto dobili večjo dolžino traku, ali pa bi morali zmanjšati hitrost traku. Pri zmanjšanju debeline traku se ni dalo nič storiti, ker je trak že imel minimalno debelino glede na obremenitev. Ostalo je edino zmanjšanje hitrosti gibanja traku. Pri tem pa je nastala naslednja težava: zaradi majhne hitrosti traku so magnetne sledi bližje ena drugi (glej sliko 1) in se lahko zgodi, da zaščitni prostor med sledmi popolnoma izgine. To pa lahko povzroči, da se pri predvajanju signal z ene sledi meša s signalom sosednje in dobimo sliko z motnjami. Še posebno je to možno takrat, kadar se video glava ne nahaja točno v isti legi kot pri snemanju. Ta problem sta skoraj istočasno rešili firma JVC in SONY na ta način, da sta uvedli pod kotom nagnjeni nemagnetni presledek na video glavah. Ena glava ima pozitiven, druga pa negativen kot nagiba (JVC ± 6°, Beta ± 7°) (slika 3). Tako so dobili maksimalno možno gostoto zapisovanja sledi na magnetni trak. -"TrtA^Zapis pod kotom .7" /Zapis pod kolom-7° / \J / / Kot nagiba videi Sll.Zapis pri 8E1A sistemu [videorekorder Betamoxl Sistema BETA in VHS imata veliko enakih osnovnih tehničnih rešitev. Oba delata na principu snemanja barve na spodnjem delu, imata trak širine 12,5 mm, imata po dve video glavi, na katerih sta nemagnetna presledka pod različnimi koti, imata isto metodo odpravljanja motenj med sosednimi sledmi in sicer uporabljata dve različni frekvenci na dveh glavah. Oba sistema imata tudi veliko podobnosti v servo sistemih, v vstavljanju kaset ter v transportu traku. Na žalost pa sta kljub temu ta dva sistema med seboj nekompatibilna. To pomeni, da dele enega sistema, kot npr. kasete, kamere ni možno uporabiti v drugem sistemu. Razlike v važnih parametrih, kot je npr. hitrost traku, parametri modulacije in velike razlike v mehanski konstrukciji in načinu vstavljanja traku v transport, so vzrok, da so aparature obeh sistemov med seboj zelo različne. SISTEM BETA (Sl. 4) Videorekorder BETAMAX firme Sony ima hitrost gibanja traku 1,87 cm/ sek. Pri tem je širina video sledi 32,8 mikrometra. Da so dosegli zadovoljivo hitrost zapisovanja video signala (relativna hitrost traku in glave) 5,85 sek, ker je hitrost gibanja traku razmeroma majhna, so glede na hitrost vrtenja video glave 25 vrt/sek dimenzionirali premer bobna in dobili premer 74,487 mm. Pri tem je nemagnetni presledek video glave 0,4 mikrometra, kar omogoča snemanje valovnih dolžin 0,7 mikrometra. Boben z video glavama ima posebno konstrukcijo. Dve video glavi se nahajata na disku debeline 6,05 mm. Ta disk rotira med dvema mirujočima deloma. V spomin V petek, 15. marca 1985, smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Jožeta CUCLJA. Sredi dela ga je kruta smrt iztrgala iz naše sredine. Rodil se je 1943. leta v Šentrupertu na Dolenjskem. Kot mlad 18-letni delavec se je zaposlil v naši delovni organizaciji. Ob delu je napredoval v monterja I. ter opravil tečaj za inštruktorja proizvodnega dela. S svojim nesebičnim delom si je pridobil mnoge prijatelje, imel je iskren odnos do sodelavcev, kateri so ga zelo spoštovali. Bil je poln delovne energije, da bi z njo ustvaril boljše življenjske pogoje. Za ves trud, za nesebično delo in iskreno tovarištvo mu bomo sodelavci iz tozda TVN in prijatelji vedno hvaležni. 2. oktobra 1984 smo se na pokopališču Šmartno pod Šmarno goro poslovili od dolgoletnega sodelavca Jožeta COFA, planerja v PO tozda Obdelava. Spominjali se ga bomo kot prizadevnega planerja na področju dizelske motorne proizvodnje. Svoje z leti pridobljeno znanje in izkušnje je rad posredoval vsem sodelavcem. Lansko leto je preteklo 30 let njegovega dela v Litostroju, vendar zaradi zahrbte bolezni te obletnice ni mogel praznovati skupaj z nami. Bil je delaven, pošten in napreden človek. Zaradi tega je bil vzor in vzgled med nami in takšnega se ga bomo vedno spominjali. Sodelavci 22. novembra 1984 smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Ivana MURNA, zaposlenega v PO tozda Obdelava. V delovno organizacijo je prišel 4. junija 1962 kot lanser in isto delo je opravljal vse do bolezni. Bil je resnično zgled pravega delavca, nobena naloga mu ni bila nikoli pretežka ali odveč. Z njegovim odhodom je med nami ostala praznina. Za vedno ga bomo ohranili v spominu. Sodelavci UREJA PLANINSKO DRUŠTVO LITOSTROJ Izleti v malem travnu April deževen, kmet ne bo reven — tako pravi ljudski pregovor, mi pa upamo, da bo vsaj ob sobotah in nedeljah posijalo tudi toplo sonce in popestrilo naš osamljeni svet... oprostite: naše društvene izlete. Na sporedu za april bodo trije: 7. april: LJUBLJANA—ZAGREB, ampak seveda ne celotna bratska planinska pot, temveč le tisti odsek, ki ga bo izbral vodnik Pečjak (ljubitelj lepih rožic...) 14. april: ČRMOŠNJICE—MIRNA GORA. S seboj vzemite knjižice slovenske transverzale, kajti Mirna gora (1048 m) spada med vrhove razširjene transverzale. Vodnik: (spet!) Pečjak 21. april: KAMNIŠKI VRH. Prav je, da začnemo raziskovati tudi to področje nad Stahovico. Vodnik Vipotnik je že bil tam in je kar navdušen. Jezikovni ostružki — Pogledati je, če še dežuje. Če dežuje, je vzeti dežnik. In potem? Potem se je treba naučiti slovenščine!!! * Ali se vam zdi tako izražanje lepo? Nikakor! Vsekakor pa je popolnoma napačno. Res se tako v vsakdanjem govoru ne izražamo, toda če preberemo kakšne zapisnike sestankov, uradna poročila in sklepe sej, potem opazimo, da mnogi pišejo takšno nepravilno obliko. Zasledimo na primer takšne stavke: — Nabaviti je nove stroje za proizvodnjo... — Da bi te usmeritve tudi realizirali, pa je kontinuirano spremljati plan... — Zavedati se je, v planskih dokumentih pa je še jasneje nakazati poti nadaljnjega razvoja... Ko beremo zgornje stavke, čutimo, da nam nekaj manjka, da povedek ni izražen v celoti, da je vse povedano zelo skopo, neosebno, kar je nasploh značilno za uradovalni jezik. Koliko bolj razumljivo in lepše je, če namesto »nabaviti je nove stroje« rečemo »nabaviti moramo nove stroje«, ali »treba je oz. potrebno je nabaviti nove stroje«. Ne kvarimo našega jezika, ki nam vendar nudi vse možnosti za lepo izražanje! Vesna Tomc Zaprašeno presenečenje Izredno zanimiv kulturni večer V okviru rednih kulturnih večerov (potekajo enkrat mesečno) smo imeli v četrtek, 14. marca 1985, v gosteh znanega književnika in kulturnega delavca Bojana Štiha. Govoril nam je o zgodovinskem spominu, kar je bila tudi dobra iztočnica za akcijo Zgodovina — naša učiteljica, katero v letu 1985 vodi kulturna komisija pri konferenci sindikata naše delovne organizacije. Bojan Štih nas je opozoril tudi na to, kako zanimivo in poučno je brati stare knjige. To pa je tudi eden od namenov naše akcije Zgodovina — naša učiteljica. Navajam primer, kakšne zanimivosti ležijo zasute s prahom na naših podstrešjih. Ali verjamete, da so naslednji citati iz revije, ki je izšla leta 1934 (z besedami: tisočdevetstoštiriintride-set)? • »Vsi, poedinci in družabne skupine naj v svojih stvareh sami odločajo in jih sami upravljajo. Koliko bolj namreč ljudje napredujejo, zlasti koliko bolj se zavedajo svoje individualne in socialne pripadnosti k različnim narodnim, kulturnim, gospodarskim, stanovskim, političnim in drugim skupinam ter odtod izvirajoč veljave, toliko bolj zahtevajo zase v vseh teh pogledih pravico, da bi svoje stvari sami po svoje urejali in upravljali. Skratka, kolikor bolj ljudje dozorevajo in zlasti kulturno napredujejo, toliko bolj se hočejo sami vladati in vse svoje stvari sami upravljati. Tako prihajamo do zaključka, da je tisto obče načelo, na katerem bi lahko zasnovali nov, boljši in pravičnejši družabni red, načelo vsesplošne samovlade oziroma samouprave.« (Podčrtano v originalu, op. A. T.) • »Praktično sledi iz tega, daje za odločanje v splošnih političnih zadevah tudi po samoupravnem načelu potrebno demokratično, na podlagi splošne in enake volivne pravice voljeno ljudsko zastopstvo. (Edino toliko bi morda kazalo običajni demokratični način volitev izpopolniti, da bi očetje, ki imajo več nedoraslih otrok, prišli pri tem bolj do veljave.)« • »Podobno zahteva samoupravno načelo, da se tudi kulturno in gospodarsko življenje v državi in v okviru ožjih političnih korporacij (so tu mišljeni SIS-i? op. A. T.) tako uredi in organizira, da bodo pripadniki poedinih kulturnih (tudi narodnostnih in verskih) ter gospodarskih skupin svoje zadeve sami urejali in upravljali. Posebno važno je v tem pogledu vprašanje narodnostne, verske, prosvetne in zlasti šolske samouprave v občinah, okrajih, deželah in v državi.« Ta članek, ki govori o »dosledni samoupravni organizaciji vsega javnega življenja«, je napisa Andrej Gosar, objavljen pa je bil v 5. številki revije Dom in svet leta 1934. Ponovni dokaz, da se zgodovina ni začela šele leta 1941! Anton Tomažič Pričakovali smo zanimiv večer, a smo dobili še več od tega — gost nas je kar zasul s kopico osupljivih podatkov in iskrečih misli, in ni čudno, da ga kar nismo mogli izpustiti iz naših vrst. Pogovor se je zavlekel na polne tri ure, a so kar prehitro minile. Veliko časa bi potrebovali, če bi hoteli v naših glavah urediti vse nove in bogate misli s toliko področij. Navedimo le nekaj slučajno izbranih! Zanimivo je, da so Japonci kot narod, ki ima v svetu vodilno vlogo v najsodobnejši in najzahtevnejši tehnologiji, ustvarili so morda najboljši odnos (harmonijo) med preteklostjo in visoko civilizirano sedanjostjo. Ko pridejo z dela domov, oblečejo starodavni kimono, pokleknejo k mirnemu družinskemu obredu uživanja hrane in se tako rekoč preselijo v 14. stoletje. Pri tem seveda zelo spoštujejo starodavne običaje, filozofijo, religijo in obrednost, kar jim gotovo pomaga pri vzdrževanju še kako potrebnega notranjega miru po eni in strpnosti v medsebojnih odnosih po drugi strani. Bojan Štih nas je spomnil, kako nespametni smo bili, ko smo pred približno dvajsetimi leti v splošni evforiji odpravljanja starih običajev in spreminjanja načina življenja množično podarili stare dobre krušne peči in napeljevali centralno kurjavo. Nespametno smo odpravljali skozi stoletja preizkušene estetske in ekološke neškodljive dobrine z novi- mi, tveganimi (pomanjkanje nafte, onesnaževanje) in v bistvu manj prijetnimi novotarijami. Osupli smo bili ob podatku, da Slovenci o besednem zakladu lahko govorimo že skoro samo kot o preteklosti. V vsakdanjem življenju uporabljamo izredno malo besed (okoli 800). Po nekaterih raziskavah imajo bogatejši besedni zaklad ljudstva v džunglah ekvatorialne Afrike! Tudi v tem so bili naši predniki dosti bo- gatejši od nas. Oni npr. niso govorili o drevesih, ampak o lipah, brezah, macesnih, kostanjih... Lesen kme- čki voz je bil sestavljen iz tristo delov in vsak del je imel svoje ime! Slišali smo tudi zanimive misli o razmerju med kulturo in proizvodnjo. Prevladujoča je bila ugotovitev: tehnika da, a ne brez Prešerna! Pa ne v smislu prisilnega recitiranja, posiljevanja s proslavami in prireditvami. Kulturo je treba razvijati v najširšem smislu. Prava kultura je v tem, da vsakdo nekaj počne. Kultura je tudi nekaj protivojnega, je oporišče miru. Kultura naj bi nam pomagala v vsakdanjih življenjskih stiskah, naučila naj bi nas vpraševati se: kaj nas rani, kje smo prizadeti, kaj je okrog nas lepega, kje je rešilna bilka... Bojan Štih se je ob tem posebej ustavil pri mladi generaciji. Pri tem je pokazal (in prenesel tudi na poslušalce) veliko razumevanje tudi do pojavov, kot so rock, punk, Lai-bach... Opozoril je, da so to nujne oblike protesta generacije, kije zrasla na ruševinah propadlih vrednot, kot so: družina, mir, razumevanje, neokrnjena narava, duhovne vrednote ... Tudi to, kar ustvarja mladina na tem področju, je (ali bi vsaj lahko bila) kultura, seveda nova in drugačna. Da to spoznamo in priznamo, pa je potrebno (na obeh straneh) veliko strpnosti. Morda je bila prav ta vrlina tista, katere nam je ta večer Bojan Štih v naša srca zasejal največ. K prijetnemu razpoloženju je veliko prispeval tudi Mešani pevski zbor Litostroj, saj so lepe koroške pesmi, ki nam jih je zapel, vzbudile v nas prijeten občutek nostalgije... Tistim, ki so zamudili ta večer, je res lahko žal — toda potem pridite vsaj na naslednje kulturne večere! Naslednji bo že aprila. Anton Tomažič ČLANARINA ZA LETO 1985 Ste že poravnali članarino za letošnje leto? Pohitite, da vam ne bo zmanjkalo denarja! Letošnja članarina znaša: — za člane 300 din — za mladince 150 din — za pionirje 60 din — izkaznica 20 din Na voljo so tudi knjižice nekaterih transverzal. Članarino lahko vplačate in dobite vse informacije pri naslednjih poverjenikih: Jože Pečjak tel. 378 Franci Lovše tel. 601 Viktor Pogačnik tel. 426 Olga Rupnik tel. 735 Tone Erman tel. 522 Marica Šparemblek tel. 262 Posebno vabimo tudi tiste, ki še niso člani planinske organizacije, da se vpišejo v naše društvo! Vse leto bodo imeli finančne ugodnosti v planinskih kočah in, kar je še važnejše, zagotovljeno prijetno družbo in rekreacijo vsak konec tedna. Obiskali so nas... 28. februarja je našo delovno organizacijo obiskala 15. skupina slušateljev politične šole ZS Slovenije. Sprejeli so jo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Litostroja. Po ogledu proizvodnih prostorov so se gostje pogovarjali z našimi predstavniki o gospodarjenju, delitvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke (Foto: M. M.) Ob koncu preteklega meseca je v Ljubljano prispela delegacija izvršnega sveta SAP Vojvodine. Delegacija, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Živan Marelj, se je na različnih nivojih dogovarjala o sodelovanju med SAP Vojvodino in SR Slovenijo — predvsem na gospodarskem področju med združenim delom Vojvodine in Slovenije. Zaradi tega je 19. februarja delegacija obiskala tudi našo delovno organizacijo. Gostje so si najprej ogledali proizvodnjo, potem pa jih je generalni direktor Mirko Jančigaj skupaj z drugimi predstavniki delovne organizacije seznanil s proizvodnim programom in sedanjim gospodarskim položajem Litostroja. Skupna ugotovitev razgovora je bila, da tudi Litostroj ne izkorišča vseh možnosti za sodelovanje s podobnimi organizacijami združenega dela iz SAP Vojvodine. K. G. Naš gost Bojan Štih med prijatelji kulture v Litostroju (Foto: t. š.) Četrti predvodilni obroč za HE Haditho je postavljen (Foto: t. š.) Od Hemrena do Hadithe HE Hemren Dam V februarju letos je naša tričlanska ekipa uspešno odpravila vse pomanjkljivosti v Hemrenu in če so tudi vsi ostali izvršili svoje obveznosti, bo posebni komite na zasedanju 17. marca 1985 dal »zeleno luč« za izplačilo preostale vsote, kar znaša za Litostroj približno 900 tisoč dolarjev. Naša oprema v Hemrenu deluje skoraj brezhibno in to kljub pomanjkljivemu vzdrževanju. Tudi zaradi našega interesa smo se dogovorili z vodstvom elektrarne, da bomo z našimi delavci iz Hadithe in strokovnimi nasveti po potrebi pomagali obdržati zadovoljive obratovalne pogoje. Seveda bodo večje posege naročili in plačali. HE Haditha in ČP Kirkuk V Litostroju si zelo prizadevamo, Ob posebni organizaciji in režimu dela na gradbišču in ob izpolnitvi plana dobave v marcu in aprilu moramo dobaviti prvi vodilnik — se lahko tudi mi uspešno vključimo v prizadevanja za dosego pogodbenega roka predaje 1. sekcije (dve turbini) — 15. novembra 1985. Izvajalec gradbenih del sarajevska Hidro-gradnja je od preusmeritve reke Evfrat septembra lani do danes naredila, kar ni pričakoval nihče, še sami ne. Prva turbina je »zabetonirana« do višine montažnega platoja, strojnica je pokrita v celoti — to je za našo in Končarjevo montažo velika prednost, ki jo vsekakor moramo izkoristiti. V montaži smo pripravljeni in prepričani smo, da bomo investitorju in drugim izvajalcem dokazali, da so sedanje težave v proizvodnji le tre- nutna slabost, ki ne bo povzročila padca ugleda, ki ga uživamo v Iraku. Tudi v Kirkuku ne gre vse po načrtih, vendar pričakujemo, da bomo prvi dve črpalni postaji dokončali v nekaj mesecih, ko bodo v glavnem dokončana tudi dela na betonskih cevovodih ter druga dela. Nato predvidevamo krajšo prekinitev, zatem pa montažo opreme na SS X, kjer zdaj poteka gradnja strojnice. Neusklajenost nagrajevanja Naši delavci v Iraku delajo v težkih razmerah, v zadnjem času pa so tudi psihično obremenjeni zaradi razširitve vojnih operacij med Irakom in Iranom. Delajo od jutra do večera in opravičujejo zaupanje, ki jim je bilo dano z razporeditvijo na iraška gradbišča. Negodujejo le zaradi pomanjkanja orodja, kasnitve opreme in zaradi neusklajenosti pri delitvi osebnih dohodkov med podjetji iz različnih republik. V Sloveniji imamo namreč v veljavi od januarja 1984 družbeni dogovor o pogojih in merilih dela v tujini, katerega določila v Litostroju uporabljamo od 1. julija 1984. Bistvena sprememba je v izračunu osebnega dohodka, ki je izračunan v dinarjih, povečan s količnikom dela v tujini. Tečaj dolarja zato ne vpliva na višino osebnega dohodka. Pričakovali smo, da bodo vsaj z januarjem 1985 ta merila v vseh republikah izenačena na podlagi zveznega in republiških družbenih dogovorov. Toda zgodilo se je ravno nasprotno! Osebni dohodki so zdaj bolj različni kot pred sprejemom družbenega dogovora v Sloveniji. Tako stanje je nesprejemljivo in povzroča upravičeno negodovanje delavcev. Delavci podjetij iz drugih republik (npr. Ingra, Rade Končar) imajo osebne dohodke izražene v dolarjih, pa tudi bistveno višji so od naših. Od julija 1984 zahtevamo uskladitev osebnih dohodkov skupnega osebja Ingre, ker ga skupno tudi financiramo. Zal nam to danes še ni uspelo, čeprav smo k sodelovnju povabili tudi Gospodarsko zbornico Slovenije in republiški komite za delo, v februarju letos pa smo se z dopisom, v katerem smo opisali problematiko nagrajevanja ter opozorili na posledice, obrnili tudi na Izvršni svet SR Slovenije. Zaradi neusklajenosti na zveznem nivoju Litostroj še ni podpisnik družbenega dogovora, v tozdu Montaža pa še nismo dali v sprejem že pripravljenega Pravilnika o delu v tujini. Pričakujemo, da bodo vse republike, zvezni organi in delovne organizacije spoznale, da je potrebno čimprej poenotiti delovne razmere v tujini v interesu delovnih ljudi in širše družbe. M. Čepuran da bi opremo za HE Haditha čimprej dokončali in odpremili ter s tem zmanjšali kasnitve. Ob koncu februarja sem obiskal naše gradbišče v Iraku. Prva turbina je pripravljena za montažo, žerjava v strojnici smo zmontirali in usposobili za obratovanje. Strojnica je pokrita, pristop na montažni plato omogočen, gonilnik in gred za prvo turbino češkega kooperanta sta tudi že na gradbišču. Rade Končar je začel montažo prvega generatorskega statorja. Vse oči so torej uprte v Litostroj, ki je zdaj na potezi. IZ VEDRE DELEGATSKE BELEŽKE Če je baza razstava plodnih in koristnih aktivnosti, potem delegatom ni treba, da so ji le v okras. Delegatski mehanizem mora delovati kot ura — ampak ne tik pred polnočjo. IZGRADNJA PISARNIŠKIH PROSTOROV Kljub vse težjim razmeram gospodarjenja in vse težjem pridobivanju kreditov za investicijska vlaganja je Litostroj v zadnjih letih uspešno končal tri faze srednjeročnega investicijskega plana, to je: izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo transportne opreme, izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo preoblikovalne opreme in rekonstrukcijo livarne za težke odlitke. Naše najpomembnejše področje je vsekakor proizvodnja energetske opreme. Zato je razveseljiva vest, da so se na tem področju pokazale resne možnosti za izgradnjo. Pomemben del priprav je izgradnja provizorijev. V njih bodo projektantsko tehnološke skupine, ki bodo zadolžene za razvoj in projektiranje energetske opreme in razvoj informacijskega sistema. V prostorih bo delala tudi investicijska skupina, ki bo formirana za čas izgradnje tovarne za proizvodnjo težke strojegradnje. Varnost pri delu V livarni se izboljšuje Ob zaključku poslovnega leta, ko ugotavljamo rezultate poslovanja, je prav, da pogledamo tudi rezultate, ki smo jih dosegli v naši temeljni organizaciji pri zagotavljanju varnega in zdravega dela. V to smo v preteklem letu vložili precej truda in uspeh ni izostal. S tem pa ne mislim trditi, da je bilo stanje v livarnah idealno. Najboljše rezultate pri zagotavljanju varnega in zdravega dela bi dosegli takrat, ko ne bi bilo ne poškodb pri delu in ne poklicnih obolenj. Tako stanje bomo težko dosegli, saj na nastanek poškodb in obolenj v zvezi z delom vplivajo mnogi tehnično-tehnološki, organizacijski in subjektivni vzroki. Zato je naloga vseh nas spoznati nevarnosti, ki se pojavljajo na določenem delovnem področju, in pravočasno ukrepati, da bi preprečili ali omilili nevarnosti, ki ogrožajo delavca pri izvajanju dela. Delavci v metalurških obratih smo zaradi narave dela in zahtevnosti tehnološkega procesa izpostavljeni povečanim nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare. Zaradi tega smo posebej zadovoljni, če ob zaključku leta lahko ugotavljamo, da smo bili uspešnejši kot prejšnja leta pri zagotavljanju varnih delovnih razmer. V letu 1984 nam je uspelo zmanjšati število poškodb in število bolniških dni. V letu 1984 smo v metalurških obratih zabeležili 154 poškodb pri delu ali 26 poškodb manj kot leto poprej. Prav tako nam je uspelo zmanjšati število izgubljenih dni zaradi zdravljenja poškodb za 8% oziroma 229 dni. Dosežena rezultata sta še bolj ugodna, če upoštevamo dejstvo, da smo v obravnavanem obdobju imeli za 7% več zaposlenih delavcev in da smo za okoli 10% povečali količinsko proizvodnjo, kar vsekakor vpliva na število poškodb pri delu. Pogostost poškodb delavcev je tudi pomemben podatek, ki nam med drugim pokaže stopnjo nevarnosti v posameznem proizvodnem procesu. V livarni so poškodbe dokaj pogoste, ne le v naši, temveč tudi v drugih livarnah doma in v tujini. Mi smo v letu 1984 naredili velik korak naprej s tem, da nam je uspelo zmanjšati tudi pogostost poškodb delavcev. V letu 1983 se je poškodoval vsak četrti delavec, v letu 1984 pa vsak peti delavec, kar lahko ocenim kot pomemben dosežek. Posebej smo lahko zadovoljni, da nam je uspelo skoraj za polovico (s 17 na 10) zmanjšati število težjih poškodb. Za težje poškodbe štejemo vse tiste, ki so terjale več kot 30 dni zdravljenja in nekatere od njih pustijo trajne posledice v obliki invalidnosti ali telesnih okvar delavcev. Za poškodbe s trajnimi posledicami sodelavci praviloma zahtevajo odškodnine. Pri zagotavljanju varnega in zdravega dela smo ravnali v skladu s pozitivno zakonodajo. V nadaljevanju naj omenim le nekatere aktivnosti. — Redno izvajamo periodične zdravstvene preglede vseh delavcev in zlasti tistih, ki delajo na delih s povečano nevarnostjo za zdravstvene okvare. S premeščanjem delavcev z načetim zdravjem na druga, manj škodljiva dela, preprečujemo poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja. Težava je le v tem, da je v okviru metalurških obratov premalo del in nalog primernih za delo invalidov ali delavcev z določenimi zdravstvenimi omejitvami. — Opravili smo periodične preglede delovnih priprav in naprav v metalurških obratih. Posebna strokovna komisija je na nekaterih de- lovnih pripravah in napravah ugotovila določene pomanjkljivosti, ki ogrožajo varno delo. Večji del pomanjkljivosti smo že odpravili, pričakujemo pa, da bomo v letošnjem letu odpravili še preostale in tako izboljšali varno delo delavcev z delovnimi pripravami in napravami. — Izobraževanje delavcev o varnem načinu opravljanja del je ena zelo pomembnih preventivnih nalog vseh vodstvenih in vodilnih delavcev pri zagotavljanju varnega dela. V letu 1984 se je več kot 700 delavcev livarne udeležilo predavanja in preverjanja znanja iz varstva pri delu. Predavanja smo organizirali tako, da smo združevali delavce v skupine po posameznih delovnih področjih (poklicih), da bi lahko podrobno obnovili predpisane in potrebne varnostne ukrepe ter navodila za varno opravljanje del na posameznih specializiranih delih in nalogah. Rezultati preverjanja znanja so bili zelo dobri in nam dajejo zagotovilo, da bomo tudi v bodoče varneje opravljali delo. — Uvajanje novih delavcev v delo poteka po ustaljenem načinu. Neposredni vodje del bolj ali manj uspešno poučujejo nove delavce po »Kartonu za uvajanje v delo«. Opažam pa, da nekateri neposredni vodje posvečajo premalo pozornosti praktičnemu usposabljanju. Na to kažejo posamezne poškodbe, ki nastanejo v času uvajanja v delo. To pomeni, da nekateri delavci med uvajanjem niso pridobili potrebnih praktičnih znanj, ki bi jih obvarovala pred poškodbami. Že nekaj let ugotavljamo visok odstotek poškodb pri novih delavcih. V preteklih letih je kar 1/3 vseh poškodb v livarni doživeli delavci v prvem letu dela. V letu 1984 je opazno celo majhno povečanje števila poškodb pri teh delavcih. Poškodujejo se pretežno nekvalificirani delavci, zlasti pri ravnanju z bremeni (navezovanje bremen, ročno prelaganje ipd.). Iz omenjenih podatkov lahko ugotovimo, daje nujno potrebno nove delavce dosledno teoretično in zlasti praktično poučiti o varnem načinu opravljanja del in nalog in o nevarnostih na posameznih delovnih operacijah. V temeljni organizaciji PUM-LI-VARNA posvečamo področju varstva pri delu vse več pozornosti. Da je tako, kažejo mnogi ukrepi in aktivnosti, ki smo jih izvedli v zadnjem času. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo za izboljšanje delovnih razmer vložili tudi velika materialna sredstva. Kljub temu pa ostajajo delovni pogoji v metalurških obratih še naprej težki in zdravju škodljivi, saj se v individualni proizvodnji ulitkov ne da v celoti odpraviti težkega fizičnega dela ali odstraniti nekaterih onesnaževalcev okolja (prah, plini, ropot, vibracije ipd.). V celoti gledano smo z rezultati, doseženimi v letu 1984 na področju varstva pri delu, zadovoljni. Ne le zaradi zmanjšanja števila poškodb in izgubljenih dni, temveč zato, ker se delavci in neposredni vodje ter vodstvo temeljne organizacije vse bolj zavedajo pomembnosti zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. Taka usmeritev je tudi eden od pogojev uspešne uresničitve gospodarske in družbene stabilizacije. L Bašnec