Mladinci priskočili na pomoč
Učenci osnovne šole Borisa Kidriča so se po pouku spoprijeli s snegom - Bilo je veselo
Nas Jq letoinja bele odefa pretenetila? Sneg Je presBtiBtti kmetovalco, ki nlso utegnlll po-spravltf vsah prfdelkov prayočasno, pa morda tudl komunalce, kl so ttear čfstill cesle, medtem ko so toH pristopl na pnhodib za pešce prej pastorak ko ne. Peid *o tudi to pot potegnlH -ta kratko«. Na pomoč pa je prtskočila mlatUna, zato stno ae z mladlno tudl pogovarfali v našl anketl.
»Ja, prostovoljno smo se javili za čiščenje sne-gal To delamo v prostem času, seveda!-. se je zasmejal dvanajstletni dijak Andre) Šprug. »Tam, kamor čistiici ne pridejo. smo pa mi dobri... Pa še zabavno je, saj se vmes tudi malo kepamo in drug drugemu ponagajamo...-
Zasmejal se je najprej tudi dvanajstletni dijak Miha Kek, ko je dejal: •Prijetno je tole delo; ampak sneg kidamo žele po pouku! Nobena uč-na ura nam ne odpade. Kaj hočemo, to )e pač prostovoljno delo«, je modro pristavil, nato pa §e dodal: »Upajmo, da ga ne bo spet kaj kmalu namedlo...«
Dvanajstletni -Šurda«. kot mu pravijo sošolci, sicer pa učenec šestega razreda osemletke »Bo-
ris Kidrič« Renato MarkovM, je ponosno držal lopato, ki je sicer višja od njega. -Prav je, da odstranjujemo sneg s poti. Saj ga moramo, Ceže ne zaradi nas otrok, ki nam sneg prav nič ne nagaja, pa zaradi starejših Ijudi, ki težko hodijo. To je pač tudi naša dolžnost. In kar se m6ra. tudi ni tako ležko.. .<¦
-Sneg je za nekatere nadloga, za nas mlade pa je pravo veselje,- je dejal Oorazd Dunčfč, ki je tudi pridno vihtel lopato. »Kar je treba, je treba* je dejal in pristavil: »Starejši zdaj lahko bolj mir-no hodijo po pešpoteh. Pa še reči ne more nihče, da smo mladi samo za .neumnosti'! Ali ni res?-
Na vpraSanje, če se ji zdi prav. da je tudi mladi-na prijela za lopate in pomagala fiistiti, zlasti stranske, manj dostopne poti je odvrnila: -Oh, prav nič! To je čisto v redu! Ob zabavi, Še mato delovne vneme, pa gre! Ce pa je koristno, je občutek še toliko lepši! Meni se ze zdi tako, -je prikimaia Tat|ana RepiL.
•O, ja!- je rekel Matej LJHJa, nadebudni dijak ¦Tole kidanje snega, posebej §e v družbi, je kar prijeino. Vseeno pa ob tem delu le še tudi kako ušpičimo in si med seboj kajpak ponagajamo! čas tako hitro mine, in fie so še starejši zadovotj-ni, potem je vse v redu!«