6. štev.
V Kranju, dne 8. februarja 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4*—, za pol leta K 2—, za četrt leta K i*—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. —■ Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Novi davki.
Ob prvem početku balkanske vojne so se čuli glasovi, ki so odločno svarili Avstrijo vmešavati j se v vojno. Glasno je odmeval klic: Balkan balkanskim narodom. Ali pomagalo ni nič. Še bolj j glasno se je oficijozno zahtevalo: Status quo na Balkanu! Pav so prišle znane zmage Bolgarov pri , Kirkilisah,  Čorlu in Lille Burgasu,^zmage Srbov I pri Kumanovem in Bitolju, zmage Črnogorcev pri i Tuzi, Podhomcu, Katrkolu, Barbalosi, Sv. Ivanu Meduanskim in Status quo — je preminul. Toda, i čemu se zadovoljiti z eno blamažo! In oficijozi so zopet grmeli: V sandžak Novi pazar ne sme stopiti srbska opanka. Pa je vzlic temu stopila. In kasneje smo morali maščevati Prochasko. Popolnoma in kompletno je bil mrtev — v oficijelnih glasilih namreč. Medtem pa se je imel prav dobro na avstrijske stroške in vsa žalitev njega in na- ! šega prestiža tam doli v Prizrenu je obstajala le v tem, da se blagorodnega gospoda ni dovolj pri- j jazno in spoštljivo pozdravljalo, da se mu ni dovolj j kašuliralo in ga obiskavalo. In ko je bila ta afera pojasnjena, smo morali napraviti takoj novo ne-umnost: Srbija ne sme dobiti morskega pristana ob Adriji. Ko pa se je Srbija tudi s tem zadovoljila — sicer ne v direktnem pogajanju z Avstrijo, ampak preko Anglije — smo iznašli takoj drugo. ! Srbija se mora odpovedati svojim zmagam, ki so jo veljale potoke krvi in cvet mladine ter zapu- j stiti Albanijo. In tudi to vprašanje smo morali prepustiti odločitvi velesil.
Na drugi strani pa z Bulgari! Vse velesile so se izrekle koj začetkom vojne, da ne mislijo na kako pridobitev teritorija na Balkanu. In res je bilo vse mirno do sklepa premirja med balkansko zvezo in Turčijo. Komaj pa so se začele konfe- i renče v Londonu, je že prišla Rumunija ter zahte-vala od Bulgarov — v vsi prijaznosti sicer ali z re- ! volverjem v roki — del Bulgarske s Silistro. Never- | jetno je, da bi si bila to upala Rumunija na svoj riziko. Vsekakor je bila tudi tu naša diplomacija vmes, kajti zastonj ni bil Konrad pl. Hotzendorf v svatih v Bukareštu.
Na ta način smo se lepo zasovražili po vsem Balkanu.
In vendar ne bi bilo težavno, pridobiti naši državi isti vpliv na Balkanu, kakor ga ima sedaj n. pr. Rusija, ki ni nikdar bila balkanskim narodom to, kar bi morala biti.
Saj je le treba poklicati v spomin, kako je Rusija izdala Srbijo 1. 1812., ko jo je predala Turčiji, ter si to svoje izdajstvo dala poplačati z Bes-arabijo. Izdal je Srbe car Nikolaj I. leta 1830., ko je kot razsodnik razsodil v prilog Turčije proti Srbom. Prevarala je Rusija Srbe, ko je ponudila leta 1853. Avstriji Srbijo in Bosno, da dobi zato pomoč Avstrije v vojni z Anglijo in Francijo in da je lahko brez avstrijskega ugovora podjarmila Mol-davo in Valahijo. In kako čudno je postopala Rusija napram Srbiji 1. 1878. v miru pri San Štefanu.
Res je bila Srbija po osvoboditvi izpod turškega jarma pod ruskim varstvom. Pa kaj je bilo to varstvo? Ruski poslaniki so nastavljali in od-stavljali ministre in uradnike. Ruski diplomati so uveljavljali ustave ter jih zopet preklicevali. Ruski agentje so odločevali o vojni in miru. Ako pa se je Srbija protivila, je položila Ruska svojo težko šapo na ubogi narod. Izkoriščal se je medsebojni boj vladajočih rodbin Obrenovičev in Karagjorgje-vičev. Ko si je Srbija leta 1835. ustvarila ustavo, je Rusija izjavila, da ne more trpeti „revolucionarnih principov". Kasneje pa, ko je radikalna kmetska stranka rebelirala proti absolutizmu in oligarhiji, je Rusija zopet ščitila te „revolucionarne principe", da je kaznovala s tem njej nepokorno dinastijo. Ruski rubel je obvladal vse in pri vsaki prekuciji, počenši pri knezu Mihajlu pa do zadnjega Obrenovica Aleksandra, povsod je imela Rusija roko vmes.
Od srbske vstaje pa do danes je Avstrija Srbijo vedno takorekoč silila, da išče zaslombe pri Rusiji. Ko se je Srbija bojevala za svojo prostost napram Turčiji, je bila Avstrija na strani Turkov. Saj je vladal Avstrijo takrat Metternich, zaščitnik vseh legitimnih vladarjev, počenši pri malih nemških kraljičih in knezih pa doli do turškega sultana. Leta 1848. se je ohladilo avstrijsko navdušenje za sultana. Avstrija je namreč sama iskala plena na
i Turškem. Ne le na Bosno in Hercegovino, tudi na j Srbijo smo aspirirali za časa krimske vojne., In zopet so morali iskati Srbi pomoči v Rusiji. Šele j leta 1848. je postalo boljše, ko je grof Andrassv zagovarjal na berolinskem kongresu srbske zahteve. Leta 1885. je avstrijski poslanik Khevenhuller, ko i je bila srbska vojska premagana, zabranil Bolga-[ rom dostop na srbska tla. Takrat se je postavila j Avstrija na stran Srbije in ruski vpliv je takoj pre-j nehal. Ali z nedosegljivo virtuoznostjo je izkušala ! avstrijska diplomacija uničiti vspehe te politike. \ Mesto da bi bila slušala ljudstvo, je ščitila propalo dinastijo z Milanom na čelu. In sovraštvo do srbske kraljevske obitelji, se je preneslo tudi na nje i zaščitnika, na Avstrijo. Tako je prišel do vpliva ' srbski kmetski radikalizem. Z Obrenovičem pa je izgubila tudi Avstrija ves vpliv in Srbija se je zopet približevala Rusiji. Naša agrarna politika je izstra-i dala srbskega kmeta. In Avstrija je storila vse, da I obup istega še poglobi, dokler ni postalo iz obupa : — sovraštvo. Izsesal je Srbe Goluchowskyjev že-| lezninski kartel. Upiranje Avstrije colninski uniji ! med Bulgarijo in Srbijo, upiranje gradnji donavsko-jadranske železnice in končno aneksija Erceg-Bosne, je dalo temu sovraštvu vedno novega netiva, ki pa je dosegel sedaj z nastopom naše diplomacije vrhunec.
In tako je iskala Srbija zopet pomoči pri Rusiji. In trdno jo drži Rusija ter jo dotlej ne bo iz-I pustila, dokler bo Avstrija s silo gonila Srbijo v j naročje Rusiji. Ča bo pa Srbija postala samostojna, i močna država, ki ne potrebuje več rujjke roke, če \ jo ogrski agrarci ne bodo mogli izstradavati, ako i jo visokonosa diplomacija ne bo več šikanirala in ! poniževala, potem ne bo več iskala ruske pomoči, pomoči one Rusije, ki jo je že tolikokrat pustila I na cedilu.
Pri nas pa se obravnavajo novi davki in vlada ' jih hoče na vsak način imeti, da si zasigura po-i kritje izdatkov. Ubogih 65 milijonov rabi, ali ne I morda za kulturne in gospodarske namene, ampak za pomnožitev pušk in topov, za gradnjo novih dreadnoutov.
Stotine milijonov se je izdalo za časa bosanske aneksijske krize, da se zamaše vrzeli v naši
I
K.
Vodiški čudeži.
Vstali bodo krivi preroki, videli bodete čudeže in znamenja na nebu.
Ta izrek Izveličarja svojim učencem mi je prišel na misel, ko sem pepelnično sredo pred vo-diškim farovžem gledal in opazoval mnogobrojno množico, o kateri lahko trdim, da je štela 1500 človeških glav. In kaj se je zgodilo! Neko dekle, izven rožne starosti, staro krog 28 let, doma v Repnjah pri Vodicah, je služilo skozi 7 let na Reki in se priučilo nekaj italijanščine. Krog božiča je ta reška služkinja prišla v svoj rojstni kraj in se nastanila v župnišču. Naenkrat se jeraznesel po okolici, bližnji in daljni, glas, da se dekle zamakne in v zamaknjenju krvavi pot poti. Med trpljenjem krvavega pota priteko ji iz čela krvave kaplje, ki se ji na čelu in obrazu strdijo in napravijo nekak obris one trnjeve krone, katero je nosil naš Izveličar na glavi, ko je za nas krvavi pot potil.
Na levi strani prsi se ji naredi globoka rana, iz katere teče čista kri, na rokah in nogah se napravijo rane, katere med zamaknjenjem krvave. Taka leži v lepi, beli postelji pod odejo z zaprtimi očmi iz zdihuje. Med zamaknjenjem govori počasi posamezne stavke, ki pa niso, kakor sem na svoje
ušesa slišal, niti latinski, niti laški, „0, mio deus!" je zavzdihnila in položila desno roko pod glavo. Gledal sem natančno to roko, in dasiravno je bila do tedaj že cele tri ure zamaknjena, ni bilo videti nikjer niti kaplje krvi, še manj pa kake rane.
Prosil sem, da se mi pokaže rana in kri na prsih. Nezaupljivo me je pogledal tolsti navzoči g. župnik, ki si je brisal znojno čelo, raz katero mu je curkoma tekel vsakdanji pot, in odklonil mojo prošnjo, češ, da nisem poklican v to.
Noge, ki so stegnjene navzkriž, so oblečene v črne nogavice in odete z belo rjuho. Le stopala, v nogavicah do členov, je mogoče videti. Opazoval
j sem te noge in stopala, a nisem mogel zaslediti nikjer kaplje krvi. Prerivajoča množica radovednežev
! obojega spola potisnila me je naprej, in hočeš nočeš,
j moral sem oditi. Ker pa moja radovednost še ni bila izčrpana, sem se preril še enkrat med vedno
I naraščujočo množico, in reči moram, da, četudi imam precej močno zraščene ter z mišicami in mesom obdane kosti, so pokale te kosti, kakor hrastove veje ob viharju. Ko se srečno prerijem v bližino postelje, vidim kako se je prekrižala močna
j ženska srednje starosti, na videz tercijalka, po-
i kleknila na desno koleno in prosila navzočo po-strežnico, naj ji pokaže kri in rano na prsih. Brez
i ugovora je ustregla postarna ženica tej prošnji in malce odgrnila odejo. Vratovi navzočih podaljšali
I so se za dobro ped, a moj za celi dve pedi. Tako
mi je bilo mogoče videti del bele srajce, nad srajco belo rjuho in na rjuhi za tolar veliko krvavo liso. Kakšna je bila rana in barva kože pod rjuho in srajco, tega pa ne morem povedati, ker niti jaz, niti kdo drugi izmed tisočglave množice ni videl te rane ali sploh kože.
„Sinjor (! sic) Deus meus .... (to besedo sem preslišal) est anima mea!"
Navzoči župnik je na vseobče vprašanje, kaj trpeča želi, pojasnil, da ubožica mnogo trpi na duši in telesu.
Zopet me je odnesel val radovednežev in komaj sem prinesel svojekošti, katere kolikor mogoče visoko cenim, mfd blagohotnim prejemom različnih sunkov ter brc na piano, in pridružil sem se krogu možakov, ki so modrovali.
»Svetnica je," de prvi in krepko, kakor v potrdilo za ravnokar izrečeno trpitev, pljune mimoidoči ženski na nedeljsko krilo.
„Kriščeve martre trpi," trdi drugi. „Živa bo šla v nebesa!"
„V petek, pravijo vsi, ki so jo videli, ji je izteklo iz rane na prsih za en liter krvi," pripomni tretji.
„Cudeži se gode, čudeži," pravi ženska s pljunkom na krilu. „Sama božja previdnost jo je pripeljala po tolikih letih nazaj v Vodice. Še božja pot bo v Vodicah, velika božja pot; klošter bodo
vojni upravi. Vsak polk je dobil dve strojni puški, upeljal se je poljski telegraf in telefon in signalni aparati. Artilerija je dobila nove havbice, zaloge so se napolnile in nabavile so se vojne monture. Koj zatem smo izpopolnili našo mornarico. 312 milijonov kron smo žrtvovali za gradnjo 4 dreatnoutov, Potem smo predrugačili ves naš brambni sistem. To je bilo takrat, ko je Schonaich predložil v delegacijah svoj znani načrt: Letni izdatki za vojno so se povišali za 100 milijonov kron in sklenila se je enkratna dovolitev novih 100 milijonov. Sklenil se je tudi zakon, ki zvišuje število rekrutov kar za polovico. Oni, ki so dosedaj služili le po osem tednov, bodo sedaj morali služiti po 2 in 3 leta in orožne vaje so se podaljšale in pomnožile. Kmalu pa so iznašli, da je bil ta Schonaichov načrt pre-ponižen in zadnje delegacije so dovolile nove vojne kredite. Pa vse to še ni dosti. Že straši na obzorju vest, da bo admiral Montecuccoli zahteval v letošnjem delegacijskem zasedanju zopetnih 300 milijonov za gradnjo 4 naddreatnoutov, ki se tudi že grade, še predno so dovolile delegacije kaj cvenka.
In tako vidimo, da se porabi v Avstriji skoro ves davek v vojne namene. Za res nujne ljudske potrebe pa ne ostane mnogo ali pa nič. In tu mora vsakdo priti do zaključka: Koliko časa bo ljudstvo še zmoglo te kolosalne davke, ki jih hočejo ravno sedaj zopet povišati. Po severni Avstriji že straši lakota okoli hiš in dosti boljše ni tudi pri nas na jugu.
Povrh tega pa se vojna nevarnost še ni prav nič zmanjšala in posebno po zadnji revoluciji v Carigradu je vprašanje vojne stopilo tudi pri nas zopet v ospredje. V tem stanu more pomagati le dalekovidna, trezna zunanja politika, ki bo imela svoje dobre posledice tudi na notranji razvoj naše države. In mesto, da žrtvujemo milijarde za vzdr-žavanje vojske na mejah, uporabljajmo ta denar za naše notranje gospodarstvo, za povzdigo kmetijstva, šolstva, industrije in obrta. Potem tudi vladi ne bo treba preiskati vsakega kotička po novih davkih, ampak dovolj bomo črpali iz lastnih dohodkov, iz pametne eksportne politike na Balkan, da zadostimo vsem zahtevam našega narodnega gospodarstva.
POLITIČNI PREGLED.
V proračunskem odseku
se je obravnavalo te dni o laški pravni fakulteti. Naučni minister Hussarek je izjavil, da vlada ne more sprejeti predloga, da bodi sedež laški fakulteti Trst, temveč predlaga mesto Roveredo. Slovenska klerikalna poslanca dr. Vrstovšek in Gostinčar obstruirata to predlogo; pridružil se jima je tudi nemški poslanec dr. Erler.
Poljaki in Rusini
nadaljujejo pogajanja radi volilne reforme za gali-ški deželni zbor. Rusini zahtevajo ne samo večje število poslancev, temveč tudi narodno kurijo. Glede volilne reforme Poljaki niso edini. Za sporazum s Rusini se najbolj trudijo med Poljaki poslanci ljudske stranke, ki prete celo z obstrukcijo v gališkem deželnem zboru, če se ne uvede reforma. Dozdaj so se vršila pogajanja med Rusini in Poljaki s posredovanjem ministrskega predsednika Stiirgkha, za naprej bosta se pa pogajale obe stranki direktno med seboj. Poljaki upajo, da se doseže sporazum že do 14. t. m. Tudi cesar želi mir med gališkima
narodoma; naročil je skupnemu finančnemu ministru Bilinskemu, da naj vpliva v tem zmislu.
V zadevi volilne reforme
na Ogrskem je poslal državni poslanec Pavel Šan-dor ogrskemu zborničnemu predsedniku Tiszi odprto pismo, v katerem zahteva, da umakne vlada svoj načrt in izdela drug nacrt volilne reforme, ki bo upoštevala zahteve demokratskih slojev.
Naš cesar
piše ruskemu caru lastnoročno pismo, ki ga je izročil caru Nikolaju princ Hohenlohe. Splošno se sodi, da ima pismo namen izravnati med Dunajem in Petrogradom nasprotja, ki so nastala zlasti vsled i balkanske krize. Urediti pa hoče tudi za bodočnost odnošaje med obema državama. Prvi viden znak izboljšanih odnošajev bo baje demobilizacija na mejah. Bo li pismo doseglo svoj namen? Če bi bila to izključno zadeva obeh cesarjev, bi bil us- , peh gotov. Toda pri državah je drugače. Tu ne igrajo uloge simpatije posameznikov, najsi bodo tudi najvišje osebe, ampak merodajne so le materijalne in politične koristi. Razentega preti uspehu nevarnost od nespretnih diplomatov, katerih imamo v izobilju. Prav mogoče je, da ti uničijo uspeh v kali že iz tega vzroka, ker gre za — slovanske ! države.
Vojska
na Balkanu se je zopot začela. Zavezne armade oblegajo z vso silo Odrin. Turki le malo in slabo ! odgovarjajo topovom zaveznikov. Bolgari so že celo zavzeli eno utrdbo in vjeli 800 Turkov. Po izjavi nekega bolgarskega zdravnika, ki se je vrnil z bojišča, se more Odrin držati le še par dni. [ V trdnjavi manjka klaje za konje že od začetka januarja. Ljudje uživajo konjsko in pasje meso. Vnel se je pa boj tudi že ob Marmarskem morju. Bolgari so potisnili po hudem boju Turke 10 km nazaj naj polotok Galipoli. To je velevažno, ker s tem Bolgari ogrožajo Dardanele — ključ do Carigrada. Če pridejo Dardanele Bolgarom v roke, pride grško„ brodovje v Marmarsko morje, one- j mogoči pri Čataldži podpiranje turške armade po turškem brodovju in ogroža sam Carigrad. Po pr-vih bojih imajo torej Bolgari skoro že celo Mar- 1 marsko obrežje v rokah. Te operacije nam pa tudi odkrivajo namen, ki ga imajo Bolgari. Ti namreč ne zahtevajo samo Odrina z okrožjem, ampak imeti hočejo tudi pristanišče ob Marmarskem obrežju.
Albaniji
so zagotovile samostojnost velesile, razglasil jo je pred nekaj tedni Ismail Kemal, ki je zdaj sestavil I provizorično vlado. Toda zdi se nam, da so velesile in Albanci začeli zidati hišo pri strehi; saj še meje niso določene in mogoče je, da se prav tukaj j skuha juha, ki ;bo^ prevroča ne samo balkancem, I ampak celi Evropi. Če se tudi zdaj mirnim potom i določijo meje tej državici, je tembolj gotovo, da se ustvari s tem gnezdo večnih prepirov. Saj to tudi izvestne države hočejo imeti, da se morejo pod krinko politične integritete in kulture vmešavati | v balkanske razmere. Sicer pa poznavalci Albancev sploh dvomijo, da so albanska plemena sploh dostopna kulturi. Saj so ,vendar Albanci v Evropi najstarejše ljudstvo, napredovali pa niso nič v pro-sveti. Res je sicer, da jim je domovina večjidel nerodovitna skala, res pa je tudi, da imajo v posesti dolgo obrežje Jadranskega morja z mnogimi
zalivi. Imeli so pa tudi v posesti rodovitne doline, od koder so pregnali poljeobdelujoče Srbe. Toda sami niso nadalje gojili poljedelstva, ker jim nemirna ciganska kri ni dala, da bi se stalno naselili. Cigan ostane cigan!
Prodiranje ob Dardanelah
hoče ustaviti znani Enver bej. V mestu Ismid ob azijski obali stoji 20.000 turških vojakov. Te hoče spraviti Enver bej na evropsko stran, da pomaga četam na polotoku Galipoli. Ker pa so Bolgari položili mine v pristanišču Rodosto, jih skušajo turške ladje odstraniti. Dvomimo, da se posreči drzen namen. Pred Čataldžo vlada mir — mir pred nevihto. Tukaj je turška armada popolnoma desorganizirana vsled političnih vplivov. Pristaši prejšnje in mlado-turške vlade se pobijajo med seboj, Pred Skadrom se pripravljajo Črnogorci na glavni naskok na trdnjavo; dobili so od Srbov na pomoč oblegalne topove.
Narodno-gospodarstvo.
Razredna loterija.
Že v 1. številki „Save" smo nakratko omenili, da je državni zbor sklenil opustiti sedanjo malo loterijo in jo nadomestiti s takozvano razredno loterijo. V naslednjem podamo kratek pregled, kako se bo v razredni loteriji igralo.
Dosedanja mala loterija je nesla v letu 1900. 15 milijonov kron in v letu 1910. že 17% milijona kron. Iz tega hitrega prirastka se sklepa, da je v kratkem računati pri mali loteriji z letnim dobičkom 20 milijonov kron. Radi tega hoče vlada, da bi se mala loterija le sčasoma opuščevala, čisto opustila pa šele takrat, kadar bo nesla razredna loterija 20 milijonov kron na leto. Končno se je vlada v toliko udala, da bo prenehala mala loterija vse-kako v 10 letih, ne glede na to, če. nese razredna loterija 20 milijonov kron na leto ali ne.
Zamišljena je razredna loterija takole: 70% zneska prodajne vrednosti vseh srečk se mora izplačati na dobitke. Dobiček države je torej 30%, ki jih sicer sprejme a ne izplača. Iz teh 30°/0 ima država izplačati tudi stroške podjetja in provizije preprodajalcem. Dobitki so vsakega davka prosti. Od dobitkov pri mali loteriji in drugih srečkah, se plača 20°/0 davek od zadete svote, ki se pri izplačilu takoj odtegne. Kdor bo pa v razredni loteriji zadel, se mu bo izplačal ves dobiček, ne da bi se mu kaj odtegnilo.
Da pa dobi država zahtevanih 20 milijonov, bo treba vsako leto zaigrati najmanj 80 milijonov kron. Potem izplača država 70%, torej 56 milijonov dobitkov. Na 4 milijone se računa stroške.
Način igranja v razredni loteriji je precej zamotan. Za razredno se imenuje raditega, ker se v gotovih okoliščinah vsaka srečka petkrat izžreba. Izda se srečke, a brez vrednosti so šele po večkratnem izžrebanju. Kolikokrat se žreba v okvirju ene razredne loterije, toliko razredov je. Zakon v tem oziru nič ne določa in vlada si lahko loterijo uredi, kakor se ji poljubi, samo za to mora skrbeti, da izplača 70% vseh dohodkov kot dobitek.
Načrt vlade je sledeč:
Ena loterija ima pet razredov, to se pravi, da se petkrat žreba. Izda se 80.000 srečk. Vsaka srečka velja 40 kron. Del teh 80.000 srečk se pa deli ali v četrtinske srečke, ki bodo stale 10 kron
zidali in sto menihov bo bralo dannadan svete maše."
„Župniku je naročila v zamaknjenju, da mora vsaki dan po sveti maši zmoliti sedem očenašev in češčenihmarij v zahvalo, da je dobri bog naklonil ravno vodiški fari toliko milosti, da v njenem župnišču od boga poslana svetnica poti krvavi pot za farne grehe," resno meni star, čisto obrit možak.
„Ali ste videli rane na rokah in nogah?" pripomnim. „Ali ste videli cele kupe strjene krvi na teh ranah, ali ste videli njeno krvavo rano na golih prsih?" vprašam. ,Jaz sem vse to videl."
„Nismo videli, nismo, nam niso pokazali; a blagor njim, ki niso videli, a vendar verujejo," odvrne mlad mož; sodim, da je bil mežnar in orga-nist iz kake sosednje fare.
„Kdor ne verjame, da je to res čudež, je brezverec in liberalec," pravi zopet mežnar.
Ko bi le ljudje tako ne tiščali. In tam .pri vratih stoji nalašč kakih trideset fantov, ki vsako žensko, ki se prerije mednje, posebno če je mlada, stiskajo, zgačkajo, da je joj. Neko žensko so tako pohodili, da so nezavestno odnesli v sosednjo hišo.
„Meni so potegnili ruto z glave in mi poru-vali pol las — o križ božji — pa rada trpim za čast božjo," pravi ravnokar pristopivša mlajša ženska, otepena in mokra do kolen, kakor bi, jo potegnil iz blata. Opotekaje sede na kamenito ograjo
farovškega vrta. Iz nje je dehtelo in puhtelo, kakor da je ravnokar prišla iz plavža.
Pustim gručo, pristopim k ženski in pravim: „Žena, nikar ne sedite tako segreti na mrzlem kamenju, se boste prehladili."
„Če prav! Rada trpim in umrjem, samo da sem videla živo svetnico."
Mislil sem si svoje — med drugim tudi to, da se bo ženska v svojem svetem navdušenju že ohladila, posebno če dobi takega volka, kakor sem ga dobil jaz nekdaj, ko sem po sedemurnem maršu v najhujši poletni vročini sedel na mrzel kamen ob cesti.
Pridružim se drugi gruči, v kateri je postaven možakar klel in robantil, ker so mu v metežu izvlekli novo uro z verižico iz žepa in jo pohodili, da je bila kakor povožena žaba.
Tam ob cerkveni ograji je stokala mlada, brhka devica, ki je prišla peš iz Št. Vida, ker je izgubila čeveljček, lep, nov čeveljček, z visoko peto.
Prostodušno je skakal po eni nogi gosposko opravljen človek in pihal, kakor slab stroj in klel zabite kmete, ker so mu pohodili dragocena kurja očesa.
Mnogo dela v veži je imel tudi farovški hlapec, postaven fant, ki je, golorok z zavihanimi rokavi, balanciral med svetih čuvstev prepojenimi obiskovalci in občudovalci, odpiral in zapiral vrata, ter marsikaterega lastnika dragocenega življenja
brez ozira na spol in starost sunil z največjo prijaznostjo pod rebra. Tudi oba oborožena gospoda žandarja sta imela dovolj, da, še čez glavo opravka. Le njima se imajo zahvaliti nekateri prenavdušeni obiskovalci in obiskovalke — po izreku nekega fanta, kateremu menda pravijo v Šenčurju, od koder je baje doma, Anškov ta mal kaplan — da jih niso „hinrihtal".
V tretje gre rado, sem si mislil, in preril sem se še enkrat do vrat, ker videti sem hotel za vsako ceno, kako se bo ta sveta, kriščeve martre trpeča ženska zopet prebudila. — Sreča mi je bila mila. Ko razjarjeni in v potu premočeni farovški hlapec malce odpre vrata, že sem vtaknil roko v špranjo. Silen pritisk in vrata se odpro. V svetem navdušenju sunem z obema rokama pred sabo dve človeški postavi, ki sta zastokali. Pritisk od znotraj je bil hujši, vrata se zapro z velikim truščem in moja leva roka je počela potiti krvavi pot, nohte imam črne kakor kovač, izza nohtev pa mi kapljajo krvave kaplje. Zavpijem tako žalostno kakor obstreljen zajec, od znotraj pa zaslišim prijazen glas gospoda farovškega hlapca: „Prav ti je hudič, zakaj pa tako neumno tiščiš!" Z velikim veseljem sem vzel prijazni opomin vse časti vrednega farovškega ekonoma na znanje, otresel boleče prste in z geslom: „Ne nazaj", vstrajal na nevarnem mestu. Sreča mi je bila mila in v kratkem sem se iznajdel zopet v sobi čudežev.
ali v desetinske srečke, ki bodo stale 4 krone, tako, da bo v resnici mnogo nad 80.000 srečk. Kako mišji vlada te srečke deliti, sicer še ni povedala, če izda 20.000 celih srečk po 40 kron 25.000 četrti nskih sreč po 10 kron in 35.000 dese-tinskih po 4 K, igra v vsakem razredu 470.000 srečk in v petih razredih 2,350.000 srečk. Številk je pa samo 80.000. Če se deli srečko št. 5420 v četrtin-ske srečke, ^bodo ti imeli št. 5420A, 5420B, 5420C in 5420 D. Če je srečka deljena v desetinske srečke, bodo ti imeli št. 5420 a do 5420 k.
Teh 80.000 srečk po 4 krone igra v prvem razredu. V prvem razredu zadene samo 2000 srečk z naslednimi dobitki:
1 dobitek	po	60.000	kron .	60.000 kron
1 „	n	20.000	H	20.000 „
1 ,	n	10.000	11	10.000 „
2 dobitka	1? •	5.000	11	10.000 „
5 dobitkov	n	2.000	n	10.000 „
10 „	n	1.000	•i ■	10.000 ..
20 „	ii	500	n	10.000 „
25 „	n	400	n	10.000 „
85 „	i*	200	ii	17.000 „
1.850	ii	90	ii	166.500 „
6 dobitkov „ 10 20
2.000 dobitkov......... 323.500 kron
Seveda dobi lastnik četrtinske srečke, če zadene, samo četrtinko in lastnik desetinske srečke, samo desetinko označenega zneska. Z 10 kronami se dobi največ 15.000, in s 4 kronami največ 6.000 kron.
Nadaljna igra.
Ako je teh 2.500 srečk izžrebanih, preneha igra za teh 2.000 igralcev, ki so zadeli. Za ostalih 78.000 pa igra še ni končana; lahko igrajo tudi še v drugem razredu, ali plačati imajo zopet toliko, kolikor so plačali že v prvem razredu, torej še enkrat 40, 10 ali 4 krone. Potem dobe tudi za drugi razred srečko. Ako bi pa kdo pričel igrati šele v drugem razredu, mora izven zneska za drugi razred, plačati tudi onega za prvi razred, tako da ga stane igra v drugem razredu 80, 20 ali 8 kron. Da pa odda vlada tudi srečke, ki stanejo že dvojno v drugem razredu, se nastavijo večji dobitki, in sicer:
1 dobitek	po	70.000 kron		70.000 kron
1 „	11	30.000	11	30.000 „
1 „	1?	15.000	11	15.000 „
3 dobitki	11	5.000	n	15.000 „
8 dobitkov	11	2.000	11	16.000 „
16 „	11	1.000	n	16.000 „
30 „	11	500	11	15.000 „
40 „	11	400	11	16.000 „
50 „	11	300	15 •	15.900 „
1.850 „	11	130	11	240.500 „
2.000 dobitkov......... 448.500 kron
Seveda se dobi s četrtinsko ali desetinsko srečko le četrti ali deseti del zneska.
Potem začne igra v tretjem razredu iznova. Kdor še nima srečke drugega razreda, mora plačati za isto tretjega razreda 120, 30 ali 12 kron. Tudi sedaj se povišajo dobitki, in sicer:
1 dobitek 1 „ 1 „
3 dobitki
po
80.000 kron 40.000 „ 30.000 „ 10.000 „
80.000 kron 40.000 „ 30.000 „ 30.000 „
50 58 1.850
5.000 2.000 1.000 600 500 170
30.000 20.000 20.000 30.000 29.000 314.500
2.000 dobitkov......... 623.500 kron
Istotako je v četrtem razredu. Sedaj stane posamezna srečka 160, 40 ali 16 kron. Dobitki so sledeči:
1 dobitek	po	100.000 kron		100.000 kron
1 „	11	50.000	11	50.000 „
1 „	55	40.000	n	40.000 „
4 dobitki	11	10.000	n	40.000 „
8 dobitkov	11	5.000	n	40.000 „
16 „	1)	2.000	11	32.000 „
24 „	11	1.000	11	24.000 „
38 „	11	800	n	30.400 „
57 „	11	500	11	28.500 „
1.850	11	200	11	370.000 „
2.000 dobitkov				754.000 kron
Dozdaj se je izžrebalo v teh štirih razredih 8.000 srečk. Kdor ni še nič zadel, lahko igra tudi še v petem razredu. Tu stane srečka, ako se ni igralo že v vseh prejšnjih razredih, 200, 50 ali 20 kron. Tu so dobitki največji. Ker mora dobiti skoro polovica srečk, to je 32.000, obenem pa morajo biti tudi visoki dobitki, ni nič manj kot 29.598 srečk z najmanjšimi dobitki po 200 kron. Igralci s temi srečkami dobe na ta način, da nič ne izgube, nego da dobe nazaj le svojih 200, 50 ali 20 kron.
V petem razredu niso samo dobitki, ampak tudi premije in sicer v znesku 700.000 kron. To premijo dobi ona srečka, ki se je izžrebala kot zadnji dobitek 2.000 kron ali nad to svoto. Izžre-banje pa se vrši na ta način, da so pripravljene dve posode. V eni teh posod je 80.000 številk, v drugi toliko zavitkov, kolikor dobitkov. Izžreba se potem prva številka in poleg zavitek, v katerem je zabeležen dobitek. Ako je sedaj pri žrebanju v petem razredu, izžrebanih vseh 192 zavitkov, ki imajo dobitke po 2.000 kron ali višje, odpade na številko, ki je zadela 192 dobitek tudi premija 700.000 kron. Oni ki je zadel, dobi torej dobitek in še povrh premijo. Samoobsebi je umevno, da je premija pri četrtinski srečki le 175.000 kron in pri desetinski srečki le 70.000 kron.
V petem razredu se igra sledeče:
1	premija	po	700.000	kron	.   700.000 kron
1	dobitek	n	300.000	11	.   300.000 „
1	il	ii	200.000	.55.	.   200.000 „
1		n	100.000	11	.   100.000 „
1	n	ii	50.000	11	.    50.000 „
1	n	ii	40.000	11	.    40.000 „
1	ii	il	30.000	11	30.000 „
1	n	n	25.000	11	25.000 „
5	dobitkov	ii	20.000	11	.   100.000 „
10	11	11	10.000	11	.   100.000 „
20	ii	ii	5.000	11	.   100.000 „
150	ii	n	2.000	11	.   300.000 „
360	ii	11	1.000	11	.   360.000 „
1.850	ii	ii	500	11	.   925.000 „
29.598	ii	n	200	«	. 5,919.600 „
32.000 dobitkov in 1 premija
9,249.600 kron
Donesek vseh žrebanj.
Od 80.000 srečk, jih torej 40.000 sploh ni zadelo dobitka in pri 29.598 srečkah igralec ni nič dobil in nič izgubil. Vlada pa seveda ni mogla prodati vseh 400.000 srečk, ker je odpadlo pri vsakem razredu 2000 izžrebanih številk, tako da je preostalo v drugem razredu 78.000, v tretjem 76.000, v četrtem 74.000 in v petem 72.000 sresk. Dohodki iznašajo 15,200.000 kron, dobitki 11,400.000 kron. Preostajajočih 3,800.000 kron pa ni čisti dobiček. Ako se računa samo 1,000.000 K na stroške, preostane kot dobiček loteriji 2,800.000 K. Ako hoče torej vlada pri razredni loteriji profitirati 20,000.000 K na leto, je treba žrebanje ponoviti sedemkrat. Bilo bi torej 35 žrebanj ali povprečno vsakih 10 dni eno žrebanje. _ Po A. Z.
Plemenski biki. Okrajno glavarstvo v Kranju razglaša, da morajo v smislu zakona o povzdigi živinoreje zglasiti ustmeno ali pismeno vsi oni posestniki svoje bike, katere nameravajo spuščati za oplemenitev tujih krav in telic 1. 1913. najpozneje do konca svečana pri pristojnem županstvu.
Zglasilo mora obsegati: 1. ime, priimek in stanovališče bikovega posestnika, 2. popis (barvo, starost, pleme) in stajališče bika, 3. napoved, če je bik že dopuščen ali ne; če je bil bik že dopuščen, je navesti dan in številko dopustnega lista.
Na tedenski semenj v Kranju, dne 3. febr. 1913 se je prignalo: 111 glav dom. govedi, 4 teleta, in 72 prešičev. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 80 glav eomače govedi in 72 prešičev, — Cena od kg žive teže: za pitane vole 88 vin., za srednje pitane vole 84—86 v., za nepitane vole 78—80 v., za teleta 1 K in za pitane prešiče 1 K 20 v.
Tržne cene
na tedenskem semnju v Kranju, dne 7. jan. 1912:
Pšenica        100 kg......                     . .K 23"50
Rz                „   „......... „ 22
Ječmen         .„   „......... „ 20-—
Oves             „   „......... „ 21-50
Koruza stara   „   „......•.....„ 21'80
Koruza nova   „   „........ „ 18"50
Ajda             „   „......... „ 24-—
Proso            „   „   . ....... „ 21 —
Deteljno seme „   „......... „ 170480
Fižol ribničan  „   „......... „ 25-—
Fižol koks      „   „......... „ 30"—
Grah             „   „......... „ 48 —
Leča             „   „......... „ 48 —
Pšeno            „   „......... „ 30"—
Ješprenj         „   „......... „ 28"—
Krompir         „   „......... „ 5'80
Mleko 1 /.............. „ —-20
Surovo maslo 1 kg......... „ 3-50
Maslo            1„ ......... „ 3"—
Govedina I.     1  „ ......... „ 180
Govedina II.    1 „ ......... „ 172
Teletna I.       1  „ ......... „ 2"—
Teletna II.      1  „.......                       . . „ L80
Svinjina I.       1  „ ......... „ 2"—
Svinjina II.      1  „ ......... „ L80
Prekajena svinjina I. 1 kg...... „ 2-20
Prekajena svinjina II. 1 „...... „ 2-—
Slanina I.                1 „...... „ 2.—
Slanina II.               1 „...... „ 170
Jajca  7 kom............. „ —-40
Ko sem stopil poleg postelje, okrenila se je „trpeča", — tako jo je imenoval gospod župnik — na desno stran in pričela prisušeno kapljico krvi iz očesnega kota praskati z levo roko, na kateri se je svetil prstan, kakršne nosijo tržaške ali reške služkinje v obilem številu na prstih in v katerih je zlata baje samo toliko, da se svetijo. Jas sem mislil, da se praska zato, ker jo srbi na koži prisušena kri, njena postrežnica, pa je bila mnenja, da se bo „trpeča" kmalu zavedla in je pričela z lepo in grdo poditi iz sobe radovedne verne kristjane. Ker ni sama nič opravila in je vedno več radovednih zijal zijalo v „trpečo", poklicala je postrežnica pomoč, ki se je kmalu pojavila v osebah meni neznanih lastnikov treh čisto obritih obrazov. Kakor je nekdaj znameniti in slavni Konfucij prišel na bojišče šele, ko je bil sovražnik že pobit, tako je tudi v tem slučaju, voditeljica po debelini ni obsežnosti slavnemu Konfuciju zelo podobna načelnica farovških, na vse pripravljenih bojevnikov, prišla zadnja na bojišče Časti in slave, visoko vihteč čisto novo sirkovo metlo. Bil sem eden zadnjih, ki smo po glasnem protestu, katerega pa nismo imeli časa dati na zapisnik, — zapustili sveti kraj. Daleč že med drugimi vrati sem še nekoliko postal in se ozrl nazaj, kakor Lotova žena na Sodomo in Gomoro. Nisem se spremenil v solnat steber, pač pa sem čul ogorčene vzklike, med katerimi sta dva pomembna : „Kakšen so ti prešič, naredi" — in „Ti pa tudi že žiher ustaneš, sej že od pol poldneva ležiš!"
Zadovoljen z uspehom preiskovanj, zadovoljen z bunkami in prejetimi brcami, sem se vstavil na prostoru pred farovžem in čakal konca.
V svetem pismu stare zaveze, v Mojzesovih bukvah, se bere. „Prišli so trije mladeniči iz daljne dežele v Sodomo. Ko so sodomljanski mladeniči zvedeli, da so trije cvetoči mladeniči v hiši Lotovi, pridrvela je njih velika množica pred hišo Lotovo in zahtevala, naj se jim izroče ti trije mladeniči, da se ž njimi poveselijo. Komur je znana razlaga mutastega ali sodomskega greha, bo vedel, kako so se hoteli Sodomljani s tremi mladeniči razveseljevati.
Nekako tak utis je napravil name naval občinstva, posebno naval radovednih fantov, ki so z J vso brezobzirnostjo zahtevali, naj se jim „trpeča" j pokaže. Ker le niso odjenjali, pripeljal jo je gosp. ! župnik na prag. Srednje velika, dobro rejena žen-! ska, črnkastih las, močnih lepo zalitih spodnjih če-I ljusti, z barvo odcvetelih velikomestnih služkinj ! južnih pokrajin.  Ko je debeli g. župnik opomnil, da „trpeča" želi, da bi ljudje molili zanjo, in da tudi ona obljublja, da bode molila zanje, pojavil se je na njenih ustnah zaničevalen in prešeren posmeh, podoben smehu onih velikomestnih de-1 klet, katerih v dunajskih ulicah srečaš v večernih urah. Neka ženska, obraza nisem videl, je za-i upila na ves glas: „Za nas Boga prosi!" Druga I je pripomnila „Usmili se nas". Za zidom je pričel 1 peti nekdo litanije: „Gospod, usmili se nas! Kriste, usliši nas!"
Ne vem kaj bi se bilo še vse izcimilo iz tega, da ni pripeljal farovški ali čigav hlapec je bil, dva soda bencina, in z največjo prijaznostjo in brez-J obzirnostjo — kar mi je močno imponiralo — zape-| ljal med množico pred farovž in od tod pred cer-i kev. Župnik in „trpeča" sta se pomaknila, nazaj v ! farovž, g. žandarja sta se prerila skozi množico, vrata so se zaprla in hlapec, ki je vozil bencin in I prignal izpreženega konja nazaj, je godrnjal nekaj j o „prokletih babah".
Odšel sem po tolikem naporu v vas in iskal J po gostilnah jela in pila. Vino je bilo dobro, moram reči, pravi cviček za zdravljenje pustnega mačka kakor nalašč, toda jela ni bilo dobiti. Z največjo prijaznostjo sem prosil postne jedi — ni je bilo dobiti, tudi žab še ni bilo, dasiravno imajo Vodičani te vrste postno živino v veliki časti. Ko sem pa neki gostilničarki zaupno povedal, da bi rad, če že ni druzega dobiti, posegel malo nad mesteje, nastavila mi je grozeče burklje na prsi . . . > Ker se burkelj, tega ženskega orožja, bolj bojim, j kakor Turki bolgarskih bajonetov, odšel sem lačen i iz tega kraja velikih čudežev.
Sodbo o vsem kar sem videl, čutil, izkusil in pretrpel, to sodbo, dragi moj, pošljem Ti v kratkem. Danes ne morem, kajti moji živci so utrujeni in moje kosti zdelane. Pripomnim samo, da Gorenjci najbrže ne živimo v 20-tem temveč v 14-tem sto-I letju. Pozdravlja Te
Kmet J u r
j po domače Hudiman od Sv. Čebra pod Resnikom
h. št. 8.
DOPISI.
Brez krinke.
;Iz Škofje Loke. Pretekli teden nam ni prinesel nič posebnega. Celo običajnih pustnih šem ni bilo pri nas toliko, kakor prejšnja leta, da ne govorimo o našem političnem gibanju, ki počiva ravno tako, kakor to žele naši klerikalci. Včasih se nam sicer primeri, da se nekako vzbudimo iz te zaspanosti in takrat navadno slišimo razne lepe in koristne načrte, ki bi jih bilo treba le izvesti. Toda ni ga, ki bi to hotel storiti. Tako ostajamo torej samo pri načrtih. Koliko nerešenega in za kulturno, politično in gospodarsko povzdigo našega naroda potrebnega dela nas še čaka! Kaj pa pri „Utalnici", „Sokolu", „Naprednem političnem društvu" in kakor se že imenuje te razne naše starejše in novejše naprave? Kje pa je naša mladina? ^alibog jo ni nikjer ali pa se iz komodnosti ali v to prisiljena, odteguje vsakemu javnemu delu. Kaj pa naši klerikalci, ali se res pri njih cedi sam med in mleko? Dvomimo. Glasni so res mnogo bolj kakor mi, to pa jim ne pomaga dosti. Sedaj imajo mestne vajeti že v rokah in bi vsaj pričakovali, da nam kmalu pokažejo vsaj del svojih poprej toliko povdarjanih — zmožnosti. Toda? Kakor vidite iz tega, je na vseh koncih in krajih samo brezdelje, kakor da živimo nekaj časa sem v mrtvi sezoni, iz katere kar več ven ne moremo!
Tudi gospodarsko ne moremo pri nas napredovati. Poglavitni vzrok temu našemu zaostajanju je brezdvomno prevelika oddaljenost mesta od že-leznične postaje. Zato bi bilo res treba v prvi vsti skrbeti za kolikor mogoče krajšo in ugodnejšo zvezo z našim kolodvorom. Te zveze nam vsaj bodo izposlovali naši klerikalci. Če se to ne bo moglo zgoditi, potem seveda nihče drugi ne Bo temu vzrok, kakor mi naprednjaki. Zato je bilo seveda tudi potrebno in koristno, da so klerikalci v svojih listih napadli naša dva poštena, napredna posestnika, ki baje ovirata zgradbo nove ceste na kolodvor. Nič ne de, ako je tudi vse drugače res, kakor se je o njiju takrat pisalo! Priporočamo tudi v bodoče našim klerikalcem naj vselej, ko bodo potrebovali pomoči naprednjakov, da jih v to prisilijo z — loparjem, ako že zlepa nočejo ustrezati njihovim zahtevam!
Dobro jih poznamo, te naše klerikalne možakarje. Ako se ne zgodi ravno vse po njihovi volji, potem menijo, da se jim nalašč in namenoma nasprotuje in najsi je to tudi v čisto gospodarskih stvareh, ki nima s politiko ničesar skupnega!
In to naj naprednjaki še nadalje mirno trpimo ?
Ne verujemo, da je vsem naprednjakom prav, če bi se uveljavila ta klerikalna načela. Zato bi bilo tudi umestno, da pokažemo nekoliko več zanimanja za to, kar ti delajo in jih v pravi luči pokažemo volilcem. Brez krinke!
Predoslje Z mirno vestjo lahko trdimo, da je težko najti občino, v katerej bi klerikalna pšenica tako bujno cvetela kakor v naši. Vsaj pa tudi ni čuda. V Predosljih imamo Marijino družbo in katoliško slovensko izobraževalno društvo. V bližnji Suhi probuja verne vaščane „Ljudska knjižnica Belca" in na Rupi „Ljudska knjižica". Zato pa se tudi ne sme nikdo čuditi, da smo že tako izobraženi, kakor malo kje drugod. Ne le, da so pretepi nekaj navadnega, pripete se samomori, uboji i. t. d., kar se ne zgodi daleč na okoli. Posebno izobražene smo se pokazali zadnji predpust. Eden se je obesil, ena ženska je vsled preobilo zavžitega alkohola pobegnila od doma in so jo našli Vi gozdu mrtvo, enega smo ubili, najžalostnejši slučaj pa se je primeril v nedeljo zvečer v Britofu, kjer je posetnikov sin Lovrenc Bizjak zaklal svojega starejšega brata Mihata vsled domačih prepirov. Prizadejal mu je tako težke rane na vratu, da je izdihnil, predno je prišla zdravniška pomoč. Da ni prišlo v pondeljek zopet do pretepa, se imamo zahvaliti orožnikom, kajti polena so že letela proti hiši, kjer se je vršilo ženitovanje Antona Muliča. V pustu pa smo tudi prav pridno plesali in se veselili pozno v noč, seveda le v gotovih gostilnah, ki so na glasu, da so prave katoliške gostilne. Manj zanesljiv gostilničar za ples licence sploh pri županstvu ne dobi, če tudi je pripravljen plačati v občinsko blagajno vse pristojbine, gotovi gostilničarji pa to lahko store brez licence in to na katoliški podlagi. Pa kaj hočemo ? Prišle bodo nove volitve bodisi za občino, deželni ali državni zbor, volili bomo mož ob možu tako, kakor bodo ukazali „gospodje" in čast naše občine bode rešena in širom slovenske domovine se bode po časopisju oznanjalo: „Ljudstvo je govorilo, živeli zavedni volilci!"
DNEVNE VESTI.
Večni kandidat. Kakor se čuje, kandidirajo klerikalci za nadomestno deželnzborsko volitev v mestni skupini Kamnik—Radovljica—Tržič primanja deželne bolnice dr. Vinko Gregoriča, ki je v Ljubljani pri različnih volitvah že neštetokrat propadel, vsled česar je splošno znan pod imenom — dr. Pogoreto! Nadejamo se, da bo tudi sedaj delal čast svojemu priimku.
Terorizem. Deželnemu odboru, tej naši svetli zvezdi na temnem kranjskem nebu, že dolgo ni všeč, da ne more razpolagati z našimi vrlimi gasilnimi društvi tako kakor naprimer razpolaga z deželnim denarjem. To se pravi, da je v naših gasilnih društvih še malo možatosti in" da ne padejo takoj na trebuh, ako pride kak migljaj iz deželnega dvorca. Dež. odbor je poizkušal na razne
I načine, da bi ukrotil te neposlušneže, a vsako
j sredstvo je bilo zaman. Niti odtegnitev podpor, niti intrige pri volitvah niso spravile naših kore-
! njakov iz ravnotežja. Ker torej ni pomagalo nič, si je izmislil naš velemodri dež. glavar prav eno-
I stavno sredstvo: Ustanovimo novo gasilsko zvezo.
i Da pa ulovimo saj za začetek nekaj članov, pri-tisnimo tam, kjer je človek navadno najbolj občuten, to je pri podporah. In tako je klerikalni ljub-
| ljanski moniter objavil v četrtek to vest čudečemu se svetu, obenem pa tudi objavil vprašanja raznih
! gasilcev, kaj bo s podporo v slučaju onemoglosti. In glej! Vsi oni onemogli gasilci, ki bodo pristopili novi zvezi, so lahko brez skrbi glede podpore, oni pa, ki tega ne store, ne dobe nič, ker razpolaga o gasilskem fondu le dež. odbor. Dobra je ta. Če bodo pa naša gasilna društva tudi sedla na ta lim ?
j Sicer jim pa svetujemo prav enostavno sredstvo. Ako hoče dež. odbor razdor, pa naj ga ima. Uravnajo naj svoje delovanje po tej deželnoodborski prijaznosti. Kadar bo pa kje v soseski gorelo naj gredo mesto gasit, raje gledat. Tako si bodo prihranili mnogo stroškov in mnogo truda in napora, povrhu pa lahko ostane še kaj za podpore onemoglih gasilcev, ki ne bodo v konkurenčni Zvezi.
j Dež. odboru bi pa pošepetali le to na uho, da naj si zapomni, da so naša gasilna društva prostovoljna in da kot takim nima dež. odbor prav nič ukazovati in da se z denarjem kupuje le podle duše. Capito?!
Znamenje časa. V vodiškem župnišču so kazali minole dni zamaknjeno Johano Stare iz Repenj, ki baje v sredah in v petkih poti kri na rokah, nogah ter obrazu in posebno hudo na
■ prsih nad srcem. Od vseh strani je prihajalo ljudstvo občudovat — svetnico. Človek bi mislil, da bo
i poklicana oblast posegla vmes, napravila konec
; škandaloznemu humbugu in poslala histerično žen-
I sko na opazovalnico. Toda, kakor se nam poroča, je na pepelnično sredo celo okrajni glavar iz Kamnika prišel gledat zamaknjenko in ob silni
I gnječi sta delala red — dva c. kr. orožnika! Ali res jadramo nazaj v srednji vek?
Pomožna blagajna. Z neko čudno vnemo priporoča na bobnu prodano glasilce kranjskega fa-rovža novoustanovljeno bolniško blagajno. Imeli smo torej popolnoma prav, ko smo označili v zadnji
1 številki to blagajno kot izključno klerikalno ustanovo. Svarimo toraj vnovič napredne obrtnike, da se ne dajo vpreči v klerikalni jarem, katerega bode še marsikdo težko občutil. Sedaj agitujejo klerikalci z manjšimi prispevki in večjimi podporami,
( pomisliti je pa treba, da prvo drugo izključuje. Nova blagajna je ustanovljena po načelu vzajemnosti in ako prispevki ne bodo zadostovali v pokritje dajatev, poseči bodo morali oni obrtniki, ki bodo mogoče v prvem letu prihranili nekaj dese-takov, globoko v žep in potem eventueluo tudi stotaki ne bodo zadostovali.
Prodaja Pavšlerjevih posestev. Dne 6. in 7. t. m, se je vršila prodaja od Glavne posojilnice zarubljenih Pavšlerjevih posestev. Hišo na Glavnem trgu št. 117 je zdražil g. Ivan Pollak, za K 33*46jE>, pristavo pb državni cesti g. A. Majdič za K 8(500, gozd v Šmarjetni gori in travnik na kranjskem polju je zdražil povečinoma g. A. Jeršin iz Prirri-skovega za skupno svoto K 10995. Nadalje je zdražil tudi gosp. L. Marinšek iz Strahinja travnik za K 1051, J. Jeršin iz Kranja travnik za 1205 kron, Fr. Križnar iz Okroglega njivo za K 2210, gozd v
! Besnici g. Ferd. Pollak iz Kranja za K 680 in mali
\ gozdič tudi v Zg. Besnici Fr. Pajer iz Kranja za K 120. Vse ostalo posestvo, to je, mlin, žaga, vodne
i sile in gospodarska poslopja pa je zdražil gosp.
i Rudolf Kokalj, veletrgovec in posestnik iz Kranja
j za K 192.070.
Novo industrijsko podjetje v Kranju. Kakor se nam poroča, se bo ustanovila v Kranju družba za izdelovanje in čiščenje lanenoga in jedilnega olja. V to svrho se bo porabilo Pavšlerjev mlin z
i vsem posestvom, ki ga je zdražil na včerajšnji
j dražbi gosp. Rudolf Kokalj, veletrgovec v Kranju. Začetna dela so že v teku.
Ciki iz kranjske kavarne. Po mestnih'ulicah
j zapazimo večkraj ljudi, ki pobirajo po tleh čike od
j cigar, jih pazljivo brišejo in shranjujejo. So pa tudi taki ljudje, ki opravljajo ta snažni posel po ka-
j varnah. Tam pobirajo čike in pljunke in ker take
j robe ne morejo rabiti doma, pošiljajo jo v širni
1 svet. Nam je mučno pečati se s časnikarskimi grehi,
! o katerih je dvomljivo le to, ali imajo svoj izvor v omejenosti ali perverznosti, nedvomljivo pa to, I da ne rastejo na čednih gredicah, ampak med plevelom. Konstatirati pa hočemo le dvoje: prvič da ! je evolucija v našem časnikarstvu dospela že na j tako višino, da imamo dnevnike, ki so hvaležni že j za vsako še tako neslano otročarijo in drugič, da zna imeti prisluškovanje v kavarni, kaj se govori j pri sosedni mizi, lahko tudi slabe posledice. Kdor I namreč preveč slastno brska po kavarniških pljunkih, temu se lahko primeri, da ga dekla, če pometa, pomeče med druge smeti in vrže v greznico. Tam bi se morda vsaj dobro počutil.
Nekaj nezaslišanega se godi v Kranju. Kakor ; drugod, tako tudi v Jagrovi kavarni v Kranju več-j krat tarokirajo. Stalne partije sicer ni. Kakor drugod, se tudi v Kranju igralci večkrat sporeko in užaljeni se navadno umaknejo med komarje. Prav-I tako se — ne glede na posamezne častne izjeme — saj za nekaj časa prostovoljno degradirajo za i kibice oni tarokisti, katerim se je zapored nekoliko i preveč puščalo. Semintja se tudi koga, ki ima le preveč sreče, nekoliko pobojkotira. Pa se že vedno j najde kaka nova moč, ki vskoči na izpraznjeno i mesto, in le redkokedaj pridejo komarji popolnoma j ob svoj trdi kruhek. To vse še ni nič hudega in ' je v Kranju pravtako, kakor povsod, kjer negujejo ! duhovito igro tarok (v mislih imamo pravi tarok i z enojko, dvojko in trojko, brez „paklja"), z edino izjemo morda, da v Kranju uboge kibice še brez-obzirnejše preganjajo, kakor drugod. No, tudi to zadnje še ni največje zlo, in ne govorili bi o kranjskem taroku, da ni zakrivil najhujše pregrehe — narodnega izdajstva. Pripeti se namreč, da včasih kakemu tarokistu uide kaka — horribile dietu! — nemška beseda, zlasti takrat, če je med tarokisti kak igralec, ki ne zna ali le prav slabo zna slovenski, ali če siten kibic noče razumeti „po kranjsko" in mu je treba po nemško poklicati v spomin najstrožji paragraf predpisov za komarje. Tudi o kibicih se trdi, da delajo opazke v blaženi nemščini, : bodisi,   da  jim   je   nemškovanje  že prirojeno, bodisi, da še ne poznajo slovenskih tehničnih izrazov tarok-igre. To svet pretresujočo vest o narodnem izdajstvu kranjskih tarokistov in kibicev je že obelodanil neki, za pozitivno delo vneti rodoljub, kar dvakrat v „Danu", dični „Gorenjec" jo je po-| grabil in tako je prišel narodni škandal v javnost. Ne zavedali bi se svoje dolžnosti, ako bi tudi mi ne povzdignili svarilnega glasu in ožigosali te od-i prte rane na narodnem telesu. Zato kličemo nem-škujočim kranjskim tarokistom in kibicem glasen — kontra! Morda se posreči nam trem, „Danu", „Go-renjcu" in „Savi" — celi „truli" —, da rešimo še i pravočasno slovensko domovino, naše mesto in kranjsko tarok-partijo s priveski  iz grabežljivih nemških krempljev. Če se nam to posreči, bo zopet oprana čast našega mesta, in pri prihodnjih volitvah bomo — kar je glavna stvar — spet prav šteli taroke — pardon!—hoteli smo reči — volilce!
Ljudska knjižnica Narodne čitalnice v Kranju, je poslovala v januarju 1913 v lOih urah. Izposodilo se je 269 izposojevalcem 808 knjig. Ljudska ! knjižnica posluje vsako nedeljo od 11. ure do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 1/28. ure do lj29. ure zvečer. Knjige se izposujejo članom in sode-: lovalcem Narodne čitalnice brezplačno, drugi pa, katerih vsakdo je dobrodošel, plačajo 60 vinarjev polletno.
Grad Kieselstein v Kranju je kupila država za 80.000 kron. K gradu, v katerem so nastanjeni uradi c. kr. okrajnega glavarstva, stavbenega od-
! delka in davčnega referata, pripada tudi obširen cvetlični in sadni vrt ter malo gospodarsko poslopje. Grad samnasebi je zelo stara stavba, kajti
I sezidala sta ga leta 1255. ortenburška grofa Henrik in Miroslav, katerima je služil kot trdnjava. Zadnji lastnik je bil Pavel pl. Del Negro, zasebnik V Solnogradu in bivši lastnik graščine v VVieltenu pri Inomostu.
Dr. Janko Vilfanovo pisarno v Radovljici prevzame, kakor se govori, dr. Jane iz Postojne in sicer pride v Radovljico že 15. t. m. Radovljiški klerikalci so si zelo prizadevali, da bi dr. Jane ne prevzel odvetniške pisarne v Radovljici, kajti dr. Jane je baje dobil nebroj anonimnih pisem, s katerimi se ga je na vse mogoče načine strašilo priti v Radovljico. To zlobno delo bi se jim bilo
j Skoro posrečilo, ker je dr. Jane svoj prihod že enkrat preklical, katerega je pa pred nekaj dnevi zopet umaknil, na žalost vsem onim, ki znajo anonimna pisma pisati z levo roko.
Prijet tat. Na pustni torek popoldne so pri-
j jeli na kranjskem kolodvoru Janeza Sekirčnika, ki je pristojen v Cerklje. Pripeljal se je iz Ljubljane,
! a ker ni imel voznega listka, ga je sprevodnik
: naznanil. Na pomoč poklicani orožnik je spoznal v njem nevarnega tatu Sekirčnika, ki ga je žan-
j darmerija še dalje časa zastonj iskala. Znan že od preje radi tatvine, je tudi to pot ukradel svoji teti poštnohranilnično knjižico v vrednosti 700 K ter je hotel ta denar dvigniti na kranjski pošti. Predno so ga spravili na varno, je še poizkusil orožniku
j uteči, kar se mu pa ni posrečilo.
Za „Gorcnjsko sokolsko župo" je poslal g. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, 50 kron iz poravnave Josip Cvar—Konrad Čadež. Hvala! Na zdar!
Defravdacija v „Zadružni Zvezi". V „Zadružni Zvezi" je bil že dalje časa nastavljen kot knjigovodja Ivan Polajnko, ki je bil znan kot vnet klerikalen agitator. Polajnko je sin čevljarja in se je že v svoji mladosti privadil cerkve in župnišča. Bil je ministrant pri sv. Jakobu in po prvih srednjih šolah je skoraj bil na tem, da se posveti obrti svojega očeta. S svojimi podrepnimi zmožnostmi še je znal Polajnko pridobiti zaupanje važnih klerikalnih gospodov in ti so ga nazadnje spravili v „Zadružno Zvezo". Na pustni torek je prišel Polajnko v „Jadransko banko" s čekom za 40.000 K. Ker je bil ček pravilno podpisan in je nosil ime ravnatelja Trauna in predsednika — kaplana — je uradnik banke ček izplačal. Polajnko je z denarjem odšel domov in se je z ženo odpeljal — na dopust. V „Zadružni Zvezi" o defravdaciji niso nič vedeli. Polajnko je imel itak dopust in je šel bogvekam. Šele čez 3 dni je prišel ravnatelj v banko in je hotel pogledati v račune. Pri pregledovanju je zapazil ček za 40.000 kron, za katerega sam ni vedel. Videl je takoj, da se je zgodila defravdacija in je stvar naznanil policiji. Policija je izvedela, da je Polajnko že v torek odšel. Obvestila je takoj vse postojanke. Kam je Polajnko odšel, je doslej neznano. Prej je večkrat govoril
0 Balkanu — toda poiskal si bo menda bolj ugoden kraj.
Učiteljske vesti. Premeščena je stalna učiteljica Marija Tome iz Ribnice na dekliško šolo v Kranju. Izpraznjeno učiteljsko mesto na štiriraz-redni ljudski šoli v Kranju se bode v stalno na-meščenje še enkrat razpisalo. Prestavljena je na lastno prošnjo stalna učiteljica Frančiška Grom iz Zgornjega Tuhinja v Naklo pri Kranju, kjer mora službo nastopiti pričetkom meseca sušca t. 1.
Trpinčenje živali. Posestnik Jožef Knific iz Jame je pripeljal dne 13. svečana t. 1. v Kranj voz prešičev na tedenski semenj. Ker konj po strmcu na živinski trg ni mogel voza speljati, ga je pričel Knific neusmiljeno z bičem obdelavah. Očividci so se zgražali takim krutim ravnanjem z ubogo živaljo in to tembolj, ker se je izkazalo, da konj tovora ni mogel speljati radi tega, ker je bil na prsih ves obdrgnjen vsled neprimernega komata in so se kazale več centimetrov dolge in široke rane.
Poročila se je gospodična Josipina Korenčan iz Naklega z orožniškim stražmojstrom Antonom Vrtačnikom v Skocijanu.
Bratomor. V Britofu pri Predosljih je v nedeljo dne 3. svečana zaklal bajtarjev sin Lorenc Bizjak svojega brata Miha Bizjaka. Oba brata sta bila udana pijančevanju. Tudi usodnega dne popoldne sta pila z očetom doma špiritovo žganje. Ko je proti večeru oče za nekaj časa šel iz hiše in sta bila brata sama, začela sta se po stari navadi zopet prepirati in konec prepira je bil, da je Lovrenc potegnil nož in prizadjal bratu dve po 7 cm dolgi rani na vratu, vsled katerih je Miha po preteku ene ure umrl. Po izvršenem zločinu se je bratomorilec mirno podal spat na svoje ležišče. Zločin mirnodušno priznava in pravi, da je brata umoril radi tega, da bode v hiši konec prepira.
Sankaška tekma. Menda ga ni lepšega san-kališča daleč na okrog, kakor je sankališče n a Lancovem, prijazni vasici poleg Radovljice. Sankališče je pravi ideal sankališč. Na desno in levo zeleni gozd, a pred teboj panorama, kakršnje ne pričakuješ. V ozadju ogledaš gorske velikane s svojimi nebotičnimi vrhovi, a v vznožju sankališča poje bistra Sava svojo večno pesem. In to sankališče je nudilo pretečeno nedeljo pestro sliko. Radovljiški športniki, katerim so se pridružile vrle dame, so priredili sankaško tekmo, ki se je kljub skrajno slabemu vremenu izvršila nepričakovano dobro. Za dirko se je določila proga, dolga 800 m. Na damskih enosedežnih sankah so dosegle svoj cilj sedeče tekmovalke: l.gdč. Julči Vovkova-Bled v 1 m 484 sek., 2. ga. Mi m k a Hrašovec v 1 m 50 sek., 3. gdč. K. Andersova, v 1 m 52 sek., 4. ga. C h 1 a d k o v a, v 2 m 4 sek. in 5. gdč. A. Kenda-Kamnik; v 2 m 49 sek. Prvi dve tekmovalki sta bili odlikovani. — Gospodje na enosedežnih sankah so dosegli sledeče uspehe: 1. g. Karol Mecinger-L j ubijana, v 1 m 45'2 sek., 2. g. Cril Vilfan, v 1 m 47"2 sek., 3. g. Alfons Mencinger-L j ubija na, v 1 m 51'2 sek., 4. g. Fr. Jenčič, v lin 55 sek. in 5. g. A. Chladek, v 1 m 573 sek. — Prva dva sta izšla kot zmagovalca. — Zanimiv je bil boj dvosedežnih sank. Vspeh je bil sledeči: 1. gg. brata Mencinger-Lj ubijana, v 1 m 31'2 sek., 2. gdč. Vovk in g. C. Vilfan, v 1 m 434 sek., 3. gg. Jenčič-Ger-lovč v 1 m 58 sek., 4. gdč. K en da in ga. M. Regally, v 2 m 27*2 sek. — Prvi in drugi par sta odnesla zmago. Nad vse zanimiva je bila zadnja točka tekme, namreč boj med domačimi na ratičah po dva moža. Tekmovali so: 1. Šrejov-Kunčič, v 1 m 39\3 sek., 2. Ropotov-Toma-ževec, v 1 m 52-2 sek., 3. Maj dn ik-Ažman, v 1 m 542 sek., 4. Prevc Joža-Vogelni k,-v
1 m 554 sok., 5. Prevc Matija-Zupan, v 2 m 4"4 sek. — Prvi trije so dobili darila v denarju. Po tekmi se je razvila prav živahna zabava pri županu na Lancovem, g. Derniču.
Okrajna blagajna. Dne 27. m. m. so se posvetovali pri okrajnem glavarstvu občinski zastopi o
sestavi proračuna okrajne blagajne za sodni okraj Kranj. Potrebščina je proračunjena na 38.262 K 61 h, katere se deloma pokrije iz preostankov iz leta 1912, primanjkljaj 35.923 K 59 h pa se pokrije s 26°/0 naklado na vse direktne davke — izvzemši osebno dohodarino in plačarino. Za vzdrževanje deželnih in okrajnih cest se določi znesek 27.533 K 53 h. Ker se je svoječasno zabranilo izvrševati konjaški obrt konjederki v Brezju radi pomanjkljivosti obrtnih naprav, se sklene postaviti v proračun svota 500 K kot prvi obrok za napravo mrhovinskega prostora za občine Hrastje, Kranj, Predvor, Naklo in Predoslje.
„Glasbene Matice" v Ljubljani deželni odbor ne podpira, ima pa denar za nemško „Filharmonijo". Trobenti iz kranjskega farovža je to prav, in sicer to raditega, ker napredni listi sramote „<^uke". Ne vemo le, kak stik naj bi imeli pretepaški „Čuki" z kulturnimi društvi.
Samomor. Ustrelila se je pretečeni teden v Pulju gospodična Lavra Cuderman, ki je bila nekdaj uradnica na kranjskem kolodvoru. Vzrok samomora je neznan.
Iz Gorenjskega se poroča: Danes, v sredo sem čul petje ščinkovca popolnoma po pomladansko. Da, dobil sem celo polža, kateri je bil že izven svoje hišice. Mislim, da ima še čas premišljevati, kdaj mine njegov „arest". Ako je njem prav, nam je tudi!
Denarno pismo z vsebino 1720 kron je izginilo iz miznega predala poslujočemu uradniku v c. j kr. poštnem uradu v Tržiču dne 21. januarja t. 1. j Oblasti uzmoviča še niso izsledile.
Iz Begunj. Tu je veliko zanimanje za novi j list „Savo". Vsak naprednjak naj bi bil naročen I nanj. Oklenimo se ga in prav pridno poročajmo vanj.
V Lescah se misli osnovati moško pevsko j društvo. Pozdravljamo to idejo. Fantje, bolje lepo I zapeti, ko čas tratiti po gostilnah.
Deželna električna centrala v Žirovnici bo baje letos z delom počivala ker je povsod suša v kasah. Predno pa bodo nove volitve, utegnejo že malo bolj brskati po svojih, z deželnim denarjem kupljenih podjetjih.
Pobiranje doneskov, ki jih je plačevati v pokritje stroškov trgovske in obrtne zbornice v Ljub-| ljani za leto 1913. C. kr. trgovsko ministrstvo je z i razpisom z dne 13. januarja 1913, št. 43.414 ex 1912, odobrilo proračun trgovske in obrtne zbor-! niče v Ljubljani za 1. 1913 s potrebščinami 83.262 K j ter dovolilo, da- se v pokritje te potrebščine pobira i priklada 8 odstotkov od onih, ki imajo pravico vo-! liti v zbornico, po razmerju občnega pridobninskega davka, in glede podjetij, zavezanih, da polagajo javen račun, po posebnem pridobninskem davku, ki ga plačujejo. Vsakokratne podpisane doneske ■ za trgovsko zbornico je po §21. zakona z dne i 29. junija 1868, drž. zak. št. 85, plačati vselej v ti-; stih rokih, kakor direktne davke, ki so podlaga za njih predpis. C. kr. davčnim uradom je obenem ! naročeno, da od onih, ki imajo pravico voliti, po-| birajo doneske, in ako je treba, uporabijo zakonita prisilna sredstva.
Zadnje vesti.
; Balkanska vojna.
Obstreljevanje Odrina.
V torek opoldne so Bolgari pričeli s hudim ! naskokom na severovzhodno stran Odrina. Besni boj se še nadaljuje ob silnem prelivanju krvi; so-i vražnik dobiva nova pojačanja.
Masakri.
Iz Bejgrada naznanjajo, da Turki v Odrinu '• masakrirajo Bolgare, živeče v trdnjavi.
Razdejani forti.
Naskakujoči Bolgari so zapadne forte deloma razdejali. Major Aris poroča: „Imeli smo zelo težke ! izgube. Sovražnik dobiva velika pojačenja. Trajen I odpor je nemogoč. Čete stradajo in so oslabljene, j Ostaviti smo morali strelbo. Od južnih fortov sem i naprosil dva velika topa; nisem ju mogel dobiti, i Bolgari bombardirajo in naskakujejo z največjo j silo. Naši odvračajo z enakim preziranjem življenja, i A kako dolgo bo še mogoče?"
Še tedne.
Šukri paša javlja, da se posadka lahko drži še več tednov.
Pred Čataldžo.
Uradno izjavljajo, da so turške čete zasedle Kalikratijo vzhodno od črte Bujuk-Čekmedže-Bak-čikej, čataldško železniško postajo in višave ob desnem boku pri Derkosu. Turki so se pomaknili za nekoliko kilometrov pred prednje čataldške trdnjavice. Pri rekognosciranju so prišli v stik z bolgarskimi prednjimi stražami. List „Tasviri" pravi, da so se Bolgari umaknili tja do višav pri Čorlu in da so pri Cekmedži pustili več velikih topov. Mislijo, da pride vsak čas do velike bitke. Turški in I nemški zrakoplovci so konstatirali, da prevažajo
Bolgari vse streljivo in zaloge živeža iz Čataldže v Cerkeskej in Ljule Burgas. Turške bojne ladje so v sredo popoldne obstreljevale južno bolgarsko krilo pri Silivri.
Turška vest.
Čatalška armada je zasedla pozicije, ki so jih Bolgari zapustili.
Občuten poraz.
„Lokalanzeiger" javlja, da je poraz,Turkov j na galipolskem polotoku prav občuten. Napadalci i so bili Turki, ki so jih Bolgari odbili, ki so se j umikali v redu. Ali ko jih je jela vsa bolgarska kavalerija zasledovati, je nastal iz umikanja paničen beg. Turške izgube cenijo na 15.000 mož.
Kurdski jezdeci.
V nedeljo in pondeljek se je izkrcalo 15.000 kurdskih jahačev pri Midiji. Vsak ima 800 nabojev in 20 malih bomb, a nič živeža. Razdeliti se imajo v malih četah po vsej Traciji. Ukazano jim je, da ! ne dajo pardona.
Enver beg.
Iz Carigrada je prišel brzojav, ki potrjuje, da se je Enver beg pri Rodostu izkrcal z 20.000 možmi. I Vnela se je besna bitka; grmenje topov se sliši I do Carigrada.
„Times" poroča iz Carigrada: Potrjuje se, { da so bile bolgarske obrežne pozicije pri Rodostu včeraj bombardirane od turške mornarice in da se i je bombardma danes ves dan nadaljeval. Potrjuje se tudi, da so Bolgari zažgali Rodosto ter se umeknili od obrežja. V Rodostu so se izkrcale turške čete.
„Central News" pripoveduje, da pripravljajo Turki močno ofenzivo svežih iz Trapecunta došlih I čet proti Ljule Burgasu, z namenom, da pridejo { odrinski posadki na pomoč. V Carigradu si delajo precejšnje iluzije zaradi operacij pri Čataldži. Požiganje nekaterih vasi in ustavljanje bolgarskih I prednjih straž smatrajo za znamenje obširnega I bolgarskega umikanja. Turki menijo, da imajo Bol-I gari namen, zasesti bolj severno in vzhodno ozemlje, i da se'izognejo kakšnemu napadu od strani. Pra-i vijo, da so Bolgari razdejali vse železniške mostove.
Sokolstvo.
Občni zbor telovadnega društva „Sokol" v Radovljici se je vršil dne 12. m. m. Brat starosta Fran Dolžan pozdravi v iskrenih besedah zbrane ! brate, spominja se s toplimi besedami umrlih dveh j starost br. Kunstelja in br. dr. Vilfana, kakor tudi ! pokojnega br. Doboviška. Tajnik brat Štefan Ka-f menšek poroča o društvenem delovanju v prete-! čenem letu. Blagajnik br. L. Patik poroča, da je imelo društvo K 1833-99 dohodkov in K 81779 iz-j datkov, toraj prebitka K 101620, ki je plodonosno I naložen. Načelnik br. Hrovat poda načelniško po-; ročilo. — Pri na to se vršečih volitvah so bili izvoljeni starostom br. Fr. Dolžan, podstarosta brat ! Brovč, načelnik br. Hrovat, zastavonoša br. Kavčič, I odbornikom pa bratje Ahčin, Kamenšek, Kavčič, j Olip, Patik in Pip, ter namestnikom bratje Tevž I in omit.  Odposlancem na župni občni zbor izvo-j ljeni so bili bratje Brovč, Olip in Horvat, namestnikom pa bratje Kamenšek, Kavčič in Patik.
Občni zbor telovadnega društva „Sokol" v Železnikih se je vršil dne 6. t. m. z običajnim j dnevnim redom. V odbor so bili soglasno izvoljeni ] bratje Dolenc Karol, starosta, Drmota Jakob, pod-1 starosta, Demšar Alojzij, načelnik, Benedek Franc, tajnik, Thaler Gabrijel, blagajnik, Dolenc Melhior, Demšar Karol, Vidmar Franc, Jaške Janko, Klopčič I Matevž in Primožič Jakob, odborniki, Bogataj Franc I in Frohlich Ivan, namestnika. Pregledovalca raču-| nov sta brata Hafner Anton in Globočnik Jožef.
j Pridobivajte „SAVI" novih naročnikov!
__
Društvene vesti.
1"» v * ■•• '2-
Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Bohinjski Bistrici občni zbor se je vršil 19. ja-
I nuarja 1913 ob precejšni udeležbi. Kot zastopnik osrednjega društva se je udeležil istega g. župnik Ivan Berce, ki je v vznesenem govoru bodril udeležence na vstrajno delo. Po običajnih poročilih, so se vršile volitve in so bili izvoljeni v odbor soglasno in sicer: predsednik g. Mijo Grobotek, tajnik g. Ivan Rihteršič, blagajnik g. Ivan Mencinger,
j odborniki gg. Ivan Soklič, Ludvik Črnogoj, Lovro Vojvoda, Matej Bevc, Ivan Arh, pregledovalca računov Feliks Trojar in Josip Burja.
Gorenjska sokolska župa v Kranju. V nedeljo, 9. t. m., vrši se ob 10. uri dop. predsedstvena seja, ob 11. uri dop. odborova seja; ob 2. uri pop. občni zbor. Bratje, pridite zanesljivo! Na zdar!
XI. velika maškarada „V Ameriki". Veselo je
I bilo vrvenje in življenje na tej sokolski prireditvi in kaj bi ne bilo, saj se je vse pripravljalo v tem kratkem predpustu. Prihitela je iz Amerike dolarska princeza v bogati opravi, ni pa nudila nikomu pri-
like, da bi se ji približal, kajti zginila je nepoznana. Ponosno je stopala indijska princeza, čudeč se slikoviti noši Slovaka in Slovakinje, ki je pa tudi vseobče vzbujala pozornost; tema pridružila sta se Gorenjec in Gorenjka. Kakor bi zveneli vsi zvončki po livadah, tako veselo je donel smeh vesele pomladi, ki se je vrtela po dvorani oživljajoč vse. Odaliske in bajadere, ki so pobegnile iz turških haremov, so^šetale v družbi čarobnih cigank in vročekrvnih Spanjolk tako domače, kakor bi bile sploh vajene prostosti, tako da sta se čudila celo Tirolka in Kitajec. V divjem diru pridrvela je hkratu velika tolpa pravih Indijancev, katerim je sledil z grandeco Meksikanca zamorec s svojim slugo. Zabavne so bile razne domine. Bilo je še veliko več, toda dolžnost nas je klicala v vrste plesalcev, zato naj nam oprosti, kogar smo pozabili. Sokolu pa čestitamo k tej prireditvi, saj je zbral na svoji prireditvi res sokolsko družino, ki se je v neprisiljeni zabavi zabavala do ranega jutra.
Glavna skupščina „Matice Slovenske" bo dne 9. marca, Samostalne predloge za to skupščino je v smislu paragrafa § 3, b) društvenih pravil prijaviti odboru vsaj 14 dni prej.
Odborova seja „Matice Slovenske" dne 28. januarja 1913. — G. predsednik se spominja smrti f ustanovnika Ivana Murnika. — Marca meseca bo 50 let od prvih priprav za ustanovitev „Matice Slovenske". — Letošnja glavna skupščina bo dne 9. marca. — Korekture zemljevida se razpošljejo v obmejne kraje v revizijo. — Matica izkuša doseči zamenjavo publikacij s poljsko Akademijo znanosti in umetnosti v Krakovu. — Brzojavno je pozdravila svečanost Nemčičevo v Križevcih in Vukotinovičevo v Zagrebu. — Iz poročila blagajniko-vega je razvidno, da se proračun za 1912 ni prekoračil. — „Matica" stopi v poštno-čekovni promet tudi za hrvatsko-ogrski del države. Poverjeniku, ki prijavijo vsak 20 članov, se dado publikacije v dar, ako na to reflektira. — Rešijo^ se še druge gospodarske stvari. Tajnik poroča: Članov je za 1912 leto 3370. Tekom 1. 1912 so pristopili štirje ustanovniki in štirje so umrli.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1913.1. sledeči promet i. s.:
1. Prejemki, a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 907 K 90 v. 2. Prispevki podružnic i. s.: Kranjska 1.688 K 75 v., Štajerska 798 K 10 v., Koroška — K — v-, Primorska 2141 K 98 v, Nižje Avstrijska 608 K, skupaj 5236 K 83 v. 3. Razni prispevki 4904 K 96 v., skupaj 11.049 K 69. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 1206 K 55 v., skupaj 12.256 K 24 v. II. Izdatki. a) Redni izdatki. 1. Plače, remuneracije učit. osobju, razni računi, i. t. d. 9539 K 96 v., b) izredni izdatki.
2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1206 K 55 v., skupaj 10.746 K 51 v. Torej prebitka 1509 K 73 v. — Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Književnost.
„Za svobodo in ljubezen". Pretekli mesec so poročali časopisi, da je srbska vojaška oblast dala ustreliti v Skoplju neko žensko, ki se je izdajala za princezinjo iz Galicije, ki je jako fino nastopala, se znala vriniti v najboljše kroge v Belgradu ter sodelovala pri srbskem „Rdečem križu", v resnici pa je bila zapeljivka, ki je zva-jala dekleta iz vseh slojev mednarodnim kup-čevalcem z dekleti v roke. Ko ji je prišla srbska oblast na sled, jo je dala ustreliti. — Ne le desetletja, temveč stoletja je cvetela na Jutro-vem in še cvete kupčija z dekleti. Ugrabljajo jih s silo, v kulturnih državah pa z zvijačami, da polnijo hareme pohotnih Turkov. — Ne le v starih časih, ko so Turki plenili po naših krajih, so vlačili slovenska dekleta v turško sužnost — znana je povest o Miklovi Zali — tudi v novejšem času je marsikatero slovensko dekle zašlo v turško sužnost. In povest o taki — rekli bi mo-
derni Miklovi Zali — je roman „Za svobodo in ljubezen".
Roman „Za svobodo in ljubezen" opisuje usodo slovenskega dekleta Jerice, brhke Go-renjke, ki je bila prodana v turško sužnost in za katero sta njen brat Ivan in njegov prijatelj Srb Dušan tvegala vse, da jo rešita. Ker je bil Dušan komita (član vstaškega odbora v Macedoniji) so jima šli vstaši vsepovsod na roko in v romanu so vešče opisani boji in življenje vstašev in krščanske raje. Roman „Za svobodo in ljubezen" je velezanimiv; da, tako lepe povesti Slovenci še sploh nismo imeli. Gotovo ga bo z zanimanjem čital vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Opozarjamo vse čitatelje in čitateljice na današnjo prilogo ponatisa romana„Za svobodo in ljubezen", ki ga je začel priobčevati „Slovenski Ilustrovani Tednik". Čitajte, kajti ta roman je baš sedaj aktualen, ko se odigravajo na Balkanu sve-tovnovažni dogodki.
Razno.
Kardinal Nagi f. V ponedeljek je umrl na Dunaju knezonadškof dr. Franc Nagi, ki je bil tudi kardinal, Rojen je bil leta 1855. na Dunaju. Pozneje je bil rektor Anime v Rimu in rimski prolekciji se ima tudi zahvaliti, da je postal škof v Trstu. Glavna njegova naloga v Trstu je bila ustanoviti klerikalno stranko ter potlačiti glagolitično gibanje. Ali popolnoma je podlegel, kar nam kaže ricmanjski slučaj. A vzlic vsem tržaškim neuspehom je postal vendar koadjutor dunajskega nadškofa Grusche in po tega smrti 1911 — po visokih in precej ženskih vplivih — knezonadškof. Kratek čas po tem ga je imenoval papež kardinalom. Bil je pa vse drugo kot zmožen svoje visoke stopnje in odlikoval se ni po drugem, kakor po skrajnem ultramontanizmu v korist rimske kurije.
Velika železniška nesreča se je zgodila na progi med postajama Barathlv — Medijes na Ogrskem. Brzovlak je trčil na tovorni vlak, ki je obstal na progi, ker je ugasnila neka signalna luč. Vsled trčenja sta eksplodirala dva vagona petroleja, ki se je vnel in pričel goreti. Kurjač in več oseb je dobilo smrtnonevatne opekline. S tem brzovlakom se je vozil tudi nemški princ Eitel, ki se je vračal iz Bukarešte.
Slab dovtip si je dovolil odslovljeni aspirant Keller v Strassburgu. Falsificiral je brzojavko na cesarskega namestnika, ki naznanja, da se pripelje nemški cesar Viljem ob 12. uri v Strassburg ter da naj se takoj alarmira vojaštvo. In to se je zgodilo. Meščanstvo je okrasilo v vsi naglici hiše, vojaštvo je odkorakalo na vojaško vežbališče, kjer so se zbirali vsi dostojanstveniki in celo cesarjev sin Joahim. Ko cesarja Viljema do 2. ure ni bilo, so brzojavno vprašali v Berolin, odkoder so dobili odgovor, da se je odpeljal cesar Viljem v Konigs-berg in da jih je nekdo prav pošteno potegnil.
Otrok obdolžil očeta roparskega umora. V Moravski Ostravi je 7 letni kajžarjev sinček Josip Legerski povedal učitelju, da je njegov oče iz okna streljal na tujca ter ga končno pobil s sekiro. Pri umoru je pomagal tudi še sosed Vojta. Otrok je tudi izpovedal, da sta oropala oče in sosed tujca ter ga vrgla v greznico, drugi dan pa ga odnesla v gozd. Pri hišni preiskavi so našli krvavo obleko,
a umorjenega tujca ni moči najti v gozdu, ker leži sneg meter visoko.
Dve ladiji trčile skupaj. 27. januarja ponoči se je zaletel parnik „Phryne" v nemško jadrnico „Ponyani". Jadrnica se je takoj potopila. Od 14 mož so se rešile 4.
Eksplozija. V Jelizabetpolu na Ruskem je eksplodiral v pisarni bratov Kunaurov dinamit. Šest oseb je mrtvih.
Parnik „Godollo" nasedel. V pondeljek je nasedel parnik „Godollo" parobrodne družbe „Un-garo-Croatia na skalo otoka Isola Mortaro. Potnike je rešil parnik „Villa".
Nevjorski apaši. V mestu Jersev v Zedinje-nih državah ameriških, sta stopila dva moža v neko restavracijo, potegnila revolverje, ustrelila molče nekega Tomaža Connav in pobegnila. Ko so jih naposled vjeli, sta priznala da jim je bilo naročeno, da usmrtita neko gotovo osebo, da pa sta se zmotila in ustrelila napačnega.
Poslano.*)
Gospodu župniku Ivanu Zabukovcu.
Križe pri Tržiču.
Dne 5. t. m. ste se pri izpraševanju za izpoved zopet bavili s cerkvenimi računi in se izrazili, da bi, ko bi bil Smuk, Toporiš in Šubel cerkveni ključarji, takoj protestirali, ker berejo napredne časopise. To Vam rad verujem, ker bi Vam potem ne šlo tako gladko z računi kot sedaj. Sedanji cerkveni ključarji so brez ključev in niso imeli nikdar čast biti navzoči, kadar ste Vi ofre šteli. Zakaj pa nosijo po nedolžnem ime: cerkveni ključar? Mar ni njih dolžnost in odgovornost, da se ofri v njih navzočnosti preštejejoin pušice odpirajo? Tem več je nerazsodnih ljudi, tem lažje služi se denar, zatorej proč z naprednimi časopisi. Kakšen specialni vodja računov ste, se Vam je dokazalo dne 27. januarja t. 1. v brk in pričo c. kr. okr. glavarja. Saj ste knezoškofijski ordanijat in c. kr. okrajno oblast nalagali z Vašim poročilom glede ureditve plače cerkovniku in organistu. Ker znate mrtve braniti na kancelnu, sem radoveden, kako bodete sebe rešili, ko ste še živi. Končno pripomnim, da se Vam za cerkvenega ključarja, še nikdar nisem ponujal, še manj pa Toporiš ali Šubel.
Pa zdravi!
Simon Smuk,
Retnje št. 4.
*) Za vsebino tega »Poslanega", je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor veleva zakon.
CM
&3
Oddati je ceno v mesečni abonma:
Slovenski Narod Laibacher Zeitung Grazer Tagespost
Kavarna lager, Hrani
Isce se
13-1
priletnega oskrbnika
ki bi imel opravljati eventualno tudi lažja dela ter nadzorovati
večje podjetje.
Sluiba stalna. — Plača po dogovoru.
Ponudbe je poslati na upravništvo „Save" v Kranju.
Največja slovenska hranilnica!
Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3.
12-1
Vloge obrestuje po
Denarnega prometa do konca leta 1912
vlog................
rezervnega zaklada.........
660 milijonov kron, 42 milijonov kron, 1 mil. 330 tisoi K.
Vloge obrestuje po
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
-
Tiskarna „SAVA" v Kranju
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
w
Zobozdravniški in zotiBlehnični atelje
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju j
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Vinska veletrgovina l
Rudolf Kokalj, Kranj
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, štajerska in istrijanska
vina
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, vin v ste-\ \ \ \ •. '.   klenicah in mineralnih voda.   .• .* .* .• .' .'
^-v—v™v—"-———v—v—v-
42
o
o
"S n
®
is
I* v.
15—6
lei
Priporoča se velezaloga
joriHega, modnega blag
A. Adamič, Kranj
Velika zaloga
posamenterije, konfekcije, perila, kravat, steznikov, klobukov, čepic, toaletnega blaga, bižuterije, kranj-skik izdelkov, otročjih vozičkov, kovčegov, šolskih potrebščin, papirja i. t. d. Molitveniki, moleki, venci, verižice in vse druge potrebščine za birmo.
Lastna izdelovalnica damskih pasov. Modni salon damskih klobukov i. t. d.
Postrežba točna in solidna.   Cene najugodnejše!
i I I
fi)
(D !
-
31
ii M
i
.-s
M. Rant ■ Kranj
piia s špecerijskim io galanterijskim blagom
Priložnostni nakup OtrOŠKIh VOZlČkOV. Najraznovstnejše ŠOBCBlMSkO DlflOO. "
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveže Budejeviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
4 52-6
kakor
18—6
Tomaževa žlindra« kajnit in kalijeva sol
{prodaja po zelo nizkih cenah
z žerano in specerij
Merkur, Peter Majdič, Hrani
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•a
iS j* ca
N
"S
>
U
V N
a>
O O
o
d o
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7-6
PO
CD N CD
•n
<
N B3
5T
iS
I I I
I
Jamčeno čisto, jedrnato
MILO
2 52—6
z znamko
Solnce.
najizborneje in današnjim cenam primerno
najceneje
zato ggjfogjjj nadomestek vsem dražjim vrstam.:: Prodaja se tu d f na drobno.
Tovarna: |g. Fock, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmorirano Eschweger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče. Kolomaz.
■ I
I
i 1
Pozor!
6—6
Podpisani se najudaneje priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelovanje
vsakovrstnih čevljev
najnovejše oblike po meri. Naroči se lahko tudi pismeno, če se naznani številko dolgosti in širjave. Lahko se pa pošlje tudi že rabljen čevelj. Vsako v moji delavnici izdelano obuvalo se prilega, je elegantno in trpežno. V zalogi pa imam tudi že
izdelane čevlje.
Cene nizke in točna postrežba. Naročnikom se stara obuvala dobro in hitro popravijo.
Mnogo zahval, pisem na razpolago. Glavni trg, Kranj.
mieinMina^HMapHrani.
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalmatinski portland cement
it
„Salona
za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje.
Svetle sezamove tropine.
II
Umetna gnojila.
12—6
jI
Velika
prodalo ostankov!
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic v Kranju
10 4—6
poprej C. Pleiweiss
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Kreditno društvo v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
13 6
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
i—i
■Hi
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.