Leto VIII. štev. 63
PoStnlna plaCana v gotovini.
V Krškem, v sredo 18. junija 1924.
Današnja štev. 1-50 Din
Stane mesečno 25 Din, ža Inozemstvo 35 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO.
Nas1 za dOpise: »Naprej«, Krško’
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so pOštn. proste.
asilo Socialistične stranke Jugoslavije
LJUDSKI GLAS
Letnik VI., štev. 25.
»Naprejeva« številka ob sredah Izhaja kot tednik:
Glasilo Kmetsko-delavske zveze
Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din
dela na polja še vesel, delavec pa, ki nima polja, bo moral iti k prejšnjemu za hlapca ali pa stradati. S tem podpira kapitalist tiste delavce, ki so voljni vpreči se v 16 urno delo, uničuje pa pravo, zavedno in ponosno industrijsko delavstvo, mu jemlje njegov zaslužek in ga tira iz kraja v kraj in končno v nezaposlenost in v tisto žalostno postajanje pred tovarniškimi vrati, ki je najsigurnejše sredstvo za zniževanje delavskih mezd. Sram nas je za guštanjske kovinarje, da so kovinarji, ki bi morali hoditi spredaj, ne pa da se nas zadaj drže in nas vlečejo nazaj. Pa dozdaj se še niti oglasili niso na „Naprejev“ očitek; najbrž so vsi tega žalostnega na-ziranja. da je socialna pravica v tisti površni enakosti, ki jo buržoazija med nas raztresa, da se bolj sovražimo med seboj. [Podobno enakost so hoteli tudi glede strankinih prispevkov, češ, vsi bomo enako plačevali, vsak po 2 Din, mi smo za enakost! I seveda, tudi mi smo za enakost, pa potem mora biti vse enako, ne samo prispevki. Kdor več z£3lu-
bistrejši zato, ker živi bolj skupaj in se lažje združuje, ker dela samo 8 ur in ima več časa za svojo izobrazbo in za organizacijsko delo, povrhu pa ima med seboj več 3odrugov, ki so videli svet. Zato je industrijski delavec bolj zaveden. Če pa tak delavec svojega časa ne zna ali noče porabiti pametno, če se ne briga za svojo izobrazbo, ampak dela po 8 urnem tovarniškem delu še drugih 8 ur na svojem ali pa da si da vzeti ose&urnik in dela več, da lažje zapravlja in uživa vsaj ob nedeljah, tak delavec postane enak najbolj nevednemu in zato najbolj tepenemu delavcu na polju. Ni dolgo od tega, ko smo čitali v „Napreiu“, da so kovinarji v Gaštanju zahtevali, naj se delo pri nezaposlenosti omeji za vse enako, za kovinarje, ki žive samo od svojega strokovnega dela, kakor za tiste, ki so razen tega tudi posestniki in najemniki kmetij! Socialist ne sme delati takih neumnosti! To je kapitalistično izigravanje delavca proti delavcu, kajti kmet ki bo delal v tovarni samo 3 dni na teden, bo v času najtežjega
Kmetski in industrijski pro letariat.
Pregled organizacij 5S3 in HDZ od decembra 1923 do maja 1924.
[vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki 90 obračunale pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ v Krškem.
Pokrajinsko tajništvo Je prejelo:
1924 v mesecu
Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din
Rednih članov je bilo
progreslv. davka
Organizacije
povpr. od člana
Bizeljsko
Brežice
Celje
Centrala
Čatež
Črna I [prej m. org.]
Črna II. [prej ž. org.]
Dravograd
Globoko
Gorje
Hrastnik I.
Hrastnik II.
Jesenice
Ježica
Liboje
Litija
Ljubljana
Mežica
Mislinje
Sv. Peter pod Gor.
Škale
Škofja vas
Šoštanj
Štore
Tacen
Trbovlje
Velenje
Videm-KrSko
Vrhnika
Zabukovca
Zagorje
Zg. Šiška
Gorica pri Mariboru Cirkovce pri Marib. Lesce Pragersko Pišece
Šikole pri Mariboru Ponikva
Vseh rednih članov
Progresivni davek zamudnikov . . pristopnina .....
Pokr. tajn. je torej prejelo v tem mesecu
Zamudnikov
Vseh članov skupaj
ži, mora več plačati, ali pa ne spada med nas.]
Tako je z enakostjo! To vedo Kristanovci tudi, samo povedati tega ne marajo, ker bi se preveč videla denarna neenakost, če bi to priznali in se tega socialističnega načela držali. Pač pa delajo med nami drugo neenakost, ki je kar satansko hudobna. Med kmetskim in industrijskim proletariatom delajo prepad, čeprav vedo, da se velikanska večina našega industrijskega proletariata rodi in vzgaja na kmetih, da ima tam svoje brate in sestre in da se mnogokrat, zlasti v brezposelnosti, mednje tudi vrača in med njimi živi. Povrbu imamo pa mnogo industrije v kmetskih krajih, kjer je tovarniški delavec vedno v stiku s svojimi kmetskimi sodrugi. Ali naj se ti res sovražijo med seboj?
Kmetsko delavska zveza mora obstati. Čeprav proti temu imenu lahko marsikdo protestira, češ, imena KDZ nam kr&tkomalo ni treba, zato ker je v imenu socialist že vse povedano, socialist pa postane lahko vsak, kdor si služi svoj kruh s poštenim delom — vendar ne škoduje nikomur, če povemo izrecno, da hočemo med kmetskim in industrijskim proletariatom imeti čim najožjo zvezo!
Samo zavednost in nezavednost dela razdor med nami, Kdor se zaveda, česa je treba za zmago proletariata in kdor tudi dela tako, kakor ve, da je treba, ta je naš, pa najsibo v službi tu ali tam, naj dela s tem ali onim orodjem, naj živi na kmetih ali pa v industrijskih krajih. Za zavedne sodruge ni med industrijskim in kmetskim proletariatom prav nobenega prepada.
V strokovnih organizacijah seveda tega ne pojmujejo tako dobro, kakor v političnih, ker ao v strokovnih organizacijah samo delavci one stroke skupaj in poznajo pred vsem stanovsko ali strokovno solidarnost. Zato je tudi vsak politični razdor rodil takoj tudi strokovni razdor ali vsaj odtujitev posameznih strok med seboj. Železničarji imajo n. pr. v svojih vrstah zelo mnogo kovinarjev, 'pa vendar ni med kovinarsko in železničarsko strokovno organizacijo skoro nikakih stikov, niti Strokovna komisija jih ne veže, »Delavca* dobivajo železničarji samo vsako drugo številko! To se pravi da dela gospoda naravnost na to, da bi delavstvo ne razumelo, za kaj gre. Vsakih 14 dni dobi železničar svoj časopis v roke —* ali more potem kaj vedeti? Saj je prisiljen naročiti se na kak drug list in ker agitira »Delavec- proti »Napreju" se naroči na — »Jutro*.
Sicer so Kristanovi plani že odbiti, ni se bati, da bi šle strokovne organizacije za njim. Toda mnogo je pa še nezavednih med njihovimi člani, ki ne razumejo, za kaj gre, ki hočejo samo velikega »rdečega veletoka", čeprav še tako gnilega, ker gnilobe ne vidijo. Taki ljudje so zagrizeni v svojo strokovno »slogo* tako, kakor je pisal »Naprej" pred 2 letoma [3. avg. 1922]. ko so stavkali tiskarji, da kapitalisti niso mogli udušiti knjigovezov. Primera je tako poučna in za razmerje med strokovnimi organizacijami in kmetskim proletariatom tako važna, da jo je treba ponstisniti, Takole se glasi:
V neko vas se je priklatil ropar, Ko so ga vaščani spoznali, so se zbrali in sklenili postaviti zanj vislice. Ropar je bil dovolj pameten, da je pravočasno ušel in začel poskušati svojo srečo v drugi vasi. Čeprav se je preoblekel, vendar so ga spoznali, saj ni težko spoznati tistega, ki ti pije kri, samo najbolj zanemarjeni ljudje tega ne čutijo.
Toda čeprav so ga spoznali, otresti se ga niso mogli, ker so imeli svojo občino preslabo urejeno. Hoteli so postaviti vislice, pa ni bilo denarja, niti kmeta, ki bi dal smreko zastonj, niti delavcev, ki bi hoteli zastonj podreti, obtesati in postaviti srede vasi vislice, tudi za vrv ni bilo. Po dolgem cincanju so sklenili, da pojdejo v sosednjo vas po vislice na posodo.
Prva vas pa, kakor je bila prej zmožna za svojo korist hitro zbrati potrebni denar in postaviti vislice, ni razumela, da je treba pomagati tudi drugi vasi: »Vislice so naše! Če" jih hočete imeti, postavite si jih sami!"
Sosedi so odšli poparjeni. Ka bo zdaj? Ko pridejo domu, je bil ropar že gospodar cele vasi. Ko jih zagleda brez vislic, jih napade in premaga. Napil se je krvi, da je zrasel kakor gora, njegova mogočnost je segala skoro do neba. Šel je tudi v okolico, prišel tudi v prvo vas, podrl vislice in zagospodoval tudi nad njihovo močno občino,
Ko je »Naprej" pred 2 letoma to priliko priliko priobčil, jo je priobčil na čast tiskarjem, ki so svoje vislice radevolje posodili v drugo vas knjigovezom, Danes je pa treba, da to primero pokličemo v spomin vsem tistim nezavednim strokovni-čarjem. ki mislijo, da so že sami dovolj močni, če imajo svoje vislice, to je svojo organizacijo, in da zato n'SO dolžni pomagati drugim, ki še niso tako napredovali, da bi si zgradili svojo obrambo proti roparju kapitalizmu, zlasti velja to za vse tiste nerodne slrokovničarje, ki so zaradi lepih roparjevih besed pripravljeni posoditi vislice roparju sa* memu, da z njimi užene v strah najprej vae druge male vesi, potem pa ie nje same.
Ob 12. uri jim kličemo v spomin to priliko, aaj se spametujejo, kajti če bodo še dolgo sodelovali s Kristanovci, pridejo na tiste vislice, ki so najnevarnejše vsem roparjem in njih hlapcem, na vislice. H so si jih postavile vse vasi skupno, vse organizacije kmetskega in industrijskega proletariata skupno. na vislice, ki so tako velika, da sežejo v vse
kraje in kote, to je na vislice načela javnosti. Te vislice stoje že tako trdno, da jih noben ropar več ne omaje, pa čeprav mu pomagajo nezavedni stro-kovničarji sami. Nekateri so tako nerazsodni, ds hočejo svoj strah pred temi vislicami zakriti z otroško predrznostjo in plezajo po teh vislicah, češ. Saj niso nič nevarne, poglejte kako se jaz lepo gnncam na njih. Da, lepo se guncaš, lepe stvari pišeš v .Naprej*, pa v kratkem ti bo žaL da si jih napisal in se z njimi guncal na vislicah načela javnosti in kričal zraven: »Poglejte me. kako se lepo zabavam, pojdite še vi za menoj, saj Kristan ni več nevaren, kar skupaj se vsedimo in se pogovorimo, da napravimo enotno fronto rdečega veletoka!" Otročaji, ki tako delajo, ubijajo le sebe, vislicam pa ne jemljejo njih moči, nasprotno: »Naprej® raste in pridobiva svoj ugled med proletariatom tem hitreje, čim bolj jasno se v njem zrcalijo nakane demagogov, ki bi ga hotele uničiti.
Izidi volitev v občini Okolica Celje.
SLS je dobila 339 glasov, SSJ [Korenovci] 166 glasov, Splošno socialistično delavstvo 75 glasov, gospodarska stranka [demokrato-narodnasocial-ci] 251 glasov in nemška buržoazija 111 glasov. Količnik je bil 29.
Mandati so torej; klerikalci 12, Korenovci 6, splošno socialistično delavstvo 2, demokrati in narodni socialci 9 in Nemci 5.
Za danes pribijamo le to: 75 volilcev brez vsakrinega volilnega shoda in še kljub vsej gonji iz .Nove dobe* itd. in ljubljanskega .Socialista". Naši so vedeli, kam so vrgli volilno kroglico.
Prihodnjič bomo poročali o predvolilni demagogiji s strani zvezane demo—social—klero— buržoažije.
Tacen. Pri nedeljskih občinskih volitvah v tu-kajšnji občini Šmartnem pod Šmarno goro je dobila naša lista KDZ 11 glasov absolutne večine. Dobili smo 189 glasov (13 odbornikov), SLS 116 glasov (8J. SKS 62 (4).
Zgornja Šiška: SSJ 112 glasov — 7 odbornikov. SLS 4 odb., liberalci 11, gospodarsko kmetska lista 3.
Vrhnika: Socialisti in komunisti 226 glasov
—	7 odb., SLS 584 (18), JDS 205 (6), Verbičeva stranka 68 (2).
Razno.
V četrtkovi »Naprejevl« (59.) številki smo objavili o trboveljskih dogodkih izviren dopis, ki prinaša mnogo novih faktov na dan in obenem dokazuje, da pada najtežja krivda res na orjunaško slran. Dopis je vzbudil mnogo pozornosti. Objavili bi ga v ,Ljudskem glasu*, pa moramo gledati na prostor, Ce bi naši sodrugi skrbeli bolj za razširjenje dnevnika, bi nam ne bilo treba opozarjati na takšne stvari, tako vam priporočamo, da si prečitate dopis v dotični ,Naprejevi‘ številki.
Vlada namerava za jesen razpisati nove volitve. To seveda predvsem zato, da lahko nemoteno še nekaj časa gospodari brez parlamenta. Poslanci ne dobivajo dnevnic.
Obenem z ljubljanskim obč. svetom so razpustili tudi odbor ljubljanske Mestne hranilnice na popolnoma nezakonit način, ker je odbor za določeno dobo izvoljen. Toda na zakone se naši režimi požvižgajo, glavno jim je. da postavijo svoje kreature tja, kjer se da s pridom ljudski denar molzti.
Invalidski kongres Udiuženja jugoslovanskih vojnih invalidov se je vršil 15., 16. in 17. t. m. v Ljubljani.
Radikalni poslanec Tadija Pantovič je obtožil radikalnega ministra Kojiča strašnih korupcio-narnih dejanj. Državo je ta nje lepi nameščenec okradel za še ne ugotovljeno težko vsoto miljonov. Kojič bo iz ministrstva ven vržen, — zato da bo lahko v miru užival plodove svojega dela »za na-ciju i državno jedinstvo". On seveda pravi, da ni ničesar zagrešil.
Izvozna carina za najnujnejše življenske po* trebščine je bila znižana za 50 %• Veste, kaj to pomeni ?
V Zagrebu so imeli voditejji opozicionalnega bloka konferenco, na kateri so ugotovili, da v državi raste nasilje, se širi osebna in lastninska ne-sigurnost, nadaljuje korupcija ter s tem rušijo temelji državnega reda. In v tem času ima država za policaje, ki naj obvarujejo red in mir; take policaje, kakor su SLS, Radičevci, muslimani, Nemci, neka-teri džemietovci pa Davidovičevci!
Zagrebška vseučilišče so za nedoločen čas zaprli, ker so se tamošnje študentovske nacionalistične in komunistične »ideje" kresale med seboj z razbijanjem oglasnih desk v vseučiliški avli.
Vsak kdor ve, kaj je stanovanjska beda in beda nezaposlenosti, naj pristopi kot član k .Splošni gradbeni produktivni zadrugi, r. z. z o. z, v Celju." Ljubljanska cesta 10, oddelek II. Vstopnina znaša Din, 50* -, Deleži Din 250’—- ki se obrestujejo po vsakokratnem diskontu Narodne banke. Sprejemajo se tudi hranilne vloge in *e obrestujejo po 10 %•
V Albaniji je boj končan. Zmagali so nacionalisti [iOpolnoma. tiranska vlada jo je odkurila v Italijo. Glavno besedo jma sedaj v Albaniji kato-
liški škof Fan Molli. Jugoslavija in Italija se zaradi Albanije med seboj pisano gledata, vsaka bi je rada en kos vtaknila v žep, Italija dela odkrito: ona pošilja svoje bojne ladje v albansko pristanišča ; naš imperializem dela zavito kakor vselej : njegovi reptili razširjajo lažnive vesti, da vlada v Skadru velikansko navdušenje za našo državo in da si tam ničesar bolj ne želijo, kakor da jim pridemo lastnoročno ukrasti svobodo;
Fašisti so ob belem dnevu odpeljali tajnika italijanske socialistične stranke posl. Matteottija in ga na grozen način ubili v okolici Rima. To zato. ker je imel pogum, da v času Muasolinijeve krvave diktature nastopa brezobzirno proti terorju in razgolja korupcijo. V kratkem času je hotel v parlamentu predložiti dokumente, ki naj bi dokazali, kako izkoriščajo fašistovski kolovodje svojo diktaturo tudi nad državno blagajno in ljudskim imetjem. Sodr. Matteotti je bil še mlad mož, toda s svojo eneržijo in z drugimi sijajno razvitimi duševnimi lastnostmi je postal v kratkem času glava laškega bratskega gibanja. Ves svet se zgraža nad bestia-nim načinom, kako so ga njegovi nasprotniki odstranili, protesti prihajajo od vseh strani, Mussolini si pere roke in obljublja, da bodo krivci neusmiljeno kaznovani — vsi pa vedo, da je on glavni ini-ciator tega kakor vseh drugih nacionalističnih zverinstev, pokazalo se bo tudi, če ni on sam dal povelja, da se Matteotti ubije. Kako zasleduje krivce je najlepše videti iz tega. da sta dva začasna njegova bandita že drugi dan „ušla“ iz zapora. Pa kazen vseeno ne bo izostala, posamezniki ji bodo morda ubežali, sistem se bo pa zvalil. Novo njegovo lopovstvo ga je omajalo do dna.
Rekrutni kontingent so znižali za 30.000 iv.ož na Češkoslovaškem.
Millerand je moral odstopiti, na njegovo mesto je bil kot francoski državni predsednik izvoljen napol desničar Doumergue, za katerega je kompaktno glasoval na indirektni izvoljeni način in zato reakcionar-ni senat. Herriot je sestavil novo vlado. Pričakujejo, da bo ta s svojo večino v zbornici razgnala senat, ki tvori v demokratični republiki res kulturno sramoto.
Ameriški finančniki so namesto vlade sklenili, da dado Nemčiji posojilo 25 milijonov dolarjev.
Londonski prometni delavci, predvsem pri podtalnih železnicah, so uprizorili divjo s!avko, eno izmed tistih, ki jih buržoazija nalašč izziva, da ubije med delavstvom ugled delavske vlade. Stavka je zlomljena.
Japonci so sklenili bojkotirati Ameriko in vse njeno blago.
Kupujte čevlje samo 7. znamko .Peko*.
Iz stranke.
Kdor je poSten, ni v teh burnih časih svoji organizaciji ničesar dolžan, ne na prispevkih, ne na naročnini, ne za brošure itd. ampak je točen plačnik. Organizacija je finančno močna, če so njeni člani točni plačniki. Poglejte v tabelo organizacij, pa boste videli kako s težavo nekateri plačujejo svoje prispevke. Za polletno bilanco bomo pripravili tak pregled tudi za naročnike!
Kdor se pa zaveda, da je treba zamašiti luknjo, ki jo delajo zamudniki, ta ni samo pošten, ampak tudi požrtvovalen, zato plača toliko prej, kolikor drugi prepozno izvrše svojo dolžnost.
SSJ v Lescah je v današnji tabeli organizacij vpisana kot zaspana organizacija, ki ni poslala obračuna. To pa ne odgovarja resnici, ampak je le posledica nekega nesporazumljenja. Ustanovljena je bila marca, v aprilu je prejelo tajništvo obračun in je ta obračun vpisalo seveda pod obračun za marec, organizacija v Lescah je pa mislila, da velja za 8-priL Drugi mesec je bilo enako, obračun za maj je bil v tajništvu vpisan med obračune za april. To napako bi bilo treba popraviti, pa se ne da več, ker so bile tabele za marec in april že objavljene; v tabelo za maj jih pa tudi nismo smeli vzeti, ker bi se ne vjemeli računi. Pri načelu javnosti se ne dajo napake drugače popraviti, kakor da grešnik svojo zmoto lepo prizna. Zato prosimo vse. naj si to zapomnijo in naj Lescam ne štejejo v zlo praznote, ki bo v koloni za maj pol leta strašila v tabeli, do* kler maj izpade [v tabeli za november ga ne bo več].
Izredni strankin zbor SSJ in KDZ se bo
vršil po sklepu zadnjega kongresa v dnevih 15.—
17.	avgusta. Za odmero števila delegatov bodo služile obračunske tabele za mesece maj, junij in julij in sicer po številu rednih članov (ne zamudnikov!). Toliko v opozorilo.
Mislinje. V slovenjegraškem okraju se bodo vršile občinske volitve 10. avgusta. Radi tega sklicuje krajevna pol. organizacija KDZ v Mislinju sestanek vseh članov ia sonjišljeaikov za 22. jun. ob 9. dop. pri s. Fr. Krajncu v Št. liju z dnevnim redom: 1. Občinske volitve. 2. Razno. — Dolžnost vsakega člana in somišljenika je, da pride in po^e svoje mnenje ter da odboru smernice. Kdor ne pride. pa pozneje blati odbor in druge, da niso socialisti, ker ne delajo tako. kakor on misli, ta bije samega sebe po zobeh in se smeši. — Tajnik.
Jesenice. Vsem Članom kraj. org. Jesenice v vednost. Na odborovi seji 1. junija se je sklenilo, da se bodo vršili redni sestanki vsako 1. nedeljo v mesecu dopoldne ob 9. v prostorih »Delavskega
doma". Dolžnost vaša je, da se sestankov polnoštevilno in točno udeležite.
Izredni sestanek se bo vršil v nedeljo 22. junija dopoldne ob 9. istotam. Na dnevnem redu je med drugim tudi vprašanje občinskih volitev na Jesenicah, ki so določene na dan 17. avgusta. — Anton Thaler, tč. tajnik.
Tiskovni sklad.
Od 1. I. do 3. VI. 1924.	Din	2926	90
Vrhnika na Veliko nedeljo pod „Hru-šovco" zbrani zavedni socialisti [pomotoma izpuščeno)
Franc Marinc, Kamnik Neimenovan v Krškem prebitek pri 1 ,Napreju‘
Anton Žagar,
Ivo Martinjak,
Alojzij Vasle Ivo Gornik Franc Ribizl Franc Jelen Vinko Požar, Cerklje Ivan Vrečar, Celje Alojzij Leskošek, Celje Franc Jelen, železničar, Celje Peter uatčj, Žirovnica M. Obersterjeva, Novagora Črmošnjicč Ivan Matzelle, Novitabor,
Franc Pečavar, Crmošnjice
Iosip Frank, Crmošnjice akob Sevčnikar, Velenje [izgub, stava]
Andrej Martinšek, Velenje, [izgub. stavaj Z. B. [neizrablj. potn. 15. VI„ Pragersko)
Anton Keber, Črna Franjo Rozman, Maribor A. Brumen Crna, kolp. %	_
Od 1. L do 17. VI. 1924 skupaj”
(iz Celja,)
pomotoma izpuščeno
,	30—
*	8—
050
3-
1-50
1-50 150 1 25 5-
.	17-
n •	5-
2— 3— 5-1-2— 2’-5—
10-2— -	27—
5— 3— 18.95 Din 3087 10
Strokovno gibanje.
Splošna delavska unija. [SDLJJ je strokovna organizacija, ki je nastala iz prejšnje Unije stavbin-skih delavcev s sedežem v Celju, SDU je priključena Strokovni komisiji kot ena njenih najagilnejših članic. Predvsem pa je dobro to, da združuje v sebi stroke, ki doslej “pri Strok, komisiji niso bile zastopane oz, ki so se od nje odcepile. Dočim je prejšnja Unija stavbinskih delavcev obsegala samo izrazito stavbinske delavce, kakor zidarje, tesarje, kamnoseke, cestarje, apneničarje in keramične delavce, se ji priključujejo danes na temelju njenih pravil tudi občinski, tovarniški in transportni delavci ter privatni nameščenci. Najnovejši uspeh je Unija dosegla v nedeljo 2, t. m., ko se ji je priključila podružnica separatističnega Osrednjega društva lesnih delavcev v Črni. To osrednje društvo je bilo svojčas zvezano s Strokovno komisijo; po zaslugi njegovih voditeljev, raznih »neodvisnežev* po eni in Krista-novcev po drugi shrani, Bradeškov in Tokanov, pa se je od glavnega strokovnega foruma na Slovenskem odcepilo. Ia voditelji so potem svojo komunistično Kristanovsko politiko lahko nemoteno dalje uganjali, v zadnjem času v svojem glasilu »Lesnem delavcu", tako očitno Kristanovsko politiko, kakor bi je ne mogel niti Kristan bolje [ali slabše] uganjati. Društvo ni bilo priključeno nobeni internacionali, k amsterdamski seveda še najmanj; Razumljivo, da se tak sistem trajno ni mogel obdržati, delavstvo je to čudno organizacijo trumoma zapuščalo in zspadalo apatiji — to je bilo slabo; bolje pa je bilo to, kar so storili zavedni lesni delavci v Črni, Ko so videli, da s separatizmom nikamor ne pridejo, kvečjemu Kristanu v kremplje, so napravili energičen konec. Na sestanku, kamor so povabili svojega tajnika Bradeška in s. Leskoška kot tajnika SDU, so klavrnemu Bradeškovemu zagovoru izrekli nezaupnico in so sklenili soglasen pristop k SDU, ki si je na ta način ustvarila bazo za nadaljnje razširjanje med vsem 'delavstvom lesne stroke, med mizarji, žagarji itd. [Glej podrobnejše poročilo o tem shodu v zadnjem nedeljskem in včerajšnjem »Napreju".) Ta korak k zopetni konsolidaciji strokovnega gibanja pod okriljem Strok, komisije toplo pozdravljamo in ga priporočamo vsemu lesnemu delavstvu po Sloveniji v premišljevanje. Kjer so člani Osrednj, dr, lesn. delavcev obenem člani naše politične organizacije — in teh ni malo —- bodo vedeli kaj jim je sedaj storiti. Kakor je težak spor ki ga vodimo sedaj * vodstvom Strok, komisije, vendar ne bomo nehali ponavljati, da je Strok. kom. tisti strokovni organizacijski forum, kateremu edinemu morajo pripadati Strokovno organizirani člani naše smeri. Nai boj gre proti osebam, ki hočejo ta forum zapeljati v Kristanovski gnoj in so ga deloma že zapeljali, te osebe bodo morale ,pasti in ne bomo dali miru, dokler ne izginejo, ali se popravijo; organizacija sama po sebi pa mora ostati tudi v tem času enotna in se razširjati, le tako bo mogoče, ds zmaga misel zavednega delavstva nad korumpiranim voditeljstvom.
Tudi Splošni delavski uniji moramo za njene najnovejše uspehe najprisrčneje čestitati. Z odločnim nastopom je začela likvidirati kristanovsko-komunistično šarlanstvo v strokovnem gibanju, ki je spravljalo posamezne delavske stroke v last posameznim koruznim voditeljem. SDU izvršuje delo zedinjenja, ki je tem več vredno, ker se naslanja na edino poltena načela: na načelo javnosti, sodelovanja vseh članov in brige za lastno skupno gospodarst-
vo. Smo pa zelo radovedni, kako bo Kristanov kurz v vodstvu Strok, komisije sprejel to akcijo SDU. Po eni strani so si gospodje s Tokani, Bradeški in takšnimi resničnimi razbijači kar največji prijatelji; separatizma in razbijaštva jim n. pr. še niso nikoli očitali, kakor ga očitajo narr, če zahtevamo sklicanje strokovnega kongresa. S te strani bodo morali akcijo SDU smatrati torej za — razbijaštvo. Mi seveda vemo, da je to le razbijaštvo razbijaštva. Po drugi strani pa bodo morali molčati kakor grob, ker prav nič se ne da zaviti imenitno dejstvo, da likvidira SDU separatizme zato, da pripeljuje nove delavske kadre v — Strokovno komisijo, ki ji po nesreči baš Tomanovi in Bradeškovi prijatelji nače-lujejo. V tako mučnem položaju, kakor se bodo nahajali v njem kristanovski in korunovski vodilni možje te dni, mi ne bi radi sedeli!
Vestnik »Svobode*.
Del. izobrai, društvo »Svoboda", planinski odsek podružnice v Celju prireja vsako nedeljo izlete. Vabimo vse prijatelje narave k obilni udeležbi. Točnejše informacije v društveni sobi Gaber je št. 20.
Odbor.
Šoštani. Ker se v nedeljo 1. junija ni vršil občni zbor. »Svobode*, se bo vršil v nedeljo 22. 6.1924. ob 9. dopoldne v dvorani hotela Union.
Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2, tajnika, 3. blagajnika. 4. kontrolorjev, 5, volitev novega odbora. 6. raznoterosti.
Gospodarstvo.
17. VI. 1924.
»Sloga “ r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom “j: 130 članov s polno vplačanim deležem. Hranilnih vlog 53.753‘65 Din.
Valute. Dolar je vreden 83 75 — 8475, lira 36.42—36 72, francoski frank 4635—4685, čehoslo-vaška krona 2-47—2'50, 100 avstr, kron 11‘82 — 12 p; V Curihu velja 100 dinarjev 14-82—14-92 švic. frankov. 1 švic. frank Din 670.
Čitajte naš tisk! Splošna delavska Unija.
V nedeljo dne 24. maja 1924, se je vršila III. redna plenarna seja delavske Unije v prostorih pri »Kroni v Celju. Navzoči ss. Val. Lebič, Al. Leskošek. Ivan Vrečer. Ere. Dosedla. Franc Resnik. Jos, Skraber, Simon Kramberger in Karol Sajovic. Za kontrolo Franc Sterbal iz Maribora, Razpravljalo se po določilih dnevnega reda in sicer: a] poročila tajništva, bj došli dopisi, cj okrožnica Strokovne komisije in resolucija, dj zedinjevalna akcija s Sa-vezom grsdjevn;h radnika Jugoslavije.
Sklepanje; poročilo tajništva se vzame na znanje, Dopisi se prečitajo in oddajo tajniku v izvršitev, O okrožnici, ki jo je postala strokovna komisija o delitvi okrožnega urada za zavarovanje delavcev, se sklene, da naj se okrožni urad razdeli na dva dela in sicer na ljubljansko in mariborsko oblast. Centralni odbor pa nima nič proti temu. če se uvedejo trije okrožni uradi v Sloveniji in sicer v Ljubljani, Celju v Mariboru. Glede zedinjenja s Savezom gradjevnih radnika Jugoslavjje v Zagrebu se pooblasti tsjnik, da nadaljuje dopisovanje v dosedanji smernici v smislu sklenjene resolucije na kongresu.
K resoluciji Strokovne komisije se zavzema stališče in se sklene naslednja resolucija:
Resolucija.
sprejeta na III, redni plenarni seji centralnega odbora Splošne delavske Unije dne 25. 5.1924 v Celju. Razpravljajoč o pozivu »Napreja*. da naj se naroča za 21ane »Unije* namesto .Delavca* list »Naprej*, izjavljamo:'
1. Mi imamo glasom glavnih pravil Splošne delavske Unije pravico izdajati svoje stanovsko glasilo, vendar tega ne storimo, ker smo za enotnost delavskega gibanja in za okrepitev že obstoječega tiska.	#
2. Poziv v »Napreju* ni izšel na iniciativo centralnega odbora Unije, zato tudi ne prevzamemo nobene odgovornosti, našim članom pa prepuščamo, da si naroče izven obligatoričnega glasila »Delavca* še katerikoli list »Naprej*. »Socialista* ali .Rad-ničke Novine*.
3. Splošna delavska Unija [prej Unija stavbinskih delavcev) se smatra za sestavni del GRSJ, kakor tudi sestavni del poklicne internacionale v Hamburgu in Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu potom GRSJ.
Strokovno komisijo v Ljubljani smatramo, da je podrejen organ GRSJ. ki se ima ozirati na splošno delavsko gibanje vse Slovenije kot vrhov ni forum strokovnih organizacij. Zato obžalujemo dogodke na zadnjem ljubljanskem shodu, ki so na stali radi tega. ker so poslanca s. Divača vabili na shod s firmo Socialistična stranka Jugoslavije. To čimbolj obžalujemo, ker se j« to baje naredilo na
željo ljubljenskih sodrugov. Predsedstvo Strokovne komisije je predsedstvo vse Slovenije in ne samo ljubljanskih sodrugov. Zato izjavljamo, da se naš forum ne sme izrabljati na željo enega kraja za politično agitacijo. Poslanec se lahko povabi na shod tudi pod imenom Strokovne komisije in ni treba zato dodajati še firmo stranke.
4. Da se razburjenje ublaži in da se doseže vsestransko zaupanje v Strokovno komisijo, zahtevamo, da se skliče kongres strokovnih organizacij, ki so včlaojene v Strokovni komisiji za Slovenijo in to najzadnje do 30. junija 1924, Pokrajinski kongres se naj vrši v Celju ali v Mariboru, to je v sredini Slovenije. To našo zahtevo utemeljujemo s tem. da ima bivša Štajerska in Koroška po številu največ članstva in je od Ljubljane najbolj oddaljena,
5, Nad našimi funkcionarji se ne sme radi politične razdvojenosti vršiti nikako partizanstvo s pomočjo strokovnih organizacij, zlasti se ta boj ne sme poostrovati s pomočjo neorganiziranih priganjačev [glej slučaj v Celju);
6, Politično udejstvovanje mora biti za vsakega našega člana in funkcionarje popolnoma svobodno;
7. Nadalje zahtevamo, da se za konstituiranje Krajev. Medstrok. Odbora v Celju upošteva točno pravilnik GRSJ in sicer tako. da morajo vse podružnice, ki so včlanjene v Strok, komisiji oziroma organizacije, katere so zastopane v Krajev. Medstrok. Odboru v Celju, plačevati kvoto in to v isti meri kakor plačuje naša organizacija. Tiste podružnice pa, kojih osrednja društva ne plačujejo kvote Strokovni komisiji, naj izgubijo aktivno in pasivno volilno pravico v Krajev, Medstrok, Odboru do časa. da svojim dolžnostim ustrežejo, t, j. da njihove centrale plačajo kvoto in poravnajo ves dolg na naročnini lista. Ako bi se tej naši zahtevi ne ugodilo, takrat tudi mi prenehamo plačevati kvoto, ker se nam zdi, kakor se je inkazalo na shodu podružnic dne 18, maja, v Celju, da imajo tisti, ki niso svoje dolžnosti izvršili, večjo zaslombo od zastopnikov Strokovne komisije kakor pa naša organizacija.
Nadalje zahtevame, da se vendar pospeši sklep našega kongresa, ki se je vršil dne 24. februarja ob navzočnosti zastopnika Strok, komisije za Slovenijo in sicer sklep, s katerim zahtevamo, da se izvede reorganizacija s tem. da pripade „U-niji* vse ono delavstvo oz, članstvo, ki je zaposleno pri katerikoli gradbeni stroki in je sedaj včlanjeno pri Osrednjem društvu kemičnih delavcev ali pa kje drugje;
8. Smo za enotnost strokovnega gibanja v smislu sklepov našega kongresa.
9. Zahtevamo, da list »Delavec* politično ne izziva naših članov ih funkcionarjev;
19. »Delavec* se naj prenese iz dosedanje Krobatinove tiskarne v Ljudsko tiskarno v Maribor.
Za centralni odbor SDU:
Valentin Lebič s, r„ Alojzij Leskošek s. r„ Karol Sajovic s, r„ Simon Kramberger s. r„ Franc Sterbal s. r„ Franc Resnik s. r. Franc Dosedla s. r„ Josip Skraber s. r.. Ivan Vrečer s. r.
Nato zaključi s. Lebič ob 13. uri sejo. Isti dan popoldne se -je vršila kontrola blagajne in blagajniških knjig za I. četrtletje in se je našlo vse v redu, ter se poročilo da v tisk.
Delavci 1
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na vas nego vi nanje!
Franc Szantner, Ljubljana
t>ELENBURGOVA ULICA 1:
Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške, ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala.
AGRARNA REFORMA
Okrožni agrarni odbor za brežiško okrožje je 1, i m, sklenil, da vloži pritožbo na okrožni agrarni urad v Mariboru zaradi nepravilnega postopanja s strani upraviteljev graščin grofa Attemsa. Windisch-gratza in barona Alfreda Buttlerja. Pritožba bi obsegala sledeče točke:
1. glede nepravilnega odkazovanja kuriva, stavbnega lesa, stelje, paše in previsokih cen teh predmetov za brežiško okrožje.
2. Glede sporov med posameznimi občinami za zemljo, ki spada pod agrarno reforma
3. glede zadrževanja take zemlje s strani upraviteljev gori omenjenih graščin.
4. glede revizije maksima na zgoraj omenjenih veleposestvih po zakonu o prepovedi osvajanja in obremenjenja veleposestev.
5. glede sodnih pravd med sakupalki kat obč,
Riflonoi in Mihaljevca za zemljišča grofa Attemsa, katera spadajo pod agr. reformo, istotako tudi kat.
obč. Vidma.
6. glede nepravilnih predlogov s strani posameznih občinskih agr. odborov na okrožni agr. urad v Mariboru, kdo naj dobi zemljo v zaknp.
Sklenjeno je bilo. da se odpošlje deputacija. ki naj zahteva sestavo zapisnika o teh točkah pri okr. agr. uredu v Mariboru. Za to deputacijo je b’l določen Martin Umek iz Piršenbrega.
Dne 12. t. m. je bil ta osebno v Mariboru in je d8l vseh 6 točk- uradno na zapisnik kakor sledil
1. glede 1. točke je bil posebe sestavljen zapisnik pri oddelku za gozdno stroko, ki je izrazil da ima okrožni agr. odbor popolnoma prav. če zahteve v takih slučajih komisijo na licu mesta in se bo ta zahteva ugodila: V komisijo bo poklican tudi inženir gozdnega urada v Celju in zastopniki okrožn. agr. odbora. Okr. agr. urad pa je izjavil, da se bo komisija šele takrat podala na delo. ko bo okr. agr. odbor poslal 500 Din. za-stroške. Ko je pooblaščenec dokazoval, da plača po zakonu stroške tisti, ki je spor povzročil, je zavzel urad stališče, da mora denar vseeno založiti tista stranka, ki komisijo zahteva; ko se bo potem upraviteljstvom dokazala nepravilnost, morajo stroške itak povrniti graščine. (Op. ur. Če bi 500 agrarnih interesentov imelo dobro organizacijo, bi bila malenkost spraviti 500 Din. skupej.de ne bi mogel agrarni urad niti v tej stvari skrivati se za paragrafe in zadrževati zadevo. Na vsakega bi prišlo po 1 Din — toda interesentov je vseh skupaj v brež. okrožju morda 5000. koliko manj nego 1 Din. bi deli — če bi imeli disciplinirano organizecijo!] Pooblaščenec je zavzel stališče, da bo glede založitve najprvo sklepal okr. agr. odb. in svoj sklep naznanil okr. agr. uradu, istotako tudi glede 2. točke.
2. Glede 3, točke je bil v občinah Sv, Peter pod Gorami. Gorjane in Zakot slučaj, da je bila zemlja že komisionalno določena v zapisnika, da spade v zaknp. Okr, agr. urad je zavzel stališče, da bo tekom enega tedna uradno obvestil upravi-teljstva graščin, da morajo to zemljo takoj odstopiti obč. 8gr. odborom. Istotako bodo obveščeni predsedniki obč. agr, odborov, da naj v najkrajšem časa naznanijo okr, agr. urada v Mar. imena interesentov. ki bi radi zemljo v zakup. [Op.; Predsedniki v gori omenjenih občinah storite torej to prej ko mogoče, nato dobite iz Maribora priznanico. da smete tisto zemljo razdeliti. V slučaju, da so ta zemlja travniki, dajte uradno obvestilo od7 obč, urada, d8 se ne smejo prej pokositi, dokler ne bo vse končnoveljavno rešeno s strani okr. agr. ur. v Mar.)
3. Glede 4. točke pride revizija na veleposestvih grofa Attems in Windischgr3tza drogi mesec gotovo]
4. Glede 5. točke je zavzel okr. ur. stališče, da bo preiskali če so bili pri njem prizadeti zakupniki vpisani, da imajo iste dele v zakupu ali ne.
5. Glede 6. točke je urad v Mar. zavzel stališče, da se za naprej ne bo več oziral na pritožbe. in spremembae predloge obč. agr. odborov, dokler ne bo te zadeve natančno pregledal in razsodil okr. agr. odbor dotičnege okrožje in potem svoje predloge poslal agr. uradu, kakor ima pravico, po predpisih min. naredb z dne 25.2. in 12.4.1919. §3. Ravno tako tudi glede odkazovanja drv, stavbnega lese. stelje, paše in glede cene teh predmetov, kakor tudi glede tega, koliko naj znaša zakupnina od zemlje, ki je dan» od veiepeseetov vsaki izmed občin njih okrožja.
To poročilo sem podal zato, ker so obč. agr, odbori strašno raztreseni po vsjh straneh in je potrebno da čimprej zvedo za rešitev zadeve. Predsednik okroin. agr. odbora v Brežicah pa naj se zaveda, da jfe treba v najkrajšem času zopet sklicati okrožno sejo, da podam osebno poročilo —
Martin Umek.
Dopisi.
MlS!m v luknjo. V ,Slov. narodu' št. 136. z dne 15. t. ni, čitam v članku .Občinske volitve na Viču,“ da je tam volilna agitacija zelo živahna in da dela največjo reklamo Narodno napredna stanka (Kje pa je ta stranka? Ali ni že kupljena? Op. ur.]. .Narod' agitira nato za svojo stranko proti klerikalcem s tem. da imajo železničarji škandalozne pokojnine. Ampak ne samo železničarji, takšne pokoj-nine imajo tudi drugi državni upokojenci. Imajo pa tudi aktivni uslužbenci škandalozne plače. Ne vem, ali je res kriv samo dr. Korošec s svojimi tovariši, da imajo železničarji in drugi državni nameščenci s svojimi upokojenci vred škandalozno plačo oz. po-kojnino. Mislim, da ne. Nismo imeli samo Korošcev ozir; klerikalnih poslancev v parlamentu, imeli smo tudi prof. Reisnerja, demokrata. Kaj pa je delal prof. Reisner? Bil sem sam v Beogradu in sem gpvoril z dr. Korošcem in poslanci SLS, pa tudi s prof. Reisnerjem. Ker sem bil državni uslužbenec In ker je bil zastopnik drž. uslužbencev prof. Reisner, sem se obrnil v prvi vrsti do njega, da ml Izposluje plačo. Odpustili so me kot bolnega brez nje. Ker mi pa on ničesar ni storil, sem se obrnil na Ur. Korošca in takoj je ta storil, kar je prof. Reisner storil — nobeden nič. Torej naj ,$lov. narod' pri imenih krivcev pove tudi ime prof. Reisnerja. Tudi ta je kriv škandaloznih pokojnin. — Bivši državni uslužbenec.
Pojasnilo. Demokratski tednik „Domovina" je priobčil 13. junija Kandidatno listo JDS za občinske volitve v občini Sv. Krištof, Sodrugom, ki me osebno poznajo, se bo čudno zdelo, kako da se nahaja na omenjeni listi v 20ti koloni odbornikov tudi moje ime. Vsem sodrugom in zavednemu delavstvu v Hrastniku in okolici naj služi sledeče v pojasnilo. Približno pred enim mesecem — dneva si nisem zapomnil — me poseti g, Josip Hofbauer in me vpraša, če bi podpisal kandidatno listo. »Kakšno kandidatno listo"; ga vprašam ? »Liberalno listo za občinske volitve*, mi odgovori „Ne. kot socialist ne podpiram liberalne oziroma demokratske stranke", mu odgovorim nato mi izjavi g, Hofbauer sledeče: .Tukaj se ne gre za kako politiko, ampak za občino, zato smo stopili z delavci i* železničarji v stik da strmoglavimo absolutno klerikalno večino v občinskem zastopu, in želimo da bi nas pri tam/ podpirali tudi vi. Kandidatnih list bo vloženih samo dvoje klerikalna in demokratska. O tem smo se sporazumeli tudi z delavci iz Hude jame. podpisov za kandidatno listo imamo itak dovolj, želimo da podpišete tudi vi. da boste' našo listo pri volitvah podpirali. Po kratkem premisleku sem pristal na podpis, to pa zato, ker mi je še v spominu Zaloška cesta, takrat poleg Zaloške ceste pač še* ni bilo tudi krvavih Trbovelj. Po trboveljskih dogodkih je pa odpadla itak vsaka možnost zame kot zavednega delavca, za skupni nastop z demokratsko stranko v enem ali drugem oziru. Ko sem čital .Domovino" 13. junija in tam na objavljeni kandidatni listi JDS čital tudi moje ime sem 14. junija pisal sledeče priporočeno pismo na srez-ko glavarstvo v Laškem.
Sresko glavarstvo Laško. Podpise ni preklicujem svoj podpis na kandidatni listi Jugoslovenske demokratske stranke za občinske volitve v občini Sv. Krištof in prosim, da se moje ime črta iz liste.
Ivan Prodner, železničar št. 58.
Hrastnik 14. VI. 1924.
S tem mislim da sem popravil svoj slabo premišljeni korak in upam. da mi ga bodo sodrugi oprostili.
[Op. ur.: V včerajšnjem listu se nam je pripetila neljuba pomota, da je ta del dopisa s. Prodnerja izostal, zato ga objavljamo danes še enkrat v celoti.]
Ponikva ob ju£. žel. Dne 20. junija se bodo vršile pri nas volitve obč. odbora. Imamo 3 stranke : SLS, SKS. in socialistična kmetsko delavska zveza. Naša skrinjica, je druga. Torej volilci pozor, da vržete v drugo Skrinjico, ta je prostor za vse izkoriščane. Imamo tukaj na Ponikvi dvoje vrst žlahto katera ae ena kot druga močno trudi, da bi kar sama zmagala, upam da s» {im. ne bo posrečilo, ker če od naše strani vsak odbornik in njega namestnik pridobi še enega volilca, potem bo žlahta debelo gledala pri štetju kroglic. Torej volilci. zavedajte se ter vrzite v drugo skrinjico, katera je brez žlahte ki pa želi podpirati zatirane. K obilni udeležbi pri volitvah Vas vabi Puščavnik iz Sloma.
Črna. Dne 25. 5. nam je predaval s. Arh 15 do 17 navzočim v društveni sobi Konsumnega društva L Povedal nam je v kratkih obrisih nekaj o zakonodaji in kako nam hoče kapitalizem vsiliti večurno delo, skrajšati dnino in take stvari. Ker se česa glavnega ni dotaknil, mu tudi jaz nisem nič rekel. Pa je tudi več nečlanov bilo zraven, pravih članov je bilo malo. — Filip Grabner.
Zapreti jih dajte!
Tako smo svetovali delegatom pred občnim zborom Kons. društva za Slovenijo. Vendar je naš glas ostal brez uspeha; nastav-ljenci, ki smo jim očitali korupcijo, so ostali še nadalje člani načelstva tega društva, k sebi so pa pritegnili še g. Svetka (predsednika Strokovne komisije in Udarnikov in urednika „Delavca“ itd.). Zaradi glasovanja o spremembi pravil je obljubil Petejan, da bo vložil tožbo, pa je bil to le pesek v oči. Ne bomo mirovali, dokler ne bo ponovni občni zbor sklenil izročiti krivce kazenskemu sodišču. Razni Žalerji ne bodo vodili socialističnih zadrug!
Kaj so pa tisti delavci, ki hočejo po vsej sili te ljudi napraviti za voditelje „ rdeče ga veletoka"? Med lažjo in resnico ni sloge in je ne bo, zapomnite si to! Skrajni čas je že!
Lastnik: .Sloga", r. z. z a p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
18.	VI Tiskarna bratov Rompret v Krškem	3000
Proda se hiša, svinjski hlev z enim oralom njive in sadnim vrtom blizu glavne ceste, pripravno za kakšno obrt, oddaljeno pol ure od kolodvora ŠL Jurij ob juž. železnici. Cena se izve pri IVANU SIVKI V ŠIBENIKU p. ŠT. JURIJ ob j. ž.
Konec
izkoriščanja stavbinskih in drugih delavcev ter brezposelne
krize
v gradbeni, mizarski, ključavničarski kleparski, so-boslikarski in pleskarski stroki
bo takoj,
ko bodo vsi zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, sobo-slikarji in pleskarji pristopili kot člani k »Splošni gradbeni produktivni zadrugi v Celju,« katera se je ustanovila na temelju sklepa kongresa Unije stavb, delavcev 24. februarja 1924, in je te. dni začela z obratovanjem, kakor: popravljanjem in beljenjem, pleskanjem hiš itd. Pri zadrugi sodeluje centrala »Unije** z vsemi svojimi podružnicami, podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije, Celje in podružnica lesnih delavcev v Celju. Sprejme kot-člana vsakega posameznega člana gori navedenih, strok. Vpisnina 50 Din, delež 250 Din, ki se pa lahko odplačuje v tedenskih obrokih po poštni položnici ček. račun štev. 13.708.
Sprejemajo se hranilne vloge potom znamk SGPZ
—	Celje in na posebno vknjižbo proti 10% obrer stni meri.
Naročila za oddajo dela kakor priglase za pristop je nasloviti na naslov:
Splošna gradbena produktivna zadruga r. z. z o. z. v Cfclju,
v hotelu pri »Kroni**, Ljubljanska cesta 10/a-
Gaspari & panlnger, fllarlbor
— Pletenine, drobnine, galanterija. —* NA DEBELO*
Aleksandrova cesta 48.
NA DROBNO
Aleksandrova cesta 23.
Perilo za. delavce, srajce od 52-80 Din.
POZOR!
Pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo in vsa dela spadajoča v to stroko izvršujeva po najnižjih cenah in solidno. Prevzameva tudi dela na deželi. Za mnogobrojna naročila se pripo-ročata slavn. občinstvu
Petek in I: Langof
Moste pri Ljubljani'— Društvena ulica 43.
Blago za obleke
in perilo, izgotovljene obleke za moške in ženske in otroke, kakor sploh vso manufakturno blago se dobi najboljše in najceneje pri
l. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Ustanovljeno 1852.
Poljanska cesu 8. TEOD. ^ORH, ItJUBItJAJiA Poljanska cesta 8.
(preje Henrik Korn.)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Napeljava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za fimež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod, (škatle) za konserve.
I*o znižani ceni
kupite sedaj samo trpežno čežko in angležko blago za motke In ženske obleke in razno perilo v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
CELJE, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 5.
MAŽI IZDELKI:
Dvojnosti dna ržena Žlka
v rdečih satflfkih,
Cvojnosladna Ječmenova Ž1ka v modrih satfltkih,
Slajena Ječmenova Žika
v selsnih aavttkth
so najboljši I Zahtevajte le Žtksl