KATOLISK GKRKVEN UST._ „Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gL 40 kr., za Setert lete 1 gL 30 kr V tiakarnici sprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gL, ako zadene na ta dan psaznik, izide „Danicat dan poprej Tečaj XXXIX. V Ljubljani, 21. veL travna 1886. Ust 21. JAKOB, po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof Ljubljanski, sporoča vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Izveličaija našega Jezusa Kristusa! Danes, ljubljeni v Gospodu, vam imam napovedati veliko duhovno milost; milost vesoljnega izvan-rednega sv. leta, katero so razpisali sv. Oče z okrožnico 22. doc. 1885 za letošnje leto. Kaj pa namerava sv. leto ? V sv. letu naj se verniki prav posebno živo opominjajo k pokori in poboljšanju življenja; k vrednemu prejemanju sv. zakramentov; k molitvi in k drugim dobrim delom. V ta namen se sv. Oče poslužč svoje najvišje oblasti, po kateri namreč imajo pravico' zavezovati in razvezovati, in katero so prejeli v osebi sv. Petra po Jezusu Kristusu; in po tej oblasti podelč vsem vernim, pod gotovimi pogoji, popolni odpustek. In da je prav vsakemu mogoče vdeležiti se te milosti, podelč še tudi spovednikom posebne oblasti. Tako naj bi se vzdramil duh pokore; poživila nam gorečnost; in vsakemu se omogočilo ter olajšalo, vrniti se k Bogu ter vravuati svoje življenje po božji postavi. Pokora pa naj bi odvračala od nas kazni božje, Katere kličemo nad se b svojimi grehi ter mesto ostrosti in pravice božje donašala nam milost in usmiljenje. Vse to namerava sv. leto: resnično čas milosti, čas ljubezni in usmiljenja božjega! I. V tem da naa av. leto tako vabi k pokori, nas spominja jedne naj imenitnejših resnic za naše izveli-čanje; resnice, na katero je pa vendar v današnjih dneh velika množica ljudij, žal Bog, pozabila, če je ni celo zavergla. In ta resnica je, da človek ni sam avoj gospod, ni aam avoj zapovednik, ampak v vsem podveržen postavi in zapovedi božji. In zarea! Pokora, če je prava, za pervo tirja, da grehe avoje v ponižnosti spoznamo; a to apoznanje ae ozira zopet na poatavo, zoper katero amo ae pregrešili, katero amo proatopili; postava U pa kaže na poatavodajalca, kateri jo je dal, kateri ima čuti nad njenim apolnovanjem, in one kaznovati, ki jo preatopajo. Nobena postava namreč ne pride sama od sebe, ampak vsako nam kedo drugi naloži. Ta naš gospod in po8tavodajalec pa — kedo je? Poglej stvarjenje, ozri se v svojo dušo, vprašaj natorno svojo vest, slušaj čeznatorno vero, — vse to ti oznanuje, da ta postavodajalec tvoj — je Gospod Bog. Kakor nam je samo Bog, naš stvarnik, dal biti in živeti, tako nam je tudi samo le On zapisal v naša serca postavo, po katerej se moramo ravnati v svojem mišljenju in že-ljenju, v svojem dejanju in nehanju. „ Unus est aUissimus creator omnipotensf'') „unus est legtdator et iudex, qui potest perdere et liberare"*): Jeden je naj višji vsemogočni stvarnik; pa tudi le jeden postavodajalec in sodnik, kateri more pogubiti in oteti. To je ista resnica, katero smo že kot otročiči spoznavali, kedar smo po katekizmu odgovarjali: Vsak človek mora, kedar k pameti pride, če hoče izveličan biti, vedeti in verovati: 1. Da je jeden Bog; 2. da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro plačuje, hudo pa kaznuje itd. Pač res, nikakor ni vse jedno, kako naj uravnamo svoje življenje, ampak velik razloček je med dobrim in med slabim. Ta razloček pa se ne ravni po misli in sodbi sveti, ampak Bog je, ki sodi in loči. In Bog ne sodi po misli in želji človeški, ampak po svoji nezmotljivi modrosti in po svoji svoti postavi, — on je pravičen sodnik „ipse fecit nos et non ipsi W*): on nas je vstvaril, in ne mi sami sebe; zato pa človek tudi ni sam svoj gospod, ne sam sebi postava, ampak v vsem in povsod od Boga odvisen in Bogu podveržen. To imenitno resnico nas uči sveto leto, opominjajoč k pokori. Če sploh kedaj, je zlaati v današnjih dneh pre-potrebno, da si to resnico stavimo prav živo pred oči, ' to je: resnico, da smo vaeatranski odvisni od Boga, ter da imamo zato tudi vaeatranaki dolžnosti do Boga. Saj ravnajo mnogi ljudje, kakor da bi jim ne bilo treba kedaj dajati odgovora od avojega početja. Ne mialim a tem onih, kateri meni nič, tebi nič Boga lajč, da toliko ložje strežejo svoji prevzetnosti, ter se vdajajo nemoteni vsem strastim spačene volje. ffDirU insipiens incordesuo : non est Dewf'4): neumnež je vaak bogatajec ') Eccli. 1, 8. Jae. 4, IS. Ps. 99, 3. Pa. IS, I. ) \ in bogakletnež: t dan sodbe bodo klicali goram: „Pa-dito nad nas, in hribom: Pokrito nas!* ') Pa kaj pomaga? Roki Vsomogočnoga no bodo mogli ubežati! Teh, kakor pravim nimam v mislih. Koliko pa je drugih, kateri sicer no tajč Bogi o s?ojo besedo;, taj6 ga pa s svojim dejanjem, zaničujejo o svojim življenjem: „conJUmUur m nome Deum, fadu autem negcmt." •) Vsakdanje življenje nam le predobro priča žalostno to istino. Goopod n. pr. pripoveduje: „Ne imenuj po nemarnem božjega imena !„ In vendar koliko jih jo, ki ae zarad umazanega dobička no ustrašijo prederzno Boga ssmega klicati za pričo v krivi prisegi! Ali mar ti nesrečneži priznavajo in spoznavajo Boga vsevednega, neskončno svetega, kateri so no da zasramovati in ki bo enkrat tirjal strog odgovor od takega zlodejstva? Gospod nam zapoveduje spoštovati in pokornim biti svojim starišem. Pa koliko jih je, ki ljubezen svojih, za Bogom največjih dobrotnikov oa zemlji, vračajo z merzloto in nebrižnostjo, njih trude in skerbi pa z ne-hvaležnostjo in odurnostjo; koliko, kateri je pustš no redko v hudi potrebi stradati in v umazani skoposti komaj dne pričakujejo, da je pobere bleda smert in je; poklije černa zemlja; koliko, kateri svoje stariše — brani se jezik to izreči — celo kolnejo v besni jezi! Ali mar ti spoznavajo, da so jim stariši na mestn božjem, in da Gospod, — ki smatra terdoserčnost bližnjemu nasproti, kakor bi se njemu samemu godila —, toliko strogeje čuva nad vsako nemilobo, katere so krivi nasproti svojim starišem? Nasprotno zapovedtge Bog pa tudi starišem odgojevati otroke svoje po kerščansko, v strahu težjem in v pokorščini do svete cerkve. Pa koliko je starišev, podajajočih otrokom svojim kamen mesto kruha *); koliko jih je, zlasti med tako imenovanimi olikanimi, ki za vse drugo prej in bolj skerbč, kakor za kerščansko katoliško odgojo svojih otrok; koliko jih je, ki — s svojimi pogovori in šalami, s svojim izgledom in versko vnčmarnos^jo, z očitnim zaničevanjem cerkvenih zapovedi, s slabim berilom, katero jim dopuščajo itd. — kateri, pravim, teigsjo celo sami kerščansko vero in spoštovsnje do božjih in cerkvenih zapovedi iz nedolžnih otroških sere. Taki in enaki doma teptajo seme, kaU.o duhovnik v šoli in v cerkvi sejo v sprejemljivo otroške duše! Ali mar spoznajo taki stariši prav živo strašno žugaqje nebeškega ljubitelja otrok: „Kedor pa pohojša katerega teh malih, ki v mč verujejo, bi mn bilo bolje, da so mn obeoi mlinsk kamen na vrat, in se potopi v globočino morja"?4) Gospod prepoveduje, bližnjemu škodovati na telesa, na duši, oa premoženju, na časti. Pa kolikrat, predragi, moremo slišati, da so tn ali tam katerega ubili iz maščevanja, iz dolgoletnega sovraštva, ix prederznosti in razuzdanosti! Koliko nedolžnih duš in družin ča-stitih mir in srečo pokoplje dajje brezvestna zapeljivost! Kolikrat prekanijo — da edino lo to omenim — celo oni drug dragega, katerim že natora sama kaže, naj so resnično ljubijo mod seboj: brate menim in pa sestre, kedar imajo mod seboj deliti dedščino, katero oo jim stariši zapustili! In konečoo, kako resnična so kaie v življenji beseda sv. pisma: »Tepooje s bičem progo dola; otepaoje s jezikom pa kosti drobi!" *) Oni, ki tako ravnajo, ki jim ni sveto ne življenje, no nedolžnoet, ki no spoštujejo no premoženja, no dobrega imena, ali mar taki verujejo, da bodo Bog, Goopod življenja, on- >) Loc. SS, 30. «) 1%. l, 1«. *) Mat*. 7, 9. *) Mat*. 18, 6. *) EceH. S*, SI. krat tudi od njih tirjal dušno in telesno življoigo njih bližnjega? Imajo li pred očmi beoodo božjo, ki no laže: ftGoijč njemu, ki zida svojo hišo po krivici, in pohištvo svojo v napravici" ? ■) Li verujejo Gospodu, ko zater-juje, da bodo morali na sodili dan ljudje dajati odgovor od vsako nepotrebne besede, koliko bolj tedsj od vsako beoedc«, ki žali čast ter zmanjšuje veljavo bližnjega ? •) Gospod nam zapoveduje zmernost v jedi in v pijači. Pa koliko jih je, o katerih prav volji beseda sv. pisma: „Človek, Id jo v časti, oe pomisli; enak neumnim jo živalim in njim podoben" *); da, njim podoben, ko v pijanosti pozabi v sebi na podobo božjo, ko otemni luč bistre pameti, če jo celo ne ugasne, in ko so uda vsem strastim serca, ter neberzdanemu govoričenju. In koliko jih je, ki provzročijo s pijanostjo bolezen in prezgodnjo smert samim sobi in svojim otrokom; da nič ne spomnim o revščini, sramoti, o ravsu in o kavsn, ki sta doma po tacih hišah. Pač res, z vso pravico vpraša sv. pismo: „komu gorjč? čegavemu očetu gre goijč? kedo ima prepir? kedo pade v jamo? kdo je ranjen brez vzroka? kedo kalne ima oči? .Ali mar ne oni, ki sedč pri vinu in pridno praznijo kozarce?" 4) Ki tako ravnajo, ali mar verujejo besedi božji, žugajoči: »Pijanci in preklinje-valci... ne bodo pooedli Božjega kraljestva?" 5) Vprašate me morebiti, čemu vam to naštevam? Odgovorim: zato, da vam v dogodkih iz vsakdanjega življenja kažem, kako lo prepogosto z&bimo, da je Bog naš Gospod in zapovednik; in kako naše življenje in naša dejanja le prepogostokrat tajč, da smo povsod in v vsem zavezani Bogu, in da mu bomo morali, kot svojemu gospodu, dajati enkrat odgovor o vsem svojem dejanju in nehauju. Pa tudi zato vam to naštevam, da vam pokažem veliko milost, ki nam prihaja v svetem letu, vabečem nas k pokori, in po pokori k Bogu, ki smo ga zapustili, po katerem pa smo, in v katerem samen imamo pravo svojo srečo za čas in večnost Ali se je že slišalo o blagoslovu božjem, o pravi, večno-trajni sreči tam, kjer so Bogu nasprotuje, kjer se mn zoperstavlja, kjer se Bog sovraži; kratko: tam, kjer so dela greh? rKdo se mu je ustavljal in je bival v miru?"*) Poslužimo se zato gorečo, predragi moji, priložnosti, katero nam ponuja sv. cerkev s tem sv. letom, da dosežemo tako edino pravi mir: mir dobro vesti, mir v Bogu; kajti mirno počiva lo oni, ki počiva v Bogu! (Dalje sledi.) Sovražniki papeža in duhovnov niso srečni Predlanskim umeri je v Parizu pisatelj Edmund About, jud po rodu in mišljenju, pisar zloglasno brošure, .Rimsko vprašanje," katero jo po naročilu Napoleona III spisal proti Vegovemu dobrotniku papežu Piju EL Tega juda poslal jo Napoleon v Rim, da naj ae soznani z ondotnimi razmerami, mnenje občinstva pripravlja in vravn&va, da so na ljubo prekucuhom papež oropa in to misli tako sočo, da oe bojo svetu prikupilo. Njegovo stikanje in vohanje bilo jo kmalo dogo-tovljeno; da si knjižico napolni s tvarino, stikal jo po posameznih dogodkih in kar jo nabral, iz toga jo zložil in nakupičil cel hrib laži, skaz in pokvčk, s čimur jo hotel dokazati, češ, da jo papeško gospostvo, nezmožno ') Jem. SS, 18. *) Matih. IS, S«. *) Ps. 48, IS. 4) Ptot. SS, 39, aq. ») L Ker. 6, 10. •) Jeb. 9, 4. za vladanje, da pa prostomišljaki bi t Rima vstsnovili srečo in blagostanje poeebno pa Se nravnost, čednost in epodobnoet. Knjižni* »Rimsko vprašanje- zbudila je velik šum; liberalski listi so pisali, da to bi bilo vredno priti spod pereea Volterjevega. V Belgiji so to spako izdali, na Laškem je poitalijančena in v brezštevilnih iz-tisih razširjana. Tako bilo je po Napoleonn oropanje papeževo sproženo, in ima nasledke, katere smo doživeli in jih poznsmo, in ki so in ki bodo keršanstvn v neskončno škodo. Edmund About sam umori je zapuščen od sveta, zamotan v pokončljivo pravdo s časopisom „Sičde-om,u poln žalosti in skerbi, kajti žugala tudi mu je še kriminalna ali kervava pravda. Serce njegovo pokalo je, ker je skusil, da sovražniki papeževi niso srečni. About je tudi Napolena III izdal, kakor ta svojega dobrotnika, kralja rimskega mesta; pri Sedann je ceearatvo razpadlo. Spomin od j uda Edmunda About-a svetu je gnjnaobs. Iz Švice 27. sprila 1873 to-le piše Frbg. Kirchbl. št. 18.: K smerti rudečkarskega gospoda dr. Buehler-ja se poroča naslednja znamenitost: Osem dni pred svojo smertjo je prišel dr. Buehler v zborišče, katero so imeli starokatoliki v Lucernu ter je rekel: »Gospodje! veselo poročHo imsm vam naznaniti: 14. aprila bode škof Lachat v Solothurnu pregnan iz svojega stanovanja." V jutro istega dne, ko je bil škof po policiji odpeljan iz svojega stanovanja, je bil tudi poročnik tega za stsro-katoliške krivoverce »veselega poročila," g. dr. Buceler, iz svoje hiše nesen kakor merlič. — V Belgiški vasi Wacken-u na vzhodnjem Flandru prigodilo se je 1. 1881 nekaj, kar se cčni za strašno šibo božjo in ob enem tudi za žalostno dogodbo belgiške »kulturne borbe" ter je vredno, da se rszglaai tudi v daljnejši kroge. — V tej vasici je umeri učitelj proti-katoliške deržavne šole, in U je bil še pred smertjo pred pričami preklical svoje rovarstvo, se odpovedsl proti-cerkvenemu življenju in se je kot spokoren grešnik v cerkev vernil. Vendar pa je liberalni šolski nadzornik povabil učitelje svojega okraja k pogrebu, da bi na grobu umerlega v liberalnem govoru svoje prostomišljaštvo pokazal. Trije govori, katerih zlasti poslednji je bil polen bogoskrunstva in preklinjevanja zoper katoliško Cerkev, so se čitali na pokopališu. To je pa spodbudilo jezuitovskega patra M., ki je ravno v fari imel jubilejne pridige in je mesto bolnega župnika bil navzoč pri pogrebu, da je spregovoril malo prav tehtnih besčd zoper to liberalno rohnenje. s katerimi besedami je mnogo navzočih močno ginil. Liberaluhi so se zato silno raz-togotili ter so z malovrednim penezom podkupili malopridnega mladega človeka, kateri je serčnemu duhovnu med govorom zakričal: »Vi morate poginiti, kakor S...... prodno bode jubilej pri koncu!' — Pa kaj se je zgodilo?.. Drugi dsn je bil ta mladi nesrečnež v delavnici svojega očeta. Žejen je bil ter je hotel piti; namesto ps, da bi vzel steklenico z vodo, zagrabil je drugo, ki je bila napolnjena z vitrijolom, ter je popil pol steklenke tč goreče tekočine^ Čez več' ur med strašnimi mukami je umeri nesrečnež, potem ko je sam vsem okrog stoječim klical, da njegova strašna smert je Šiba božja. Teh malo zgledov ti kliče, o kristjan: Nikoli ne zaničuj in ne psuj duhovskega stanu in duhovnov; zakaj vselej pride za tem huda šiba božja. Spoštuj duhovne in imej ljubezen do njih, zakaj oni so tvoji naj veči dobrotniki, oni ti pomagajo že v časnih potrebah navadno več kot naj veči bogatini, pomagajo ti pa posebno v duhovnih stiskah in potrebah. V spovedi te rešijo v malo minutah naj strašnejši teže in muke tvojega serca; ob smertni uri, ko ti živa stvar več pomagati ne more, te z odvezo od grehov obvarujejo večnega ognja. Mnogi pa, ki ee zoper duhovne hndo pregreši, ga ob smertni uri nimajo. Vari se tistih gnjnsnih ljudi, ki vsake prilike po-išejo, da bi duhovstvo ljudem prietudili. Taki ljudje eo najeti od pekla in za pekleneko vojsko hlapcev nabirajo s svojim strupenim jezikom. Zatiraj v sebi zemerzo do duhovnov, ktero eo ti sovražni časniki ali pa hudobni jeziki v serce nasikali. Vidi se večkrat že pri golobradcih, zlasti tndi pri mnozih rokodeisaih in šolskih, da so zgubili dolžno spoštovanje do duhovnov, če ee tudi z njimi toliko trudijo kakor sedanji ali bivši učeniki keršanekega nauka, kakor spovednika itd. Ali ni največi neotesanost ako mladi človek do evojega lastnega spovednika spoštovanja nima! Is tacih, od eovražnikov pohujšanih in spačenih zanikar-nežev ne bo nič prida; veči del postanejo šiba svojih staršev in druzih ljudi in z njimi se ječe napolnujejo; nsj veči nesreča so pa sami sebi! Torej je res, kar že pregovor pravi: »Gorjč tistim, zavoljo kterih duhovni solze prelivajo!* Tomaž hiti! Znano je, kako se je Kristus po svojem častitljivem vstajenji večkrat prikazal ter je svoje vstsjenje od smerti popolnoma poterdil. Prikazal se je večkrat pred vnebo-hodom, pa tukaj naj omenim le eno prikazen, tisto nsmreč, ko je Jezus prišel k zbranim učencem v drugič in ko je bil tudi apostelj Tomaž z njimi — tisti Tomaž, ki se je poprej tako živo priverjal, da ne bo veroval, ako svojega perata ne bo djal v znamnje Gospodovih ran in svoje roke v njegovo stran. Prišel je Jezus skoz zaperte vrata in je s toliko časiitljivostjo posvaril nevernega Tomaža ter ga opominjal, da naj nebo neveren, ampak veren. Kaj je to, da Tomaža precej pervič ni bilo v pričo, ko se je Gospod prikazal aposteljnom? To ni razloženo v sv. pismu; toda ss. očetje se pečejo tudi s tim vprašanjem. Sv. Krizostom pravi na primčr: »Verjetno je, da Tomaž se ni še bil povernil z bega, pobegni vši enako drugim aposteljnom, ko so bili prijeli Jezusa." (86. Hom. o Jan.) Zakaj pa se ravno Tomaž ni bil še vernil z bega, vpraša B. Knelinger S. J... O a meni, da zato še ne, ker bil je dvomljivec, omahljiv človek, polen pomislikov. Taki ljudje pa povsod prepozno pridejo. Oni bi, pa ne bi; danes začno z naj veči vnemo, jutri se že skeesjo. Danes obetajo naj veči in naj težji reči, jutri jim je že naj ložji reč pretežka. Taki počasnež je bil Tomaž, in tacih je še dan danes veliko preveč. Tu ti je Tomaž, ki je že pred devet tedni mislil na velikonočno spoved, pa je še danee ni opravil, ko se je že sveto leto pričelo in ima torqj dve spovedi in dve ss. Obhsjili na tablici. Njegov sklep je bil tako omahljiv in slab, da ga je vsaks mala rečica odvernila. Bil je ne mara že prav blizo epovednice ali celo pri spovednici, pa ker ni mogel sli ni hotel še malo počakati, se mu je ta neopustljiva dolžnost zakasnila. Drugi Tomaž, ali recimo: France, Tone, Janez, Juri itd. vse obljubi, kako ee bo tega in tega greha in priložnosti ogibal, storjeno škodo povernil, pohujšanje popravljal, se krivičnega dobička varoval, pijaočevanje, ponočevanje opustil; takrat mu je tudi resnica; pa revež je Tomsž — premalo serčen, omahijiv, spolnoval je sklep le malo dni in mogoče da že zdaj, ko smo še v velikonočnem časn, je že spet stari Jože, Tomaž, Miha itd. Enako je morebiti z maraikterim, ki alabo spoved opravlja, prejema nevredno sv. Obhajilo. Tomaž, Tomaž! Kam bo prišlo s tem? Pomisli, kaj delaš!... Takim in enakim Tomažem bi rad kake tri besede zapisal in vse sknpsj po navodbi malo prej omenjenega učenika dal premisliti. Pervo teh besedi je: Tomaž niti! Tomaž le orno! Čemu hiteti?.. Božja volja je to. Sv. Duh po modrem Sirahu(31, 27)opominja: »Bodi uren v vsih svojih delih.' To pa tiče posebno tvoje večno zveličanje po smerti. Ali ti je jasna ta beseda: »uren biti?4 Ako se podvizaš pri svojih delih za svojo lastno srečo, ti bo Bog poslal svojo pomoč, ktera bo tvoji duši peruti dala, da boš urno hodil nsprej po poti čednosti, pa ne hodil, ampak letel, ferčal vedno višej v dobrem. Kolik razloček je n. pr. med želvo in med golobom v tem, kako naprej prideta: kdaj bo želva prehodila daljo, ktero golobček preleti v eni minuti? Tako je tudi razloček med počaanim in urnim človekom, ki hodita po poti čednosti: kako neizrečeno veliko spredej je goreči in urni človek v dobrem pred mlačnim, omahljivim in počaanim! Sej tudi v svetnih službah je ljubljena nsglost zoperna pa počasnost. Zmerznjen, počasen, okoren, len človek naj se ne ponuja v službo velikašev. Kdor hoče služiti pri visokem gospostvu, mora imeti urno glavo, uren jezik, ume roke in noge, to se pravi: bistro glavo, sprožen ali nabrušen jezik, uren biti v rakah in nogah, da brez pomude sprevidi in zveršuje višjih ukaze in opravila, ki se mu nakladajo. Ali ni že strežeju ter »lakaju* pri gospodi treba, djal bi, perutnic na rokah in nogah, da pristrezajo vse želje in ukaze svoje gospode in jih prav naglo spolnujejo. Toda velik je v tej reči razloček; kajti velika gospoda ima rada naglo delo in urno postrežbo, pomoči ter zmožnosti k temu pa ne more dati: ne more dati uma, nagle besede, zdravih rok, nog itd. Ako pa Bog zahteva nsglost v svoji službi, daje k temu tudi svojo milost, moč, gnado, sploh: dušne in telesne zmožnosti, da služabnik Božji premaga vse pritežnosti, zaderžke in pomislike. „Milost božja — piše sv. Ambrož — nič ne ve o počasni pomudi." Ako tedaj v sercu čutiš prav živo g na nje, to ali uno storiti za Božjo čast, smeš biti prepričan, da je že božja milost pri vratih, ktera te bo vodila lahko in naglo k temu, kar Najvikši zahteva od tebe in k čemur te priganja. Pobožni Abel je to prav dobro vedil; zato je precej Bogu daroval dar, kakor ga je Bog zahteval in ga v sercu priganjal k temu. Kajin nasproti je odkladal Bogu dar prinesti. Prsvi namreč sv. pismo: »In zgodilo se je čezmnogodni, daje Kajin Gospodu dar daroval." (L Moz. 4, 3.) Tedaj še le čez veliko dni se je Kajin odmenil Bogu darovati. Zato pa njegov dar ni bi' 4o-padljiv Bogu, ker ne počasnega, ampak naglo in urno spolnovsnje Božjih zapoved hoče Gospod. Zato tedaj velja vsim, kar je rečeno enemu: »Tomaž hiti!" Tomaž, le urno!* — Druga beseda je: Tomaž, ako hitiš, sam sebi dobro storiš. Človeka nobena reč močneje ne priganja k urnemu delu, kakor ako se nadja velikega dobička in koristi od svoje naglice. Postavimo si neko priliko. Bogat pa pošten velikaš hoče ljubljanske barabe, pa tudi še mnoge druge postaviti na poskušnjo, za kaj da so bolj urni in vneti; povabi jih na obširno polje pod Rožnikom in reče jim: na verhu Rožnika imam postavljene svoje ljudi z zlatimi darili, in kteri koli izmed vas v 15 minutah od tod do cerkve pribiti, vsak dobi 15 zlatih cekinov. Zdaj pa le berzo v tšk!... Le pomislite, ka-košno bi bilo hitenje, gonja, lomastenje; kako bi puhali, skakali čez jarke, germe, letčli po naj bolj bližnjih potih in stezicah, čez tokave in breguljke — in stavim kaj, da prav veliko njih, če tudi so sicer počasni in zaspani žganjopivčkarji, bi jih dobilo in neslo domu svojih 15 slatov. — Po tej poakušnji pa mož postavi še eno skušnjo in pravi: Jutri bomo poskusili še enkrat; toda imam druzega gospoda veliko bogatejšega, ki bo naglim tčkavcem, kterega koli stanu, plačal še veliko obOniše: pridite tedaj, kterim koli je drago, poganjat se za to plačo! Jutri vam bom bolj natanko povedal. In lejte: pride jih toliko, da se vse tare tako na obširno okrog njega, da komaj vsi slišijo gospoda, ko jim po-jasnuje, kaj da jih danes čska tam gori pri cerkvici Marije Device. Kaj tedaj jim bo povedal? Oklical jim je nekako to-le: Povedal sem vam včeraj, da danes bode žetev za nagle tekavce še veliko bogatejša kot je bila včeraj, ker delil vam bo plačilo vse bogatejši gospod, kot sem jest Poslušajte tedaj! Ravno 15 minut je še, in pričela se bo v cerkvici pri Mariji D. na Rožniku sv. maša, pri kteri uaj višji Gospod deli nezmšrne dobrote, ker precej v začetku sv. maše začne teči zlati s t u d e n c naj večih darov in teče do konca sv. opravila za vse pričujoče in goreče molivce: glejte tedaj, da od tega zlatega studenca nobene zlate kaplje ne zamudite: zdaj pa le urno v tek! Naj bi jih kdo gledal tiste kisle, puste, merdaste obraze, ktere bi mnogi delali pri teh besedah in goder-njavsali, da so okaojeni in na led speljani! In vender je živa resnica, da vse zlato na zemlji se ne more primerjati s prebogatimi dobrotami tudi le ene same sv. maše. Pa koliko jih ob nedeljah v postelji ali pa po kerčmah lenobo pase, ko je potreba in dolžnost do časa vstati in hiteti k božji službi, ali da govorimo sploh: urno zverševati dobre dela, kakoršne koli! Zakaj verjemi, da nobena reč ti ne obrodi bogatejši koristi in večega dobička, kakor to, če naglo in z dobro voljo delaš in opravljaš to, kar ti Bog veleva. »Ponagljena pobožnost," zaterjuje sv. Ambrož, obrodi bogatejši sad." Urni spolnovalec volje Božje, hoče reči sv. učenik, je pred Bogom veliko dopadljivši, kakor pa počasni in zato dobi tudi obilniši plačo in bogatejših milost. K temu ponagljenju se šteje posebno tudi ozir na čas, da g& človek zgodaj dobro obrača. Pri obertnikih, tergovcih je mnogo na tem, da imajo do čisa v rokah potrebnega denara in z njim dobro gospodarijo. S tem namreč si hitro množijo denar in premoženje. To prav dobro vedo judje, pa tudi drugi premeteni obertniki. Zato jih slišiš kterikrat modrovati: Ko bi bil imel v rokah pred 20, 30 leti ta denar, kakor ga imam zdaj, bil bi lahko desetkrat bogatejši kot sem tako. Ali moje premoženje je bilo v začetku majhno, zato tudi dobiček majhen. — Enako pa je tudi z duhovnim premoženjem: ako zrodaj in urno opravljaš dobro, k čemur te opomininja Bog, vera in tvoja vest; prejemaš za plačilo povišanje, pomnoževanje miloati (gnade) in tako prihajaš Vedno bogatejši v premoženji, ki si ga pripravljaš za večnost. Nepopisljivo pa je, kolik revež ostane vse žive dni, kdor si za to ne prizadeva, ki je počasen, vnšmaren, len za pridobivanje čednost in dobrih dšl za večnost. Poglej n. pr. bogate z blagom založene prodajalnice, magazine, hrame — koliko bogastvo, kolika vrednost! Kdo vč, kolik revež v duhovnem premoženji pa je morebiti ravno gospodar teh silnih zalog, ktere ti opazuješ, in da bi si bogastvo še bolj množil in kopičil, morebiti celo nedelje Bogu krade, ker še o Gospodovih dneh ima odperte prodajalnice in s tergovanjem skruni dan, ki je Bogu in počitku posvečen!.. Tedaj zgodaj naj se začne gospodarstvo in obertništvo za dušno korist, da si človek zasluženja, talentov pridobi. Pozna služba, pozno plačilo; zgodnja iu stanovitna služba, obilno plačilo. Ako si služil 20, 30, 60 let le svetu in svojemu hudemu nagnjenju, Boga in svojo prihodnjost pa v nčmar pustil, kakošno plačilo misliš za to dobiti ? Pozna služba, pozno plačilo! Pred mnogimi leti sem z drugimi t družini potoval iz Betlehema proti vasi sv. Janeza v pušavi in prišli smo do precej velikega potoka, pri čigar ustji ležŽ vse križem razmetani lepo obdelani kamni in kosovi od raz-t>itih stebrov; ostanki neke razdjane cerkve so tam blizo. Ta studenec in kraj mi je bil silo znamenit. Voda namreč se imenuje »studenec sv. Filipa" in to je tisti kraj, kjer je bil sv. Filip apostelj kerstil zamurca in blagajnika kraljice Kandace. Prav zadovoljno se spominjam velikrat na ta kraj, koder je zveličanja žejni Etijopec ter še nevernik hodil in prebiral popotvaje Jezaija preroka. Bral je, ko sta se s Filipom sošla, ravno te-le verstice: »Kakor ovca je bil peljan v zaklanje, in kakor jagnje, ki ne odpre ust pred njim, ki ga striže" itd. Vprašal je sv. Filipa, kaj da to pomeni, od koga prerok govori itd., in ko je vse potrebno že vedil, prideta do studenca. Ves goreč za Zveličarja, za sv. vero in svoje zveličanje zakliče blagajnik: »Lej, tukaj je voda; kaj zaderžuje kerstiti me?" Filip pa odgovori: »Ako veruješ iz vsega serca, smč se zgoditi." Nato reče dvornik: »Verujem, da je Jezus Kristus Sin Božji." In ustavil je voz, stopila sta oba v vodo,... in ga je Zerstil. (Dj. ap. 36—38.) Ta blagajnik je značajen poštenjak, on ni le znal blagajne kraljičine z denarom, ampak tudi svoje lastno serce z milostmi in čednostmi napolnovati — to pa Urno, brez pomude in zamude. Kak drugi, morebiti tudi ti, ki to bereš, bi se bil ne mara še leto in dan pomi-šljeval, predno bi se bil dal kerstiti. Ta blagajnik pa ne tako- Vzel je Filipa k sebi na voz in berž ko je "čutil, kaj da Bog in vest od njega zahteva, dal se je kerstiti. Zato pa pravi tudi sv. pismo, da je šel vesel -dalje svojo pot. Pač lahko vesčl. ker sv. Duh je bil v njem, ki je »Duh veselja, miru, ljubezni." Obogatel je bil dvornik z gorečnostjo in milostjo tako, da je bil svojo neversko domovino h keršanstvu spreobernil in si je s tem pridobil naj svitlejši krono v nebesih. Kaj pa bi bilo z njim, ako bi bil kerst odlašal? Morebiti bi ga pozneje ne bil več dosegel. To se dostikrat ponavlja v življenji. Mladenča, ko ima 7—9 let, kliče glas milosti. Ako posluša, študira, postane mašnik in tisuče druzih potem lahko zveliča; Že pa ne posluša, postane lahko »baraba," ali pa kak brezvesten, če tudi morebiti učen slepar (švindler) in — vse je lahko zgubljeno. Zato tedaj začni zgodaj zbirati si zakladov, kterih tnolj ne ujš in rija ne konč&, pomnijoč nauka: Tomaž, ako hitiš, Sam sebi in drugim dobro storiš! (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Blagoslovljevanje temeljnega kamna «a hišo katol. rokodelskih pomočnikov.) Preteklo 3. nedeljo po Veliki noči (16. t. m.) o poli dvanajstih se peljejo premilgsp. knez in š«of dr. Jak. Misija z azistenco gg. kanonikov dr. Kulavica in prof. Križnarja na prostor, ves okinčan in s premnogimi zastavami ozališan, in — r Kil proir lirlH "°lil7 je bil vsaf1nr nhširni iUiažaniJtzaj zglo^jgjmlHjen z rfdličnigpi gflati in gledavci. Najprej je vodja katol. rokodelskega društva g. Jan. Gnezda prečita! prav lepo pismo, ki je bilo od-menjeno, da pride v temeljni kamen. Pričujoči so bili tudi: gosp. deželni predsednik bar. Andr. Vinkler, mestni •župan P. Gr&sselli, in drugi odličnjaki. Pismo, ki je bilo djano v kamen, je prav ginljivo zloženo in obsega kratko zgodovino ljubljanskega katoliškega verlega rokodelskega društva in njegov namen. ^Skof so kamen blagoslovili in emsaili, ds tskn slavna prilika bi *|hto-vaia tudi kjk slovese^ flovor. ke^^gevggHnovreme, nar prizaneso; izrekli so potem serčno zahvalo dC^ žftKiemu predsedniku, mestnemu županu in drugim pričujočim, posebno pa so rokodelskim pomočnikom samim vošili srečo, ker so jeli staviti poslopje, Id bode ne le njihov dom, ampak tudi njihova domovina, to ja, ne le pribežališe kot časno stanovanje, ampak tudi kot priprava za boljše, večno prebivališe. Med tem, ko so za škofom tudi drugi gospodje kamen s kladvom pri-terjevali, so pevci lepo poli od g. Foesterja zložen napčv besede: »Nisi Dominus oedificaverit dom umu itd. Bog daj srečo k pričetemu, tako važnemu delu! Iz Lurda. (Slava sv. Križa) jfl. ob a popoldne. To je za svečanost določeni katerega serca vseh z vsem hreneneolem" želč. frpž^^frctn-hožia poti rptii se bode slovesno postMl io sicer na verhu one gore, zi proti jugu čez pečine Massabiellske moli. Že tri dni stoji križ pred mrežo jame, io od todi pa do verha Espellugues so v daljavi po 1500 m. jeden od drugega postavljeni manjši križi, da so s temi postaje določene. Qlan prrflino dnhrftmislsiis mof-i, da bi ia^Juaž hosi/naali na kriii. kamor je namenjen, in š$st^4to<»jih nfcduo navdušeno temu klicu. Ko vzdignejo Križ prav slovesno, pristopi visoko-častiti škof Orleanski s spremstvom dveh prelatov in mnogo drugih duhovnov. Več minut donel je glas množice: »Slava Križu!" Pervih 60 nosičev je med tem klečalo ter so čakali, da se jim dragoceno breme naloži na rame. Vsaki znamenje našega odrešenja spoštljivo poljubi in s solzami porosi, potem se začne obhod gibati. Množica je sledila in po vsakem postanku razlegal se je glas: »Zanosi nam/ ali pa »Usmili se, Gospod!" Od postaje do postaje bil je prizor ginljivši. — Kadar so se imeli menjati, so oni, ki so bili po žrebu (vadljeju) izvoljeni, jednako Simonu iz Cirene, križ nositi, čakali na golih kolenih toliko časa, da so jim njih predniki dragoceno breme prepustili. Slednjič 80 prišli na verh gore. Smrekovo deblo, ki je bilo do polovice odsekano, je bilo pripravljeno, da se je na tisto križ priterdil tako visoko, da ga v celi okolici lahko vidijo. Kakšen prizor, ko so križ visoko^ postavljali, ko so se razlegali udarci s kladvom! Zagle- e dali so, da so v ravno tistem trenutku oblaki se raz- * delili in solnce je svetlo posijalo na Križ. Misli si, človek, tiste tisoče kristjanov, ki so obdali v kolobar sv. Križ ter ga pobožno Častili! Pater Marija Anton, dober govornik, nato stopi na pripravljeno mesto ter oznanuje kot drugi Peter Amienski slavo sv. Križa. »Ni se potreba Čuditi/ rekel je, nad navadno svitlobo, katera obdaja postavljeni sv. Križ. Bog je to previdel od vekomaj. Ko je te gore postavljal na granitnih tleh, ko jih je obdajal s krasnimi griči ter na njih podnožju reki Gavi se izlivati ukazal, pripravil je tako rekoč podnožje za Križ in ne-omadežano Spočetje." To postavljenje Križa na gori neomadežanega Spočetja je zelo važno in daje priliko k resnemu premišljevanju. P r e Pečani ^ inn«ti o" alk ^ date°av. l^ž* tegQ na^a^sdž^^tenS^ij^lSla ne bodo'^jttaviTPv černo noč nejevere in ne ga pahnili v temnice pogubljenja! „Bodi previden kakor kače." Bližnji sorodnik noko gospo Bizardove v Parizu, ki jo prod kakimi dvajsetimi leti umerla v visoki starosti in je bila grozo perre francoske prekucije preživela, pripoveduje nam sledeče, kar je ona sama doživela. 2. kimovca 1792, t dan straSanskega prelivanja ketoi po pariftkih ječah, slišala je goepa Margarita Bizardova, soproga nekega premožnega pariškega meščana, da je njen svetovalec in spovednik, častiti, od mladih in starih visokoepoštovani pater Evstahij med onimi, katere so v karmeliškem samostanu pomorili. Pater Evstahij, ki se je pred svojim vstopom v red imenoval Peter Gosse, sin nekega cesarskega dvornega služabnika, bil je od vseh, ki so ga poznali, ljubljen in visoko čislan. Tudi gospa Bizardova častila ga jo s prehvaležnim Borcem. On ji je bil v začetku prav nesrečni zakon spremenil v srečnega, njenega lahkomišljenega, zaniker-nega, k zapravljivosti nagnjenega soproga je spremenil v spoštovanega meščana, verlega, zvestega moža. Margaritina hvala bila je brezmerna, pa ravno tako brezmerno bilo je osopnjeoje in njena britkost, ko je zvedela o strašnem koncu svojega „angelja varha", kakor ga je imenovala. Gospa Margarita Bizardova je bila po rodu doma iz Pariza, parižanka v naj boljšem pomenu, njena serčna bolečina se ni dala utolažiti in umiriti s praznim to-ženjem, z brezvspešnim tugovanjem, nekaj se je moralo zgoditi. Sklep je bil kmalu storjen. Ker umorjenemu ni mogla več pomagati, hotela je vsaj mučenika v smerti čsstiti in mu vreden nagrobni spomenik napraviti. V hiši njenega soproga stanoval je takrat v Parizu dobro znan in mnogo obiskovan ranocelnik, gospod Macaire Frammont, zvest prijatelj patra Evstahija. S tem posvetovala se je gospa Margarita, kako da bi zamogla truplo dobiti, katero je namerjala skriti v hiši, v neki kletni votlini, dokler bi razmere časa ne dopustile kristjsnu spodobnega pogreba. Doktor Frammont je sklenil poskusiti s tem, da bi kupil truplo za anatomijski poskus (eksperiment); to pa proti njemu, ranocelniku, v onem času ni moglo nikomur kakega nevarnega su-mičenja obuditi. Z veseljem sprejela je Margarita ta nasvet in doktor Frammont brez pomude prime klobuk in palico, da bi to izpolnil. Vedel si je dobro pomagati in podal se je tje, kjer je vedel, da morajo z naloženimi poklanimi mimo priti, da jih zročč zadnjemu preostud-nemu pokopališu, z imenom „Fosse.tt Bila je to globoka kamenita jama, v katero so jih kupoma pometali. Sreča mu je postregla, in že na enem pervih voz ugledal je truplo svojega nesrečnega prijatelja, spoznal ga je na blagem, proti njemu obernjenemu okervavljenem obrazu. Serčno stopi h kolnici, zvito zahteva kupiti eno truplo za svoj anatomiški kabinet. V hipu ga obdž pijana, poživinjena druhal morilcev, , Septembri seurs," kakor so jih pozneje imenovali. „Ti si mož našega rokodelstva, brat kervi pušavec,u zakriči eden grozovitežev, „zato se bo bratovsko postreglo. Toda. veš, z enim ni nič, vse moraš vzeti, ves naš tovor, ki ga imamo tukaj; dobro štetih deset je, in vsakega dobiš prav pod njič, za en polno-tehten star louisdor (r. luidor), edino, kar od starih časov še mi moremo rabiti.* Notranjo grozo premagavši pravi doktor Frammont z glasom srečno posnemane lahko-mišljenosti: „Vi ste predobri, brstje moji, in jaz sprejmem Vašo ponudbo. Tu imate deset luidoijev; vendar pa potrebujem v tem trenotku samo eno truplo, in prosim vas, denite mi druge za zdaj v „Fosso.* Na ta odgovor doktorjev zagnali so oni divji smeh, denar vzeli in doktorju izbiranje dali na prosto voljo. S prav spretno pretvezo zaznamoval je zaželeno truplo, katero jo bre* ugovora dobil in precej tudi še v svojo stanovanje v hišo gosp. Bizsrdove dal prenesti. Berž ko je gospej Margariti bil sporočil, kako so mu je posrečila poskušnja, podala se je ona z njim v njegovo stanovanje, da še enkrat vidi obraz češenega moža, in se potrebno določi za spodoben mu pogreb. Kako neznansko pa sta stermela gospa in doktor, ko se je pri njunem vhodu v sobo pater Evstahij s postelje, na kateri je ležal, sicer s kervavim obrazom in oškrop~ ljeno obleko, vendar pa drugače zdrav — vzdignil. Vergel se je na kolena in visoko povzdignil rokč ter začel za prečudno rešenje Boga hvaliti. Od veselja presunjena padla sta tudi oba pričujoča pri tem ginljivem prizoru na kalena in sta svojo zahvalno molitev združevala z ono rešenega prijatelja. Ta se slednjič vzdigne in so prav goreče in toplo obema zahvaluje in jima pripoveduje* kako da je bil rešen. Začšl je: Že ao bile morije žejne zaslepljene, na pol besne, na pol pijane pošasti mnoge mojih bratov iu soterpinov pomorile in meni k nogam na tla poderle, že sem, vsak trenutek enako osodo pričakujoč, dušo Bogu izročil, kar mi neki glas sladko iu milo ko glas de-tinski razumno na uho besede pošepeti: „Bodi pohleven ko golobje in previden kakor kače.* Slušal sem stermeč in zopet zaklicaljepo kratkem prestanku isti glas, kakor da bi se zgubil v višavi: „Verzi se med mertve!" Tako sem storil in pomagalo je. Tam sem ležal med kervavo utripajočimi merliči, h katerim so vsak trenutek pripravljali novih , in ki so mene čez in čez s kervijo oblivali. Tam sem ležal, bil je strašen čas, dokler nisem padel v nezavednost in sem se še le potem zopet zavedel, ko se je strašno prevažanje pričelo. Bog mi je dal moč, da se nadalje nisem izdal, in tako bil sem kot mertvec k mertvecem prištet in z njimi vred na voz naložen. Vse pa bilo bi mi malo koristilo in bil bi v „Fo8sow veržen, in tam gotovo konec storil, da me ni rešila vaša dobrota, ki se nikoli ne d& preplačati." Ti resnični dogodbi imam le še to dostaviti, da je pater Evstahij s pomočjo svojih prijateljev iz Francoskega arečno pobegnil, da ae je ob čaau novega reda zopet v Pariz vernil in tam avojemu pobožnemu poklicu udan še nekaj let preživel v družbi avojih plemenitih varhov, dokler ni zarea umeri, malo pred padcem Bur-boncev. Gospa Bizardova storila j*,, kar je bila sklenila že pred toliko leti v strašnih „septembrovih dnevih," in napravila je duhovnemu učeniku in prijatelju častno zadnjo počivališče na „Pire Lachaise," velikem poko-pališči Pariškem. (Sdb.) K svetemu leta. Sacra Poenitentiaria de mandato Ssmi. D. N. LEONIS PP. xm. sequentes declarationes edidit pro iubilaea huius anni 1886. L Jeiunium pro iubilaeo consequendo praescriptum adimpleri non posse diebus atricti iuris jeiunio reser-vatis nec diebus quatuor temporum per anuum et niai adhibeantur cibi esuriales, vetito usu circa qualitatem ciborum cuiuacumque indulti seu privilegii etiam bullae Cruciatae. In iis vero locis ubi cibis esurialibus uti difficile sit, Ordinarios posse indulgere ut ova et lacti-cinia adhibeantur, servata in ceteris jeiunii ecclesiastici forma. II. Christifidelibus cum capitulis, congregationibusv confraternitatibus, collegiis nec non cum proprio parocha aut sacerdote ab eo deputato ecclesias pro lacraodo iubilaeo processionaliter visitantibus, applicari posse ab Ordioariia indultum in lifcteris apostolicis iisdem capitulis, congregationibne etc. concessum. IIL Una eademque confeaaione et communione non posse satisfieri praecepto paachali et simul acqniri iubi-laeum. IV. Iubilaeum quoad plenariam indnlgentiam bis aut plnriea acquiri posse iniuncta opera bie ant plnries iterando; semel vero, id eet prima. tantum vice quoad ^eteros favorea, nempe absolutiones acensuris et a ca-oibna reservatis, commutationes aut diapensationes. V. Ad ininnctaa visitationes exequendas designari posae etiam capellaa et oratoria, dummodo sint publico cultui addicta et in iis soleat Missa celebrari. VI. Visitationes ad lucrandum iubilaeum indictas, dummodo praescržpto numero fiant, institui posse pro lubitu fidelium sive uno sive diversis diebus. VII. Posse lucrari iubilaeum eos qui conditiones praecriptas partim in una dioecesi partim in alia qua-ružini in sngelju vsrhu. — Obupljiva oseba za pomoč na priprošnje N. lj. G. sv. Jožefa. — Bolna deklica za zdravje. — Bolna oseba za zdravje, če je B. volja. — Nevarno bolan duhoven priporočen za pomoč N. lj. G. in sv. Jožefu. Koledar sa prihodnji tedea: 24. velikega travna. Marija D. pomoč kristjanov. — 25. S. Gregorij p. VIL — 26. S. Filip Nerij. — 27. S. Marija Magdal. Pse. — 28. S. Avguštin Kantuvaraki. — 29. S. Makaim. — 30. Peta nedelja po Vel. noči. Spomin desnice sv. Štefana, ogersk. kralja. Listek za raznoterosti. Baron Karel Wurzbach Tannenb jrški, bivši deželni predsednik, grajšak itd. je 16. t m. previden s ss. zakramenti za umirajoče umeri v 76. letu svoje starosti in imel je 18. t m. prav slovesen pogreb. Bog mu daj večni mir. Prečast g. Kikol. Zitz, vojsški župnik v Gradcu, vit Franc-Jožefovega reda itd., postsl je častni kanonik atoljnega kapiteljna Ljubljanskega. Čestitamo! Prečast. gesp. Jož. Nakns, zlatomašnik, duhovni pastir na Planini pri Ipavi, je od Nj. Veličanstva odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge. Toča. Ravno je malo pojenjal glas, kako je alana škodo naredila po mnozih krajih in deželah, že se sliši tudi o toči. 15. msja je boje skor po vsem Češkem pobila žita in pčso, in ksr je pustila toča, je razdeval še vihar! Toča je grozno hudo pobila tudi po Vipavaki dolini. Delajmo pokoro, da bi se Bo* usmilil. Samostan v Šmihelu še ni dodelan, manjka še podov, peči in notranje oprave; zato bodo sestre zamogle še le jeseni priti in začeti šolo. Cesta čez Gorjance, kakor obetajo, bode zgotov-ljena v 3 mescih. Pod tvojo pomoč pribežimo! (Po cerkveni molitvi.) V britkosti ko medli dušica, Pregrehe ko zavlada noč! O sveta Božja Porodnica, Bežimo k Tebi za pomoč, Marija! vir pomoči vedne, Obljub naa Božjih stori vredne! Oh, ne oberni se od revnih, V potrebah vaih se naa amiluj; Zaverzi prošenj ne pohlevnih, Iz vsih nevarnost nas rešuj! Maršal vir i. t d. Častita, blažena Devica, Ti naša milostna Gosp4. Si Mati nam in Pomočnica, Si Srčdnica in Besednica! Marija! vir i. t d. Povišana tam v rajski slavi Sirot zdaj vbogib slušaj glas; S preljubim sinom spet nas spravi; In Njemu priporoči naa. Marija! vir i. t d. Nikoli se od naa ne loči, Nad nami, ljuba Mati čig, še zlasti v strašni smertni noči Nas Sinu v milost izročuj. Marija! vir pomoči vedne, Obljub nas Božjih stori vredne. Rado/Hov* Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Ranjki preblagi posestnik in tergovec Val. Zakotnik v Št. Vidu nad Ljubljano V^iM&sJgdjjji^lji 75 gjd. (Bodi z drugimi dobrotniki vfed dijakom posebno priporočen, da naj molijo za njegov dušni mir. ViH jA dgl Skofiij valikn rin-_ hovnov, podpira se pa tudi od ondod velikodušno dijaška kuhinja ter upamo, da tudi po tej poti dobimo kaj dobrih duhovnov. Precej jih je, ki se bližajo poklicu, kakor saj upamo. Vr.) — Čast g. župnik Ant Zgur 3 gld. —■■ Od neimenovanega prijatelja 5 gld. — Prečast. g. dek. J. Kogej 1 gld. 19 kr. — Čast. g. župnik Jan. Karlin 5 gld. — Prečast. g. dekan M. Šlibar 5 gld. — čast. gosp. župnik Jsn. Potočnik 5 gld. — Blagi prijatelj v M. 10 gld. — Neimenovan 30 kr. — Nektere dobrotnice 50 kr. — Čaat. g. župnik Jož. Preša 3 gld. Za so. Detinstvo: Neimenovan 1 gld. 50 kr. (in 1 gld. 50 kr. za naprave g. kan. Jegliča). — Iz Ž. 30 kr. — Čast g. Anton Zarnik, župnik v Naklem, 54 gld. 29 kr. Za sv. Očeta: Verhnika 15 gld. — Č. g. župnik Ant Žgur 5 gld. — A. T. v Idr. 50 kr. s prošnjo sv. blagoslova. — Z Dobernič po č. g. župniku 2 gld. 50 kr. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Idrija 16 gld. 86 kr. — Spod. Idrija 5 gld. — Ledine 2 gld. — Z Dobernič po č. g. župniku 2 gld. 50 kr. — Verhnika 13 gld. 16 kr. — Xogatec 5 gld. — Horjul 4 gld. — Hotederšica 3 gld. — Zaplana 2 gld. 30 kr. — Černi verh 1 gld. 54 kr. Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Idrija 28 gld. 45 kr. — Iz Peč po č. g. župniku Jož. Preša-tu 3 gld. 14 kr. — Jera Dolar 20 kr. — Iz Černomlja zopet 25 gld. 55 kr. - Iz Metlike 21 gld. 85 kr. — Z Nevelj 2 gld. 30 kr. — Z Besnice 11 gld. — Z Verhpolja pri Vipavi 18 gld. — S Štange 9 gld. 60 kr. — Z Ježice 22 gld. 70 kr. — — Z Lozic 18 gld. — Z Mekin 16 gld. — S Šturije 22 gld. — Z Žužemberka 44 gld. — Z Dobrove pri Ljubljani 32 gld. 25 kr. — Iz Komende 62 gld. Za cerkev Jezusov, presv. Serca: Od Neimenovanega zbirke dobrih duš 19 gld. — Iz Idrije 2 gld. Za zvonove v Sarajevem: Iz Peč po č. g. župn, Jož. Preša-tu, 6 gld. Za nojpotrebniše misijone: C. g. župn. A. Zgur 2 gld« Za oo. Trapiste v Marija-Zvezdi: „Iter para tutum* 5 gld. Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Tiakarji in založniki: Ježet Blaznikevi maslediiki v Ljubljani