Katollšk cerkven list
Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert leta 1 gld. 16 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izid«
Danica dan poprej.
Teča) XXIII.	V Ljubljani 1. mal. travna 1870.	List 13.
Jezns te ljubi — za-te terpi.
Jezus te ljubi, zA-te terpi, Duša keršanska, duša premila! Al Mu ne bodeš vračala ti, — Al ga ne bodeŠ serčno ljubila?
Lej! iz ljubezni same se On Z4-te z višave rajske poniža, Zapusti večni zA-te Sijon, Iu se na revno zemljo približa.
Pri Betlehemu On se rodi, V merzli votlini mraza trepeče; To pa z ljubezni, duša, stori Le ker te ljubi serčno, goreče.
Cuj, ljuba duša! tvoj Rešenik Toljke nezgode za-te prestane, Je tvoj prijatel, brat, učenik; Vse iz ljubezni zA-te postane.
Kri poti zA-te, je zapljuvan, Bičan, ma s ternjem venčano glavo; Za-te je sojen, zasramovan, ZA-te nečast On prejme za slavo.
D& se pribiti zA-te na les, Kapljico zadnjo kervi prelije Večni Stvaritelj, kralj vsih nebes Vmerje, da tebe, reši, omije.
Je-li storiti mogel Se več, Da bi ga duša tud ti ljubila? Da se ti vname plam pregoreč Zanj; da dariš Mu serčne čutila?
Ljubi ga toraj duša tud ti, Ker si obilnih milost deležna, Ljubi ga serčno iz vseh moči, Hvali in moli, poj mu hvaležna:
Jezus preljubi! ker » daril Se iz ljubezni zame, siroto. Ženin nebeški preljubeznjiv'! Zmir bom slavila Tvojo dobroto.
Tebe ljubiti, Jezus! sam6, — Daj, da se vedno bom prizadela, Kdaj pa me kliči k sebi v nebo,
Kjer Ti v ljubezni večno bom pela. Rado s lav.
Kažipoti.
(Kone.)
Okoli križa ali znamnja veselo skakljajo nedolžni otroci, v njegovi senci oddahne si in počije onemogli starček, ki je truden popotnik — in blagor mu, ako je bil opomin in nauk, ki ga podoba Križanega glasno oznanuje, vodilo njegovega zemeljskega popotvanja! Križ, ki bo zadnjič stal na njegovi gomili, ter kazal konec
in mejo njegovih zemeljskih stopinj, mu bode potem znamnje veselega vstajenja in življenja. —
Ako je pa temu tako in so tedaj križi in znamnja, bodi si že ob cesti, stranskih potih, ali na višavah postavljeni , tako imenitni in pomenljivi spominki, tako podučljive in tolažljive postaje, buditelji bogoljubnih misel ter verske zavesti, pravi kažipoti proti nebesom : ni li torej po tem takem dolžnost vernega kristjana, da jih ne samo v časti ima, temuč tudi po okolišinah in zmožnosti skerbi, da se ohranijo, poškodovani in poterti popravijo, slabi, neprimerni ali celo nespodobno rezani ali malani, dostojno prenove in olepšajo; ne pa, da bi križe, znamnja odpravljali, svetnike v temnice zapirali, kakor se zdaj včasi zgodi. Ob kratkem, mi kristjani za te svoje toliko imenitne in vsestranske kažipote saj toliko storimo in skerbimo, kolikor stori in skerbi posvetna gosposka za svoje potne kazavce ob križempotih postavljene. In to tem bolj, ker se sme reči, da ravno ti keršanski kažipoti so ob enem tudi veljavno in gotovo vodilo, da se spozna, meri in sodi, kolika je verska zavest, ter gorečnost in vnema kake fare, soseske ali vasi. Kajti, ako je gotovo, da snažna, lepo ozaljšana ter z vsem za Božjo službo potrebnim dostojno preskerbijena farna cerkev, to očitno pričuje, da ima fara dobre ter za Božjo čast in lepoto Njegove hiše vnete duhovne pastirje in ovčice; sme se reči, da tudi lepi in čedni križi, kipi ali kapele ob cestah in potih enako lepo in bi rekel se obilniši spričevanje dajejo duhovnom in farma-nom; zakaj cerkev le bolj redko kdaj kaki popotnik obiše, dokler križev in znamenj ob cesti memogredoč ne more prezreti.
Prelepe, živega spomina in krepkega nasledovanja vredne so torej besede, ki jih je nepozabljivi škof Slomšek v svojem škofovem nastopnem govoru*) tudi v tej zadevi izustil ter duhovnom in farmanom živo na serce pokladal, rekoč: „Patudi križi in kapele ob potih in cestah, po vasčh in tergih so častite znamnja svete vere, so persti, ki memo-
fredočim pot kažejo v nebesa. Ako so po-obe umazane, razbite, polomljene, o j kolika nečast za Gospoda in njegove svetnike. Sv. reči za sv. ljudi. Urno hočemo vsi gospodarji po svojih posestvih, vsi sosedje po svojih soseskah pogledati, da popravimo, kar je popravila potrebno. Tukaj veljd, da svojo vero očitno pred svetom spoznamo in si zaslužimo pohvalo Gospodovo: Kdor bo mene pred svetom spoznal, tega bom tudi jest spoznal pred svojim Očetom, kteri je v nebesih." (Mat. 10, 32.) In o drugi priložnosti: „Pač slabo ljubezen do
*J Gl. Drobtinice 1869 str. 37.
Boga kažejo* kristjani, kteri imajo raztergano cerkev in altarje umazane, masne oblačila razcukane, kipe in križe po fari razdrapane, da se podoba Božja ali svetnikov že ne poznd. Kdor Boga goreče ljubi, bo tudi s kraljevim prerokom Davidom djal: Gospod, jaz 1 j u-bim lepoto tvoje hiše in kraj, v kteremTvoje veličanstvo prebiva. (Ps. 25.) Kdor tako govori in stori, njemu Kristus tudi v nebesih lep kraj pripravlja." —
Na noge tedaj! naj oni lepi opomin tudi nam veljd; poprimimo se važnega lepega posla in naj se ne toži pastirjem in ovčicam ogled imeti po fari in po soseskah, kaj in kje je poprave, dostojnosti, sprememb in olepšanja treba; — in da je v tej zadevi tudi pri nas mnogo mnogo treba bo vsakteri poterdil, ki je tu in tam kje po deželi že potoval in v tem oziru opazoval. Koliko polomljenih, potertih, trohljenih križev in luknjastih streh čaka pomoči ter usmiljene roke; koliko vsled dežja in vremenskih neviht, zlasti pa po zanikarnosti sosedov razdrapanih na pol že razpadlih zidanih znamenj in kapil potrebuje poprave in zidarske pomoči; koliko po k&kem skazamojstru načečkanih, bolj karikaturam kot svetnikom enakih podob kliče in čaka — ako ne boljšega malarja, saj domačega, navadnega beleža !
Dela nam toraj ne manjka, naj bi tudi onih ne pomanjkovalo, ki bi se dela lotili, zlasti v sedanji dobi nove ere ter suhoparnega liberalizma, kteremu je na vse strani viditi in brati, da si prizadeva nam svoj blagoslov deliti v tem, da bi versko zavest motil in zaterl, pa mlačnost in merzloto na prestol postavil. Ako toraj liberalizem podira ter marljivo svoje lažipote postavlja, bomo mar mi dremali in se mudili tudi v omenjenem oziru se braniti in zidati ter po svojih keršanskih kažipotih pričati in buditi verskega auha?
Po vsi pravici slovi naša slovenska dežela zarad lepih in obilnih farnih cerkva in poddružnic, naj toraj poleg njih t idi vseskozi lepi, spodobni in čedni križi, kapele in zramnja pričujejo memogredočim, da tod stanuje verno katoliško ljudstvo, nepremakljivo zvesto veri in cerkvi, kakor vdano in zvesto tudi cesarju in domovini. In ker ni dvomiti, da je res kar pravijo, da se namreč hudoba in jud križa boji, evo! naj nam toraj tudi lepo in dostojno oskerbljeni križi in znamnja ob cestah in potih pomagajo verno braniti se hudiča in judov, pa tudi (njih pomagačev) oholih neverskih ii-oeraluhov.	M. S.
Vred'* žaretfe kristjanu r sedanjih
časih.
(Msgr. Dr. Gaume.)
(Dalje.)
1. Popisali smo do sedaj, kako seje začelo keršanstvo, s kakšnimi pripomočki se je širilo, kaj je doseglo. Le zgodovinske resnice smo stavili bralcu pred oči, brez vsega modnjanskega dokazovanja ali izpeljavanja; resnice, kakor jih popisane najdemo v spisih judov, ajdov in kristjanov. Da jih bo bravec še bolj sprevidil, jih kratko vse spet povzamemo.
Mislimo si (kakor tudi sv. Janez Krizostom to piše), mislimo si Jezusa, ko ravno pervič gre med svet, da bi začel snovati svojo sv. vero. In tedaj (tako si mislimo) ga sreča kak ajdovski modrijan, in ko vidi Sinu Marijnega borno napravljenega in s popotno palico v roki, ga vpraša: Kam pa?
Svoj nauk grem oznanovat.
Kaj pa hočeš doseči s tem, če boš tukaj po Judeji kak poseben nauk oznanoval?
Ves svst hočem spreoberniti.
Kaj? — Ti hočeš svet pregovoriti, da bi vsi po-
pustili svoje dosedanje bogove, vero, navade in postave, in da bi se poprijeli tvoje vere? Četo namerjaš, moraš pač modrejši biti kot Sokrat in bolj zgovoren kot Platon, ki pri vsi svoji bistroumnosti ne enega okraja ni mogel pridobiti svojim pravilom!
Jaz nikakor nočem veljati za modrijana. —
2.	Kdo pa si tedaj?
Moji rojaki me poznajo in imenujejo me kot sina ubogega tesarja iz Nazareta.
Če je tako, si se pa gotovo s kakimi skrivnostnimi pripomočki pripravljal dosedaj na svoj uk!
Ne. Živel sem dosedaj v domači tesarski delavnici, in si služil vsakdanji kruh. Se ni tega dolgo, kar hodim po deželi. Dobil sem si nekaj učencev, te mislim poslati med svet, da ga spreobernejo.
3.	Ti Tvoji učenci so pa gotovo prav imenitnega rodu in jako izurjeni v vsih vednostih?
Nikakor ne. Moji učenci so navadni ribiči, ki ne premorejo druzega kot svoje čolničke in mreže. Dva najst judov je mojih učencev, in sej veš, da jude ves svet zaničuje.
Če je tako, se pa prav gotovo zanašaš na kakega prav mogočnega vladarja?
Vladarji sveta bodo moji naj veči sovražniki in se bodo s silo vzdignili zoper moj nauk.
Potem takem ne more biti drugač, kakor če imaš silno bogastvo in se menda zanašaš na to, da zlato vse premore!
Še toliko nimam, kamor bi svojo glavo položil. Ubogi so moji učenci po rojstvu, uboštvo jim bo nakladala moja vera. Kakor jaz, bodo živeli od miloščne in dela.
4.	Tedaj se zanašaš na svojo vero, da ima toliko moč v sebi? Moja vera uči skrivnosti, ki jih bodo modrijani tega sveta imenovali nespamet. Moji učenci bodo učili, da sem jaz vstvaril nebo in zemljo, da sem Bog in človek v enem, da sem na križu med dvema razbojnikoma umeri (tako namreč bom končal svoje življenje). Učili bodo, da sem čez tri dni od mertvih vstal in da so me vidili v nebesa iti.
5.	Če boš tako neverjetne reči ukazoval verovati, bo pa vsaj morebiti prav lahko in prijetno živeti po tvojih naukih?
Ne! Moja vera bo zatirala vse strasti (hude nagnjenja) in pregrehe in zapovedovala vse čednosti. Celo pregrešno misel kaznujem z večno smertjo?
Boš pa vsaj silnih dobrot in bogatij obljubil svojim vernikom?
Na zemlji jih bodo sploh preganjali, jih zaničevali, v ječo zapirali; bodo žive žgali in drugač neusmiljeno morili moje vernike. Po smerti še le obetam plačilo, ki ga ne zapopade človeška pamet.
G. Komu pa misliš oznanovati to svojo modrost ? Gotovo le kakim nevednežem in neolikancem po sa motnih hostah ?
Moj nauk se bo oznanoval v Jeruzalemu pred pismouki , v Atenah pred starašinstvom, v Rimu na dvoru cesarjevem — povsod, pred kralji, po mestih in po deželi — po vsem svetu.
In ti imaš še vendar kaj upanja, da boš koga pridobil ?
7. Se ve da; kmalo me bodo povsod častili kot Boga nebes in zemlje. Moj nauk bo ves svet premenil in vse malike poderl. Ljudstva bodo skupaj derle in mojo vero sprejele. Celo kralji bodo častili križ, na kterem bora jaz umeri, in ga bodo kot naj dražji lepoto postavljali na svoje krone. Povsod bom iinel tempeljne, altarje, duhovne in molivce. Še ti boš znabiti svojo kr; zame prelil, iz prepričanja za moj nauk! —
„6 ti ubožec (tako bi na vse to odgovoril ajdovski modrijan)! Smiliš se mi, — nisi več pri jasni pameti.
Pojdi nazaj v delavnico in nikoli se več ne prikaži; ker to kar ti namerjaš — to je gola nespamet!"
8.	Tako bi odgovoril ajdovski modrijan, ker ura človeški nadzemeljskega ne zapopade in torej sam od sebe ne more drugač odgovoriti in soditi. Z 12 navadnimi ribiči vesoljni svet spreoberniti, kakor je bil ob času Avgustovem, je res po človeških mislih in močeh soditi nemogočnost. In vendar se je to res zgodilo, kakor jih je naznanil Jezus. In na to nezapopadljivo zgodovinsko resnico med drugim opira kristjan svoj „Kredo", svojo vero.
9.	In zdaj pridite vsi skupaj, vsi nejeverci in brez-božniki, vi modrijan je stari in novejši, in ti Straus in Renan! in glejte: Če hočete naši sv. veri, če hočete keršanstvu tla spodkopati, če hočete keršanstvo tajiti, morate naiprej to zgodovinsko resnico utaiiti. Dokler pa tega ne morete storiti, se bomo smejali vsem vašim napadom.
Romanje r Jttarifno-Ceije.
(Dalje.)
Okoli 7 zjutraj dospeva v idilično vas Miirzsteg. Premerila sva bila daljavo šesterih ur v štirih urah, in to se sme imenovati že poštena peš-hoja. Zato je pa tudi želodec zdaj dosti krepko zahteval svoje pravice, kterih mu nisva kratila, ker nahajala sva se v kraji, ki je silo mikavno vabil k počitku, in kteri mi ne bo z lepe zginil iz spomina. Miirzsteg, mala vas z borno cerkvico, je v sredi tako prijetne okolice, kakor bi nam vmišljija umetnega slikarja kako planinsko podobo komaj lepše z barvami predstaviti zamogla. V osredku trčn dolin in v medvodju dveh bistrih vodic stoječo vas odevajo okrožja njenega pičlo planoto tolsti pašniki; od njih višej so gorske podnožja obraščene s tamno-gostimi gojzdi; goli skalnati gorski verhovi pa kipijo ko razvaline starih gradov derzovito proti nebeškemu oboku. Lansko poletje so si dali naš svitli cesar kraj te vasi na malem homcu pozidati kaj mično lovsko hišo, ktero so ravno takrat stavili, ko sva midva mem po-potvala. Ljudstvo imenovalo nama je to poslopjiče „Kai-serhaus." — Ko sva se bila s tovaršem nekako okoli ene ure tukaj pomudila, se okrepčala in tudi nekoliko opočila, odrinila sva naprej po dolini na severno stran, po kteri doteka reka Murica (Mtirz). Visoke gore obdajajo tudi to dolino, ki v vsem nosi značaj planinski. Tamni gojzdi, skalnate pečine in rodovitne trate verstijo se neprenehoma; pogosto se pride tudi do posameznih ljudskih stanovališČ, poleg kterih se nahaja dobro obdelano polje in se vidi mnogo lepe živine; pa tudi pogosto ob potih postavljene znamnja in svete podobe v obče kažejo, da tu stanuje marljiv in veren ljud. Dobro gleštana, z belim apnenim peskom nasuta cesta, da je pa tudi lahko spoznati, da letod pogostoma biva gospoda višjih krogov, ki nekaj dohaja le-sem na lov, nekaj pa tudi hodi po okčličnih gorah razgledovat znamenitosti njihove. Kake pol ure sva že hodila 8 tovaršem od Miirzsteg-a, ko se je pridružil nama še nekdo, za kterega sva pa eden manj marala, ko drugi; pusto-merzli jesenski dež namreč. To naju je še bolj priganjalo k urni hoji. Dobro uro od Miirzsteg-a stisne se dosedanja zmerna širjava doline v toliko ožino, da je komaj prostora za strugo bistre rečice Murice; ob njenih obbrežjih pak se vzdi-gujejo na obe strani navpične skalnate stene neizmerne visokosti. In le tod, skoz to kamnito sotesko nam kaže pot naprej? Je li to moč, ker ima komaj dereče-šumi-joča Murica kaj prostora za-se? Vender, kar ni dala ta narava, — prostora za stezo, — dostavila je bistroumnost človeška. Postavila si je namreč stezo na lesene odre, enake ozkim mostovom in prislonila jih ob nebc-
tične pečinske stene. 212 korakov sem naštel, dokler naju je peljala s tovaršem tako vzvišena lesena steza ob levih pečinah; prišla pa sva do bervi, ki visi na železnih šinastih verigah enako železnim mostovom, kakor jih je uraetnija naših časov že marsikje napravila. Leseno podnožje bervi bi se namreč tu težko dolgo upiralo o nevihtah gotovo mogočno naraščeni Murici; še sivih kamnitih pečin podnožja so na več krajih ob straneh rečice tako izlizane od njenih valčkov, kakor bi jih bil mizar s skoblom polikal. Prestopivša imenovani viseči mostič prišla sva do slapa, ki je s svojo skalnato okolico prav zelo podoben naši gorenski Savici. Iz tamne kamnite votline, ki ziji visoko gori iz navpične sive stene, bobni bistri potočič, in pada, bel ko mleko, z imenom „das todte Weib" v šumečem slapu na kamnito podlago, ter šumi mem popotnikovega podnožja pod šibkim mostičem urno v bistro Murico. In kakor se pri naši Savici pride po lesenih stopnicah tje gori do njenega skalnatega kotla (medenice), tako se je po 78 stopnicah tudi tukaj zamoglo priti pred 12 leti celo gori do skalnate votline, iz ktere se slap vali; — in ob podnožju vodnega pdda postavil je bil letos neki prijatel divje narave, da bi kraj bolj romantično ozaljšal, malo hišico z zraven stoječim križem, kar naj bi bilo menda predstavljati imelo podobo puščavniske koče; — pa zob časa in neviht sila je ugonobila te naprave Človeških rok. Precej dolgo sva se mudila tu s tovaršem ter občudovala to čudo narave; pa še delj bi se bila obotavljala, ako bi naju merzli jesenski dež, ki je še vedno rosi j al v obilnih kapljicah od v megle zavitega obzorja, ne bil silil k daljnemu popotvanju. Od slapa naprej je šla>teza, kakor poprej po levi, zdaj prislonjena na desno steno ozke skalnate soteske še vedno po vzvišenih lesenih gredeh; kajti dolina je naprej še skor ožja. Ako bi se kakemu neprijatelju o vojskinih časih količkaj branil le tod pod, ne pride mem živa duša! —Kmal od slapa naprej gori prekoračila sva zopet po visečem mostu berzo Murico, in ko sem bil naštel po nad vodo postavljeni leseni stezi vnovič 188 korakov, pričela se nama je širiti dolina in skalnate soteske bil ie zdajci konec. Marsikaj naletel sem že na svojih rasnih popot-vanjih, take tesne pečinske ožine vender še nikjer ne. Povedati pa zraven se moram, da vsaki popis te okolice ostaja daleč za resničnimi njenimi obrasi in le toliko rečem, da že zavolj same naravske krasote teh krajev splača se trud, romati v Marij no-Celje. (Dalje nasl.)
Ugled po Slovenskem in dopisi.
Od plinskega okraja, 19. sušca. Kaj bomo sedaj na sveti začeli, tako je neki mož zdihoval v „Sloy. Gospodarji," kako je bilo nekdaj, in kako je sedaj, in je tudi prašal, kaj je tega krivo? Tudi jas imam vzrok zdihovati: Poprej če si šel v saboto večer po vasi ali mimo posameznih hiš, si slišal v njih sveti rožni venec (roženkranec) moliti; sedaj pa namesto tega slišiš kreg in kletvo. V nedeljo jutro so nekdaj ljudje v trumah hiteli proti cerkvi in naravnost v cerkev; sedaj pa kadar že vkup odzvoni, se počasi notri spravljajo, ic
{>a še dosti jih odzunaj ostane, če je ravno v cerkvi ep prostor. Nekdaj so iantje imeli molke v žepu, kadar so k maši šli; namesto tistega imajo sedaj dimko (fajfo), po dve, po tri rute (aderce) za bahanje. Dekleta so tudi poprej bile vse drugačne kot so sedaj. Nekdaj so tudi možje in fantje kterikrat šli v kerčmo; pa ko bi bili tudi tri dni pili skupaj, ni bilo prepira čuti; sedaj če so dve uri skup, je že tepenje do kervavega.
Pa kaj bi to še delj našteval: sej vsak sam vidi, kako se godi. Imenovani mož v „Slov. Gospodarji" je prašal, kaj bi bilo tega krivo? Jaz pa mislim, da tega vsega je krivo to, da so ljudje pozabili tisto veliko za-
poved v postavi: „Ljubi Boga čez vse, bližnjega pa kakor sam sebe." Zatega del se pa dan današnji vse to godi, kar se popred ni godilo. Ko bi za tisto zapoved ljudje marali, tudi ne bi tako svete cerkve, neveste Kristusove, napadali in duhovšine zaničevali, kakor se sedaj gostokrat sliši. Gerdo ogovarjanje zoper vse cerkvene naprave pa od tod izhaja, ker tisti ne pomielijo besed Kristusovih, ki je rekel: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Kdor pa njega zaničuje, in njega ne spozna, ga tudi on ne bo spoznal poshdnji dan. Z Bogom J. S., kmet iz okolice.
Z Dolenskeiga. Sv. misijon. (Dalje.) — Sena en ugovor se moramo ozreti, kterega ne delajo le sovražniki misijonov, ampak dostikrat tudi drugi ljudje, če ravno niso nasprotniki sv. misijona. Naj bo, pravijo taki, da misijon ni škodljiv, ali to pa je vender gotovo, da je zastonj in nič ne pomaga. Sej vidimo in skušamo, da farani, kteri so misijon imeli, tako živijo, kakor pred inisijonom, tako kakor po sosednjih farah, kjer misijona ni bilo. — Ta ugovor, spoznam, ima nekoliko dozdevne resnice, — pa res le dozdevne. Kes je, žali Bog! da nekteri, ki so o ča3U sv. misijona objokovali svoje grešno življenje, ki se Bogu za milost sv. misijona niso mogli zadosti zahvaliti, pred ali potlej dobroto pozabijo in se v svoje pregrehe povernejo. To je človeška slabost in nestanovitnost; ali zato se pa nikakor ne more terditi, da je misijon zastonj bil. Če bi ta ugovor obveljal, potlej bi tudi lahko rekli: naj se pusti spoved sploh in še toliko druzih pomočkov k boljšanju, ker ljudje zopet po spovedi greše. Koliko jih je že pri spovedi, na kakem božjem potu, pri kaki pridigi ali svarjenji svojo pregreho spoznalo in objokovalo, in vender so se v taisto spet povernili in to storili, kakor so malo popred britko obžalovali!
Bo pa kdo smel reči: Čemu spoved, čemu nauk, Čemu svarjenje ? Naj se rajši vse to opasti, sej nič ne pomaga? Gotovo tega nebo noben pameten terdil. Glej, ravno taka je pa tudi z misijonom. Če tudi res se marsi-kteri povernejo v grešno življenje, pa nc vsi. Tudi Kristus vsegamogočni čudodelnik ni tega čudeža storil, da bi bil vse spreobernil; kako jih bo misijon? Eden izmed 12 aposteljnov se ni spreobernil, dasi je bil 3 leta pri naj boljšem, nebeškem Učeniku: bodo mar misijonarji v 8 dneh vse spreobernili ?
Dalje pomisli tudi, aa kat. cerkev sv. misijone dovoli in jih podpira. Hočeš ti več vediti, kakor ona — od sv. Duha vladana in navdihovana? Tega si gotovo ne domišljuješ, če si le pošten kristjan. Ali pa misliš, da sv. kat. cerkev, ktera sv. misijonom toliko odpustkov deli, ktera radostno poterjuje cele rede, kterih edino delo je sv. misijone opravljati, misliš pravim, da sv. «erkev dela vse to za prazne čenčarije, če so res trudi in stroški brez duhovnega prida? Gotovo tudi tega nc misliš. Zatorej le verjemi, da sv. katol. cerkev zato misijone želi in podpira, ker ve, da bo vsaki zavolj obilnega duhovnega prida v bukve življenja zapisan.
Poglejmo dalje gospode misijonarje in se bomo tega še bolj prepričali. Veči del so redovniki, kterih edino, ali saj poglavitno delo so misijoni. Zatajevanje se jim na obrazu bere; duhovnega življenja in sv. premišljevanja so popolnoma vajeni. Gredo veči del po trije skupaj, da vsaki po 3voji osebnosti eno in ravno tisto sv. resnico razjasnujc. Po enem je mogočna beseda, kakor bi Človek grom in blisk slišal, ktera grešne serca pre-tresuje; drugi z mirno besedo razsvetljuje mračne pota človeškega življenja, kakor mirno leskeče zvezde po-nočno temo. ln kolika skušnja jih podpira! Od leta do leta hodijo po deželah; imajo opraviti z vsemi stanovi; satan jim nasprotva v vseh podobah itd. Da ne omagajo in se ne naveličajo, je zraven pomoči božje gotovo
to, da so prepričani obilnega duhovnega prida in sadu, kterega rode misijoni. Kes njih beseda je domaČa, ozna-novane resnice vse stare in znane, tako da ne eden, ampak že marsikteri posvetnjak je rekel: Sem mislil, kdo vč, kake govore slišati, pa vse to sem že stokrat čul. Znabiti; — pa glejte, naj veči apostelj nevernikov, dasi je imel med aposteljni naj veči učenost svetne modrosti, vender pravi : Non veni in sublimitate sermonis —r nec sermo meus in persuasibilibus humanae sapien-ti .e ; non enim judicavi, me scire aliquid inter vos, nisi Jesum Christum et hunc cruciiixum. (L Oor. 2.) Nisem prišel kvam zvisokim govorom in moje ozna-novanje ni bilo v prego vorlj i vih besedah človeške modrosti. Mislil sem namreč ne kaj druzega med vami vediti, kakor Jezusa Kristusa in sicer Križanega. In sv. Frančišk Salezi, da si so tako domači in priprosti njegovi opomini, je vender s tem več dosegel, kakor z vso bistroumno zgovornostjo svetnih modrijanov. Ravno tako je pri sv. misijonu — času milosti in usmiljenja božjega. Posebno velik vtisek napravijo gotovo tudi okolišine pri misijonih. Duhovne vaje in poduki se redno verstijo, lepi izgledi pobožnih, vdeležba duhovščine itd. — to vse stori, da ima vsaki misijon obilno duhovnega prida. Meni so mil. knezoškof, ko sem jih dovoljenja za sv. misijon prosil, rekli pri odhodu: Vam želim obilno duhovnega prida. Nekaj, pravim, menda že bo. O res, so berž pristavili, povsod ga je bilo obilno in ga bo gotovo tudi pri vas. — In zdaj smem poterditi, da bilo ga je res veliko, če tudi niso vsi farani svetniki
E ostali in čeravno tudi zdaj brez greha ni. Sv. Ignacij ■ojoljan, ko so mu nekteri odgovarjali, naj ne hodi v Indijo, bo malo opravil itd. (kakor pri sv. misijonu), je rekel: In če tudi le eno dušo pridobim, je pota in truda vredna. Neki drugi svetnik je imel navado pri zaprekah reči: Če le en greh ustavim, sem obilno dosegel; in jaz si upam za gotovo terditi, da vsaki sv. misijon ne ene, ampak mnogo duš Bogu pridobi ; ne enega greha, ampak mnogo jih ustavi. Tedaj
flej kristijan, če veš, kaj je ena duša vredna, če veš aj je en smertni greh, gotovo, ne boš več rekel: Čemu misijon, trud in stroški so zastonj!
Tako, ljubi bralec! sva pogledala, kakovi so ugovori tistih tako imenovanih „ljudskih prijatlov" in si menda spoznal, koliko je vredno njih prijatelstvo. Pa ti ljudski prijatli se tudi dostikrat duhovščini za zavetnike ponujajo, ter neprošeni tudi nji svojo prijaznost vsiljujejo. Tako n. pr. jih silno serce boli, kdo zna, če se jim skrivaj celo oko ne posolzi, da v našem raz-svitljenem stoletji*) kat."cerkev celibat ali neoženjenstvo od svoje duhovščine tirja. Kako radi bi rekli: Zdaj ga bomo pa v miru kozarec serknili, ker smo jim ženkc oskerbeli. (Med nama rečeno, ljubi bralec! sami so jih večkrat siti, radi bi se jih znebili in novih tirjajo; za plačilo duhovščini storjene dobrote kričijo ko žejne vrane po civilnem zakonu, kteremu sem ter tje tudi ciganski ali rokovnačarski zakon pravijo. To le pristavljam zato, da naše „prijatle" bolj poznaš.) Tedaj ti naši zavetniki, da bi misijon odstranili (tako sc le liščeki lovijo), nas hvalijo, ter pravijo, kako izverstna je slov. duhovščina; ona zadostuje vsem potrebam ljudstva; kteri misijonarje kličejo, le sami sebe v nič devajo in drugim sramoto delajo itd. Ljubi bralec! zdaj se spet samo na-te obrrnem — našim „ljubim prijatlom" kaj bi jaz takim rekel? To le: Ne trudite se in ne potegujte se toliko za duhovščino: ta bo že sama skerbela in tudi vedila razločiti, kaj ji je v čast, kaj v sramoto,
*) Da: Erleuchtet das Jahrkundert iot,
Der Ea*d Stroh und Diestel friesat.
ker to ve vsaki razumen človek — pameti in zdravega razsodka duhovščini menda saj ne bote odrekovaii. Dalje bi jaz prašal: ali duhovni, ki misijona išejo, to delajo iz zložnosti ali samopridnosti? Gotovo ne; zložnost bi jim še le branila za misijon prositi; ko bi zložnosti služili, bi rajši čez sv. misijon zabavljali. Ved6 pa dobro, da pri sv. misijonu se mora neutrudljivo delati, in da tudi po sv. misijonu se ne da lenoba pasti, ker je treba večkrat kot popred v spovednico iti in tudi sem ter tje za družbe poštenosti kaj storiti itd. Duhoven si z misijonom pač odgovor pred Bogom polajša, dela si pa ni pomanjšal, ampak si ga še pomnožil. Glej toraj, če le gorečnost žene duhovne, da sv. misijona iščejo ; če si s tim še več dela naložijo; če se tudi ne ustrašijo marsikaj za sv. misijon darovati, je to mar zaničevanje sebe in druzih in sramota?
Na vse zadnje še enega ugovora ne smemo pozabiti. Znabiti je bil med branjem spisa že marsikomu večkrat na jeziku; pa nekteri si ne upajo z njim prav na dan, ker je res malo bolj tvarinsk. Tedaj ugovor je ta-le: Misijon bi mi bil že všeč, bi bil potreben, ali stroški! Že misijonski križ veliko stane; treba je ne le 3 misijonarjem, ampak toliko spovednikom hrano in vse preskerbeti celih 8 dni; gg. misijonarjem se mora tudi nekaj dati, na svoje stroške ne morejo po svetu hoditi itd. Tedaj stroški so bavbav, kteri tu in tam sv. misijon zaderžujejo. Poskusimo še tega, če ne popolno, pa saj malo s pota odvaliti, da misijon memo zamore. Prav različne so misli in besede v ti reči, včasih tudi smešne. Tako vem, da je nekdo g. župniku manjši fare začuden rekel: Kaj — vi hočete misijon imeti? Kje bote 300gl. vzeli, ki jih misijon naj manj stane? In spisatelju samemu je prav pošten mož in prijatel rekel: Ich gratu-lire fiir die Mission! Einen Hunderter haben Sie dabei doch herausgeschlagen. — Jaz ga osupnjeno gledam in poskušam v očeh brati, ali mu je resnica, ali norčuje. Jaz mu odgovorim: Herausgeschlagen — ja, aber nieht eingenommen. Zdaj sva menjala in poštenjak seje čudil. Glejte, v kratkih versticah, kako nasprotne misli! Kdo ima prav? Ob kratkem rečem: V sredi je resnica.
Res je, da misijon lahko veliko stane; pa kdor nima, se tudi lahko z manjšim opravi in svesto smem reči, da nobeden ne gg. misijonarjev in ne duhovnih pomagavcev ne bo zato zameril. Očetje misijonarji tako druzega ne vzamejo, kakor nekaj za pot in^kar potrebujejo vmes od enega misijona do druzega. Če ravno v pervem govoru povedo, da od turške meje za male stotine ne morejo hoditi, da tedaj tirjajo po 7, 8, 9 sto, in če je fara velika, tudi več tisuč; pa na zadnje se to lepo pojasni, da ne tirjajo toliko goldinarjev, ampak toliko neumerjočih duš. Da pa res na svoje stroške celo leto — od leta do leta ne morejo hoditi in se tako silo truditi, vsaki lahko vč. Tudi nekaj potrebujejo za 5, G dni pokoja od enega misijona do druzega, ker nimajo navade pred hoditi, kakor se misijon začne in po skonČanem misijonu tudi ne dalje v tistem kraju ostajati. Nekaj počitka pa morajo vmes imeti in ta čas hrano in stanovanje, sej še tako bi jim brez očitne božje pomoči ne bilo dolgo mogoče truda in dela misijonskega prenašati. — Kar Jirano tiče, zamore biti prav domača in navadna. Čez uro tako ne sme terpeti ne obedo, ne večerja (gosp. superior gledajo zvesto na uro); sej pa tudi ni mogoče časa tratiti, ker dela je dosti, da se včasih še brevir — duhovne molitve — ne morejo opraviti, Če se ne privzame kos noči. Kar je treba kupiti, ne znaša ravno toliko, ker nismo Angleži, da bi po 4, 5 liber mesa potrebovali; prikuho in zelenjavo ima vsak tudi doma. Perve 2 ali 3 dni so gg. misijonarji veči del sami, ker takrat še spovednikov treba ni; zadnje dni misijona, se vč da, jih jc po 10—15
oseb , kakor je fara veči ali m&njsi. Po tem načertu si vsaki lahko napravi proštev stroškov za misijon. Res nekaj stroškov misijon že prizadene; pa gospodom sosedom že tako radi postrežemo , kadar pridejo, zakaj bi pri misijonu, ko pridejo na delo, na vsaki belič gledali? Koliko so sem ter tje stale nekdanje pojedine, ko je mogel vselej „Extra" zraven biti ? — Hvala Bogu, da je marsiktera potrata skoraj_čisto poginila. V tolaŽ vsem preskerbnim le rečem: Če mi — mino-rum gentium (ki smo zadovoljni, če 0 per 0 = 0), kakor na Dobovcu, Unci in drugi nismo pozebli, tudi druzih nobenega ne bo slana vzela. In naj tudi nekaj stane, ali pa mi nikoli nič ne zamudimo, kar smo fara-nom „ex justitia" dolžni? Če komu— in komu ne? — je gotovo duhovniku naj potrebniše zdihovati: „Ab oc-cultis meis munda me et ab alienis parce servo tuo." (Tal. 18, 13.) Od neznanih grehov me očisti in zavolj ptujih prizanesi svojemu služabniku.
Tedaj naj bodo ti manjši ali veči stroški mala ,,re-stitutioin zraven je naš odgovor polajšan , faranom pa gotovo veča dobrota skazana, kakor z zavodi ali zapuščino tisučev. Znabiti se tudi tu in tam najde premožen vernik, kteri bi rad kaj v to pomagal in se tako sv. misijona vdeležil. Ker se ravno dar ponuja, zakaj bi se ne sprejel? Pameten ne bo zato nobeden zameril; koledvati in pobirati pa za misijon bi jaz nikdar ne hotel in tudi nobenemu ne svetoval. Vzrok tega je vsakemu znan; kako rado se namreč podtika vsi duhovščini, kar se le malokje in pri malokom zgodi. Za nam sovražno časništvo tudi ni treba skerbeti, ker temu se tvarine ne zmanjka, — ko bi mu zmanjkalo resnice, mu ne bo laži, ker se lahko sproti kuje. (Dalje nasl.)
Iz Ribnice na Štajerskem. V „Dauici" že naznanjeni sv. misijon se je pri nas kaj dobro doveršil. Kakor se ljudstvo navadno na „ taborih" navduši za narodno zavest, tako se je pri misijonu navdušilo in vterdilo v veri, in sklenilo skazovati, da smo res še pošteni nasledniki svojih očetov — katol. Slovencev, in da v tej edino pravi veri se ne damo motiti nobenim posvetnjakom. More se sploh reči, da je s tem misijonom res „zveli-čanje^došlo tej fari."
Čast. g. fajmoštru pa gre hvala za njihov trud, da so nam misijon oskerbeli, vse stroške sami odpravili ; po pravici jim gre od ust do ust zaslužena hvala. Dokaz je zahvalno pismo, ki ga je podpisalo kar nagloma v pol ure 37 naj poštenejših možakov in farmanov.
Visoko častiti gospod fajmošter!
Po vsi pravici se je leto 1*70 v pretečenem tednu na naši pridižnici mnogokrat omenjalo. Zakaj zdi se nam podpisanim, da je to leto za celo ribniško faro prav imenitno in v marsikterem oziru podobno tistemu preblagemu času, ko je naš preljubi Zveličar po Palc stini svoj sveti misijon obhajal.
Zato Vas pa prosimo, blagovolite dovoliti, da mi Vam, preskerbni g. dušni pastir in duhovni oče! preserčno zahvalo izrečemo za bogato pogernjeno mizo o sv. misijonu.
V soglasji s sosedi in farani Vam mi podpisani iz dna serca zakličemo: Hvala, hvala!
Mi Vam poverniti ne moremo, pa nebeškega Očeta hočemo prositi, naj Vas On blagoslovi za vse na tem, posebno pa na unem svetu.
Ne le mi, ampak tudi naši mlajši, se bodo hvaležno spominjali leta 1870 Vašega blazega, velikodušnega ir. očetovskega serca.
Ob enem pa Vas prosimo tudi, da ravno tako gorečo zahvalo v našem imenu izreČete vis. častitim gospodom misijonarjem, kteri so z velikim veseljem, p.i tudi trudom zapustili svoj daljni dom, in pa prišli nam kruha božje besede lomit, naše duše očiševat in ran-našega serca celit. Tisučkrat naj Vam Bog poverne '
G. Henrik Pirker, doslej gimn. učitelj v Terstu, pride na gimnazijo v Kranj.
V Gradcu so po dolgen mecanji vendar vstanovali stolico za slovansko jezikoznanstvo na vseučilišču, in postavljen je za prof. g. dr. Krek.
Na Dunaju, 28. sušca. t — Menim, da mnogo Vaših čitateljev misli, da tukaj od dne do dnč katoličanom slabeja poje. Soditi po tem, kako ravnajo židovski listi z vsim, kar je katoličanskega ali z vsim, kar je v kaki dotiki ž njim, sklepal bi vsakdo, da je na Dunaju umerla vsaka Čut za vzvišene verske reči. Hvala Bogu, da temu ni tako! Res, da imajo vestni spozno-vavci katoliške vere mnogo terpeti od tako zvanih liberalnih nasprotnikov; res, da se skuša prikrivati mnogo naših verskih bratov, boječih se gerdih napadov sedaj mogočnih liberaluhov, kterim nič sveto ni; res, da celo nekristjansko časnikarstvo veseli krik žene, češ, da bode v kratkem spodkopalo in vničilo „vraže iz srednjega veka," kakor pravo katoličanstvo obrekujejo: ali vse to je le sredstvo, da še drami in oserčuje katoliška zavest; sej vemo, da je sv. cerkev tim bolj slovela, čim bolj se je preganjala. Znano mi je dobro, kakošen je bil Dunaj za časa, ko Še niso tukaj razsajali in divjali ajdje nove dobe, in vidim, kakošno Življenje je dandanes v verskih zadevah. Zakaj so zdaj cerkve polne, kakor prej navadno ne? Zakaj vse sili k pridigam in k daritvi sv. maše, v ktero cerkev koli pogledaš? To je sad razdirajoče nove — češ da — „zlate" dobe; to je nasprotni vspeh liberalnih Don Quixote ov, ki si zastonj buče bijejo ob skalo katoličanstva. — Kakor je veselo to, da se vzbuja katoliško življenje, enako malo tolaživno je ▼ tem obziru vedenje mnozih naših rojakov, ki bodo prej ali pozneje več ali manj pri vodstvu slovenskega naroda. Menim, marsikterih tukajšnih slušateljev v visokih šolah. Mnogo let sem imel priliko jih opazovati, in vedno bolj me žalosti viditi, da take bistre glave zaidejo na krivo pot sedaj toliko hvalisanega slaboverstva. Koliko se jih dušno in telesno pogubi! Rojaki! S ka-roličanstvom propade tudi Slovenija!
Iz Rima, 18. sušca. (XII. pismo.) V zadevah vesoljnega zbora smo vidili zopet skupaj zbrane očete v zborni avli 17. dne t m.; in imeli bodo očitne zbore po versti do velike noči. Zdaj dokončno določujejo in omejujejo vse to, kar se ima po tem v dogmatičnih rečeh svetemu očetu predložiti, ter se bo ta reč dognala v tretji vesoljni seji, ki bo drugi velikonočni dan, 18. apr. — namesti 25. marca. V ti seji se bojo razglasili dogmatični dekreti (ukazi) vesoljnega zbora.
Med tim se pomenkvajo zastran popravljenega osnov-nifca (schema), ki obsega cerkveno disciplino, ker s pervim očetje niso bili zadovoljni, pa tudi z drugim še niso čisto zadovoljni, tedaj se bo govorilo o njem v posebnih ali privatnih sejah, dokler se ne izroči dotič-nemu odboru. Med vsim tem pa očetje študirajo predlogo , ki govori o nezmotljivosti svetega Očeta. Ker se je deset dni, ki so bili v to odločeni, očetom zbora premalo zdelo, jim je bilo dodanih še druzih osem dni, in v tem času ima vsaki škof, kteri hoče, svoje misli odboru pismeno naznaniti, ki jih tudi veči del vsi škofje naznanujejo. Odbor bo pregledal te pisma, jih pretresel ter jih v očitni kongregaciji na znanje dal, da tako dokončno o nji svoje misli vesoljni zbor naznani.
Kakor je viditi, se škofje zmerom bolj v tej reči zedinjajo med seboj. Veči del škofov terdi, da vselej in v vsih časih je dokončna določitev bila zastavljena vendar le na sv. očeta, ter da je tako rekoč le on vstano-vil dokončne določitve, ukaze in dogmatične vterdbe ali definicije; ter da realno ali djansko so vselej papeža kakor nezmotljivega imeli škofje in verni, če ravno
v besedi tega določili niso. Brez dvoma bo toraj papeževa nezmotljivost določena.
Sv. oče so mož, sosebno razsvetljeni od Boga, in od njega sosebno varovani, temu ne more nihče ugovarjati ; koliko so prestali, kako vidno jih je Bog v naj večjih nevarnostih obvaroval, in to prav z vidnimi čudeži; tedaj gotovo tudi njih misli in besede Bog vodi, in oni očitno govore, očitno povedč, da nikoli drugač mislili niso, kakor da so nezmotljivi, kar očitno poved6 vsacemu, ki je pri njih , in se pogovarjajo z njim o teh rečeh.
Pravijo, da se bo pred ko mogoče o ti reči govo-vorilo in dokončno določilo.
Prečastiti škofje, celovški, lavantinski, teržaški, po-reški so že doma precej dolgo ; tudi naš prevzv. nadškof se bodo 21. t. m. na pot podali. Oni so namreč svoje misli zastran vsih reči, o kterih se govori, zdaj v zboru pismeno naznanili, ter gredo lahko za nekoliko časa domu opočit se. Misliti si zamoremo, kako težavno mora biti gospodu v tacih letih, kakor so naš premil. in prevzv. nadškof, toliko mescev živeti v ozkem sta-novališču, pri slabi hrani, in v slabšem zraku, kakor ga imajo doma, tedaj potrebujejo, da gredo za nekoliko časa domu, potem ko so svojo dolžnost storili, in tako rekoč za več mescev naprej svoje misli pismeno in ustmeno naznanili zboru.
Gredo tudi domu škofje: ljutomerski, graški, triden-tinski — in skoraj vsi ogerski, kterih veliko število je že doma.
Po veliki noči pa se vernejo večji del vsi škoQe nazaj v Rim, da to poletje zbor, ako bo mogoče, dokončajo, kar je sv. očeta sosebna in serčna želja.
Sicer se veliko govori in modruje zastran zbora, veliko se pridene, veliko se laže; jaz pa v kratkem ponovim, kar sem že tolikrat rekel: Bog bo očete zedinii in vesoljni zbor bo prinesel stoteren sad za dušni prid vsih udov kerš. katol. cerkve, in bo ogelni kamen, nad kterim se bodo razbile vse nasprotvanja slabih katoličanov, kakor tudi vsih nekatoličanov, tako da njih nasprotnih govorov in djanj duha in sluha ne bo več.
17. t. m., ko sem vidil očete vesoljnega zbora v baziliki sv. Petra, sem se z žalostjo ločil od njih v duhu. Z milim očesom sem gledal častitljivo obličje tih očetov, misleč, da le v večnosti še jih gledal bom, in nikjer drugod ne.
Po tem, ko so se zbrali vsi očetje v avli, in sem v baziliki ostal z duhovniki iz vsih delov sveta, sem se poslovil s svojimi novimi prijatli, med kterimi so eni Amerikanci, drugi Azijati, zopet drugi iz svete dežele, Jeruzalema, Egipta, iz Nemškega, iz Turčije, iz Laškega itd. Obljubili smo si pred grobom sv. Petra večno prijateljstvo, in molitev sklepati vsak dan drug za druzega. Obljubili smo si, da hočemo, akoravno ločeni, vender v duhu združeni delati, kar bo mogoče, za nebeško kraljestvo, in da hočemo skušati se, kteri izmed nas da bode večji butaro dobrih del in zatajevanja prinesel pred sedež naj višjega sodnika, pred kterim se vidimo zopet. Z marsikterim sem se bil zedinii v tolikšni prijaznosti, da le s solzami sem se ločil od njega. — O koliko dobrih, svetih, učenih duhovnov sem našel med njimi! Le škoda, da sem bil tako malo časa med njimi. O quam bonum et jucundum habitare fratres in unum! Kaj pomaga? Ločiti seje treba, sed habitabimus in coelo semper „in unum" vita bene peracta. O tempus super omnia desiderandum! Tako lepo se mi je zdelo biti in sprehajati se med duhovnimi vsih dežel, vsih jezikov, vsih narodov. O kako lepo, kolikošna sreča, kolikošno dobro bo med njimi tam gori, kjer bo le en jezik,
le en narod, ko se bo enoglasno pela hvala in čast Bogu na veke!
Sosebno prijaznost sva storila s tajnikom nadškofa v Amaziji iz male Azije, ki je mlad lep človek, z brado in berkami. (Ko sem brado omenil, moram opomniti, da med drugimi rečmi so škofje vesoljnega zbora tudi o bradi govorili, da naj se privoli jo nositi.) Njegov nadškof ima majhno plačilo 1500 gld., in mora s temi sebi in svojemu duhovnemu hrano preskerbeti. Kaj ubožni so orientalski ali jutrovski škofje, in zares dobra je bratovščina Marij nega neomad. spočetja, ki preskerbljuje orientu ali jutrovim deželam dohodke za misijonarje. Vdeležujte se, o ljubi bralci, te biatovšine, sej letni donesek je majhen ; deklica, ki toliko morebiti na lišp obračaš, mladeneč, ki toliko v svojo dušno in telesno škodo zadegaš v pivnicah, spomnita se raji Marijine bratovščine za spreobernjenje jutrovcev; to bo prineslo marsikteremu blagoslov k njegovemu prihodnjemu stanu.
Te dni sva šla skupaj sv. mašo brat z imenovanim tajnikom v baziliko lateransko; obhajal je on sv. mašo po armenski šegi, ktera med drugim tirja, da mašnik epistelj in evangelij bere po armensko, in sicer proti ljudstvu obernjen.
Sosebno lepe brade imata carigraški in jeruzalemski patrijarh, oba bolj po turško napravljena; poslednji je mož kaj žive zunanje obnaše, po imenu Valerga, nam močno znano ime. Egiptovski — to je aleksandrinski nadškof, Avstrijanec, velik, lep, mlad mož, z brado in berkami; njegova obleka je sivkasta, zato ker je bil popred frančiškan; imel sem priložnost enekrati z njim govoriti; kaj priljuden je, njegov tajnik je mlad frančiškan , učen in pobožen mož — moj prijatel — zaA tudi enkrat kaj tacega postati. Antivarski nadškof, kterega kaplan je tudi moj znanec (čern mož, s se bolj černimi berkami), je svoje pravice razkazal, da je primat, in v vesoljnem zboru se mu je ognil Simor ogerski primat s prostora.
Škofje so zelo prijazni in priljudni, sosebno misijonski, ki so bili večji del še pred malo leti priprosti duhovni; tako sem se prijazno smel pomenkovati s škofom iz Pekinga v Kini. Dobil sem ga v propagandi o priložnosti, ko sem tam nekega duhovnega obiskoval. Pripovedoval mi je ta škof od Kineških (kitajskih) otrok, kako jih starši zametujejo in izpostavljajo, da tako poginejo, ali da jih živali pojedo. Hvalil je ta škof do-brotljivost bratovščine Jezusovega detinstva, ki ima namen pošiljati misijonarjem denar, da take zaveržene otročiče preskerbljujejo in odrejajo. O koliko duš tedaj reši ta bratovščina, koliko malih truplec smerti! Bog bo blagoslovil matere, ki so same v svojih otročjih letih otročiče pomagale smerti otevati. Govoril sem v tej priložnosti tudi z nekim amerikanskim škofom, ki mi je pripovedoval, da v Ameriki je velika sila zavoljo pomanjkanja duhovnov. Tam tedaj čaka velik vinograd in veliko plačilo za serčne duhovne, ki se temu poklicu izročč. Te dni sem govoril z mladim učenim duhovnom ki je iz Francoskega prišel v Rim, da se tu več jezikov nauči, in po tem jo bo pobrisal čez široko morje Jezusovo vero divjim narodom oznanovat. Sosebno veliko duhovnov in škofovih kaplanov sem spoznal iz Nemškega, iz Pruskega; ti razodevajo veliko učenost in pobožnost; to je od tod, ker so sredi protestantov, ter jih tu dru-šina in soteska sili veliko se učiti, da so jim kos v besedi, in sveto življenje, da jim svetijo z lepim zgledom. Tudi njih škofje so priljudni in pobožni, kakor sem imel priložnost opazovati velikokrat v baziliki sv. Petra in tudi drugod v drušini škofe: Ketelerja, Melherza, Hefeleta; škofe iz \Vurzburga, Monakovega itd. Vidil sem tudi Dupanloupa in ga slišal, bil sem tudi o priložnosti v njegovem stanovanju, ki ga ima v prelepi
vili Grazioli zunaj mesta. (Tergal sem vtem vertu sredi janvarja vijolice.) Dupanloup je majhen mož, tenak, redečega obraza, poln življenja, vesel, derži se na smeh, glas njegov je gromeč, oko njegovo predirajoče seže v serce. — Med vsemi naj bolj delaven in neutrujen je kardinal Ravšer; po noči in po dnevi ta mož dela, piše in študira. Pri njem se zbirajo raznih narodov škofje po dvakrat in tudi še večkrat na dan. In zraven tega mora ta kardinal še večkrat v tedni pri odboru biti, ki je odločen, da preiskuje vloge Škotov. V tacih zborih ima sosebno učene in znamenite govore novoizvoljeni škof Hefele, kterega vsi radi poslušajo.
Tudi Amerikanci imajo zlo učene, pobožne in dobre škofe. Med njimi močno čislajo škofa Heis-a, ki je škof pri sv. Križu; v njegovi^ škofiji dela naš rojak (in moj bratranec) gosp Janez Čebul, in pozvedil sem od njega, da on prav marljivo in neutrudljivo oznanuje sv. evangelij, da si je že veliko zaslug nabral, da ga povsod spoštujejo. Prišli so lahko škofje na zbor, ker s paro brodi se pride v kratkem času po vsem svetu. Iz Nev -Yorka je nadškof imel do Francoskega le osem dni potovanja, iz Pekinga dva mesca, iz Avstralije tri; iz teh krajev se je nekdaj potovalo po celo leto. Iz Bueno* Ayrez-a štiri tedne itd. (Dalje XII. pismo prihod. ;
Iz Amerike. (Iz pisma preč. g. misijonarja J.Tro-bica.) Wabashau, Minn. 8. sušca 1870. — Obljubil sem bil Vam kmalo zo-pet pisati, kar pa ni&em spolnih Vedno pride ena ali druga reč, in človek od dne do dnč od-klada, kakor grešnik pokoro. Tudi posebnost ravno tacih ni bilo. Tisti dve cerkvi, ki sem ju v zadnjem pismu že omenil, ste blizo dodelane. Kar je za službo Božjo potrebnega, sem za vse cerkve v svojih misijoni h preskerbel, tako, da mi ni treba vse priprave saboj nositi, kakor popred. Tu v Vabašah imamo cerkev kaj lepo okinčano, in za to se nam je posebno neutrudlji-vosti naše altarnc družbe zahvaliti, ki za vsako potrebno reč berž dovolj denarja nakoledva, ako le duhoven sam reč sproži in družbo malo navduši. V zadnjih treh letih je ta družba nakoledvala okoli 15 sto gl. a. v. za okin-čanje cerkve. Mil. škof so bili prav zadovoljni v jeseni, ko so tu birmovali (19. sept) Birmali so jih samo 58, med njimi tudi dve spreobernjenki. Kmalo potem sem bil pričel sv. leto po svojih misijonih. Veselja mi je serce poskakovalo, viditi, kako skerbno in pridno so se ljudje te svete priložnosti vdeleževali; ne le samo tisti, ki sploh sv. zakramente prejemajo, ampak celo taki, ki že veliko let niso več na vrata Božje milosti poterkali, so svojo vest očistili in sc pri mizi Gospodovi okrepčali. Od začetka ni kazalo, da bi se jih veliko namerjalo vdeleževati, ko sem pa neki dan po pridigi vse slovesno povabil za tiste moliti, ki še dvomijo, ali celo nočejo sv. zakramentov prejeti in se odpustkom vdeležiti, jih je pa nekoliko pretreslo in vse se je terlo okoli spoved-nice; celo taki so prišli, ki bi jih nikoli ne bil pričakoval. Č. g. Hermon (prav prijazen irski duhovcnj iz „Lake city-a" mi je pomagal, potem pa jaz njemu. G. Hermon je kaj izvcrsten pridigar, kakor sploh irski duhovni; zgovornost je res na Irskem doma. —
Na keršansko središe Rim se zdaj vsi oziramo, eni z veselim upanjem, drugi z boječnostjo, zopet drugi z zaničevanjem in zavidnostjo. Kaj bo pač iz tega veli častnega zbora prišlo, kaj bodo škofje celega sveta skic nili? Take vprašanja se slišijo med vernimi po vsih ko tih. Dobro vejo, aa ta od sv. Duha podpirana in raz-svitljena družba bo le kaj dobrega in koristnega sklenila; vender radovedni so, kaj da bo, tedaj tako skerbno opraševanjc. Drugi manj terdni v veri se pa boje. Strašne prikazni vidijo iz vesoljnega zbora se vzdigovati. Na pervem mestu je „infallibilitas," „Unfehlbarkeit", „infal iibilitv" nezmotljivost papeževa v cerkvenih iu nravnih
resnicah, kadar jih celemu katol. svetu slovesno oznanijo. Joj, to jim je strah, se nikoli niso slišali, da bi bil kaki človek nezmotljiv. (Le sami sebe za nezmotljive imajo, — bodi si, da so ministri, sodniki, liberalni govorniki, advokati itd. Vr.) O, ako se kaj tacega za versko resnico razglasi, pravijo, — potem je pa proč s katoličanstvom. Reveži nevedni ne razumejo, kaj „in-fallibilitas" pomeni; ako jim človek malo v prijaznem pogovoru to reč pojasni, je pa ves strah na enkrat v kraji. Se pred 4 dnevi sem hčeri ranjkega guvernerja marilandskega, ki je tu zavoljo bolehnosti, to reč moral razlagati. „Jaz sem si vse kaj druzega doraišljevala," pravi ; „tako kakor to reč Vi razlagate, sem že popred verovala." Tako jih je veliko, ki zoper nezmotljivost papeževo godemjajo, ker ne vejo, kaj to pomeni.
Zopet drugi pa se ne dajo kar nič podučiti, svojo tulijo, ter v slepi jezi zoper cerkev rogovilijo. K temu kardelu se štejejo protestantje, mavtarji, odpadniki in neverniki. Na banderu, ki ga zdaj pred saboj nosijo, je z velikimi čerkami zapisano „Infallibilitas," kar je pravi bav bav zoper cerkev za vse, ki niso katoličan-stvu vdani. Razlagajo po časnikih in v govorih to na milijonkrati omlačeno besedo tako, da Človek ne ve, ali bi se nevednosti ali hudobnosti bolj čudil. Vse kote v zgodovini pomedejo, da bi kje kake nepopolnamosti ali grehe nekterih papežev staknili, ter jih na debelo razglasili;^ in to, se ve, po njih teorii zoper „infallibili-tas." Spanjska inkvizicija se zopet ogreva, ter na mizo postavlja. Vse vkljub nezmotljivosti. Tudi še veliko druzih reči počenjajo, s kterimi kažejo, da ne vejo (ali nočejo vediti) ne zgodovine, ne pomena nezmotljivosti. V nesramnih karikaturah skrunijo ta veličastni zbor, ter jih po štacunskih oknih razstavljajo, da se nevedna ali hudovoljna derhal memo grede krohota, kakor nekdaj judje pod križem. Pustimo Amerikane in druge, ki se zoper cerkev in posebno zoper cerkv. zbor repen-čijo, se bodo že naveličali, — pa jim bode tudi Se pri-grevala njih hudobija. Mi pa molimo in zaupljivo sadu slavitega zbora pričakujemo, in za terdno verujemo, da bo zbor veliko veliko dobrega doveršil.
Spomlad se približuje, kmalo bo prišel čas se na pot podati proti ljubi domovini, — da b: le gotovo bilo! Pa je še veliko reči na poti, ki me bodo dalj Časa za-derževale ali celo popolnoma odvernile. Duhovnov je premalo, in čedo brez pastirja pustiti zopet ne gre. Čast. gosp. Buh so pa tako srečni, da so že na poti proti domu.*) Ko sem zvedil, da so bili v št. Pavlu, sem se berž napotil 21. sveč. in jih res tudi dobil v veliko veselje. Peljala sva se od tam po železnici v št. Peter k č. g. Žužek-u, ki so naju bili prav veseli, le škoda, da nisva mogla dalj časa ostati. Popoldne sva tje prišla,, po noči ob treh pa že zopet odšla proti Vinoni, kjer so č. g. Plut za duhovnega pastirja. Dalje preserčnega pri-jatla g. Buh a nisem mogel več spremljevati, ker se mu je domu mudile; — bilo je^že konec tedna, in v nedeljo sem mogel doma biti. C. g. Buh Vam bodo lahko veliko o mojih misijonih povedali, ker so jim dobro znani in so mi že enkrat to pomagali.
IVIinorec.
Kaj je pervo? Kristus pravi: „Išite naj poprej Božjega kraljestva ;" nekteri narodnjaki pa to prevračajo, in tako modrujejo: Bodite najprej narodnjaki, potlej šo le katoličani; zakaj če hočete naj pervo katoličani biti, vi niste katoličani, ampak „ultramontani!" — Čudno
Po pismu, ki sm'> ga dobili iz Bruselj-a. imajo zdaj zdaj priti.	Vr.
modrijanstvo! Kaj poreče k temu On, ki je zapovedal „Išite najprej Božjega kraljestva?"
Zoper pohujsljive spise. Dandanašnji je ena naj večih potreb, dobro naj si zapomni vsak odgojitelj in učenik, — dandanašnji je ena naj večih potreb ta, da se mladost nauči sama urno presoditi, kaj je dobro, kaj pa hudo in zaveržljivo. Bukev in spisov je toliko, da res pri naj boljši volji ni mogoče vsega nevarnega in pohujšljivega spred oči spraviti. Tedaj poduk in zavednost prava — to je silo potrebno zraven pametne pazljivosti. Prav za prav je treba le vest podpirati, ktera je naj bolji sodnik in veči del prav sodi, dokler je pregrehe niso spremenile v kosmato vest (conscientia cauteriata), kteri je vse prav in dobro, ali pa sojo celo zamorile in prevergle tako, da tisto zagovarja, kar po-čutnost mika. Omenim naj le en sam zgled. Keršanski nauk povsod opominja in uči, kako je dolžnost se bližnje priložnosti k grehu varovati, da je lahko že to smertno zagrešenje, ako se človek prederzno v nevarnost greha podd; tako imenovani beletristi, novelisti itd. pa o vsaki priliki različni spol na samem v smerkovem poljubovanji in raznih nemarnostih pred oči stavijo, v tisučerih in tisučerih varijacijah svoje strasti popisujejo — brez usmiljenja do uboge mladine, ktero nudovoljno zapeljujejo. Ti brezvestneži so dostikrat pod naj bolj medč-nimi pretvezami živi mesarji in klavci neskušene mladine. Torej se ne čudimo besedam večne resnice: „Gorjč človeku zavoljo pohujšanja!"
Razne novice. Na Dunaju je 28. sušca g. Svetec v deržavnem zboru oddal peticijo iz Tirolskega zoper posilni civilni ali posvetni zakon. — Dunajski delavci so v shodu v Pencingu liberaluhovskemu časništvu dosti rogljate levite brali. „Vertretung des Siickels, — purer Schvvindel, — Schmierblatter, kterih olike delavci ne potrebujejo," — »mahanje po duhovstvu, ker tu ne gre za njih kožo," — „nesnaga, s ktero so ti listi napolnovani, se gnjusi pridnemu delavcu, on iše prave olike." Take drobivce so jim govorniki metali v pričo 5000 delavcev. — Po družbah za šolstvo marsikten v veri in patrijotizmu puhli učenjaki zoper boljši prepričanje druzih svetujejo čisto brezverstvo (brezkonfesijonstvo) po gimnazijah. Ti siti in brezvestni modrijani bi blezo radi tako človeštvo odgojili, ktero bi vero in deržavo čisto na kant spravilo, samo pa časno in večno nesrečo postalo! Kteri starši bi pa tuai v take šole dajali otroke, če jih imajo le za malo kaj več kot opice! —
Duhov* ke spremembe.
V ljubljanski škofii. Č. g. Luka Hiti, benef. in šolski vodja v Ipavi, je dobil faro na Turjaku; in č. g. Jan. Oblak, duh. pom. v Starem tergu pri Ložu, faro Cirkniško.
Dobrotni darovi•
Za sv. Očeta. Duhoven v pokoju z Gorenskega 5 gl. za potrebe vesoljnega zbora. — Dr. Gogala 5 gl. — Lenka N. 2 gld. — Neka dobrotnica 2 križavca po 1 gl. G kr. star. den. — G. J. V. duhoven 1 gl.
Za mil. škofa Mraka. Neka dobrotnica 2 križavca po 33 kr. st. d. — Dr. Gogala 5 gld. — Lenka N. 2 gl. —
Za afrik. misijon. Bratov»kega denara iz neke dobre roke gl
Za bulgar. misijon. Z Zalega loga 1 gl. G. J. S. 80 kr. Neka dobrotna roka 1 terdnjak za 2 gl. st. den.
Odgovorni vrednik: Luka Jerao. — Natiskar in založnik: Juzel Hlazuik v Ljubljani.