P o č i t n i c e! Kakor si počivajoči popotnik ogleda, na kak strm hrib dospevši, svojo teško premagano pot, — istotako spominjamo se in zrenao i mi koncem šolskega leta na trud, kojega smo imeli mej šolskim letom. A potnik se ne vrne, ampak hiti dalje, da kaj novega vidi, da se kaj koristnega nauči. Tudi mi učitelji ne smemo popolno prenehati v tem zaželjenera času — v počitnicah. Sad in uspehi, koje smo imeli pri slovesu od svoje mladine, naj nas vzpodbujajo, naj nas naganjajo k vztrajnemu delu na pedagogičnem polji. Res je, da smo utrujeni, da potrebujemo počitka, kakor težak, koji se vrača zvečera proti svojemu domu; a vender roke križema držati ia ta zlati čas prespati ne sinemo, kajti minul nam bode itak bliskoma. Kaj li začeti? Evo kratek načrt! Začetkom šolskega leta (kakor vam znano) ni za učitelja večjega veselja, nego če ima vse svoje uradne spise v lepem redu. Zaklicati ti moram: Uredi si jih precej po sklepu šole! Ko si to storil, zapusti sive stene svojega bivališča in idi k materi naravi — k vzgledni učiteljici in opazuj, kako ona deluje pri svojem poslu, in lehko se bodeš tudi ti ravnal po njej pri vzgoji svoje nežne mladine. Ozri se v tem času po kraji, v katerem bivaš, preiskuj ga, morebiti najdeš kaj posebnega, kajti tvoje oko več vidi, nego ono priprostega človeka. Tudi svoj okraj si nioraš natanko ogledati, da bodeš lehko v prihodnjem letu občudoval krasote svoje domovine innje sosednih dežela. Kako živ bode pozneje v šoli tvoj jezik, kaka paznost od strani učencev, ko jim bodeš razvijal genetičnim potom slike avstrijskih dežela, ko jim bodeš pravil, kako se to ali ono prideluje, kar si sam videl. A ne saino v zemljepisnem — in prirodoslovnem, ampak tudi v različnih druzih ozirih razširil se bode tvoj vednostni krog. Vem pa, dragi tovariši, da nijste vsi čilih in zdravih nog. Vem tudi, da ste nekateri na svojo rodbino navezani. Vi pa posezite po branji, posebno po pedagogičnem. Slovstvo je neusahljivo. Gotovo je še veliko tacega, česar nijste brali. Obrnite se do učiteljskih knjižnic — tu vam je veliko gradiva nakupičenega. V počitnicah se tudi lehko pobrinite za gospodarske zadeve. Uredite si vrtove, ako jih imate; opazujte, kako si je to ali ono drevo, katero ste na novo vsadili ali cepili, opomoglo; kaj vam to ali ono zelišče obeta. Zapazite nepovoljni uspeh, pomagajte! Pri vsem tem pa, dragi, ne pozabi na družbo. če hočeš svojo deco za družbo odgojiti, moraš sam družaben biti. Ne bodo ti mogli oponositi, da si posebnež, — egoist. A pri tem bodi izbirčen. Poišči si inteligentne družbe, ali vsaj naobraženih mož kmet- skega stanu, kajti ti spadaš mej bolji stan — če uže" ne po plači, pa vsaj po vzvišenem poslu svojem. Prevzčtnosti kazati proti narodu bil bi pravi greh. Svetuj mu v kočljivih zadevah, — na kratko: ti mu bodi vse! Pajdašiti ali celo bratiti se ž njim, s tem se pač noben pravi učitelj ne strinja. Pogovoriti se ž njir o otrocih, ki hodijo v šolo, o njihovih boleznih, navadah itd. bi nam pri vzgoji pač veliko koristilo. Dragi tovariš! Na ta način ti bode še prenaglo minul čas počitka, in utrjen na dubu in telesu stopil bodeš vnovič pred svojo ljubljeno deco.