15 let Sončni julij nh prostorov in nezadostne opre-me, Po podatkih bf lahko sprejeli 150 slušateljev v.a mt-didnski in 50 na stomatološki oddelek. Predldgali so, da končno besedo o omejenem vpisu izreče Izvršni svet. Svet pa je svrejel predlog, da se jeseni odpre na priro-doslovno - matemotičnem od-delku drugi letvik farmacije. Po drvgem letniku pa bodo slušatelji lahko odšli na za-grebško in beograjsko univer-zo, da tam dokončajo študij. Unii>erzitetni svet je tudi potrdil izvolitev novih uni-verzitetnih profesorjev in do-centov, Na tehniški fakultsti sta bila izvoU°vti za redna profesvrja dr. avp. Jf>an.ivj Ho-čevar [n ing. Vratislav Bedja-nič. Na medicinski fakvlteti pa so ttuoltli: za izrednega profesorja dr. Vladimirja Trampuža: za docenta dr. Dra-ška Vilfana, dr, Marjana Borštnarja 'in dr. Leona Ma-tajca, za honorarnego, docenta pa dr. Juraja Kallarya. Razstava fugoslovanskih knjig nn mcskovsld univerzi V znanstveni knjižnici mo-skovske univerze so razstavili jugoslovanske knjige, ki jih je ustanovi podaril predsednik Tito. Razstavljeno je bilo vseh 600 knjig, med njimi dela rus-kih klasikov, ki so izšla v pre-vodu v jugoslovanskih jezikih, dela jugoslovanskih klasikov, povojna publicistika in znan-stvena literafcura ter dela o NOB. Skop spored za počitnice PRED NAMI JE DOBA POCITNIC, DOBA, KI JO SPORTNIKI IZKORISTIJO PO SVOJE. PONAVADl JE LE MALO RESNICNEGA POCITKA, SAJ SE SKUSA VSAK PO SVOJIH MOOEH CIM TEMELJITEJE PRIPRAVITI NA JEvSHNSKA SRECANJA. SPORTNIKl PRAVIJO, DA JE POL.ETJE L E ZA POCITEK 2IVCEV, NIKAKOR PA NE SME POCIVATI TELO. POGLEJMO TOREJ, CE SE BODO TUDI STUDENTJE DR2ALI TEGA NACELA. Se pred mesecem dni je bilo precej govora o tem, kako bodo člani špcrtnih klubov in sekcij OljTOpie preživeli počitnice. Mnogi so obljubljali vesten in resen trening, mnogi so se pri-ipravljali na razna tekmovanja in gostovanja. Te dni pa, ko nas je pot zanesla v pisarno Olympie, smo slišali popolnoma drugačne vesti. Letošnji poletni športni spored bo tako skop m pust, kakor morda že leta ne. KOSARKARJI s0 imeli za poletje vedno velikopotezne na-črte. V juniju so ponavadi že 6kakali oikoli Odseka za potna dovoljenja in se pripravljali z vso vnemo na gostovanja v tu-ijini, navadno v Franciji. To pot iž te moke ne bo kruha. Vse kaže, da je naše košarkarje precej prizadela odločba Košar-karske zveze Jugoslavije, katera dovoljuje klubom zvezne Uge le •10 mednaroanih tekem na leto. STo »normo« pa je A&K Olym-pia že izpolnil, ko je spomladi gostoval v Franeiji. Torej nič v tujino in nič mednarodnih tekem doma! Skoda, predvsem 2« mednarodne tekme doma! Na prvenstvo seveda kljub ttrou niso pozabili, saj jim Ie-tbs ne gre ravno najbolje. Kot vse kaže, se bodo za jesen bo-lje pripravili in bodo v ta na-men poslali v Ankaran, kjer bo letošnje poletje stalni tabor Zveze študentov, 25 svojih igral-cev. Izbrali jih bodo iz prvega ligaškega moštva; tja pa bodo poslali tudi mladince in žensko ekipo." Upajmo, da dnevi na morju ne bodo zaman. Zdi se, da je številka 25 za tako šte-vilen klub, kot je košarkarski, nekoliiko premajhna. Prav bi bilo, če bi se malo potrudili in poizkusili dobiti v taborišču v Ankaranu vsaj še nekaj mest. ODBOJKARJI so, kakor vse kaže, zadovoljni i uspehorn svo-jih ekip v zvezni in obeh repu-bliških ligah, vendar že mislijo na jesen, ko bo treba znova poseči v borbo za tooke. Njihov načrt se nekoliko razlikuje od ostalih in niso z njim na uprav-nem odboru Olympie nič kaj zadovoljni. Predstavnik odboj-karjev je namreč na zadnji seji dejal, da njegov klub nima na razpolago ftnančnih sredstev za taborjenje v Ankaranu, kljub temu pa se odbojka-rji priprav-ljajo za svoje taborjenje na Biedu. Mislhno, da bo taobr-jenje na Biedu precej dražje, kot tisto v Ankaranu, ki ga prireja Zveza študentov. Pri Olympii so mnenja: ali v An-karan — ali nikamor! NOGOMETASI bi se morali pravzaprav odpočiti od napornih tekem v ligi in kvalifikacijah, Posebno kvalifjkacije so bile zanje velik telesni in živčni napor, saj je znano, da so imeli v tem tekmovanju mnogo smo-le. Nič čudnega ni torej, če so se pri nogometnem klubu odlo-čili, da ns bodo v poletnih me-secih igrali nobenih tekem. Od-potovali bodo v Ankaran, kj&r Nadaljevanje na 5. strani Mednarodno šfudentsko srečanje v Ouferovniku Na seminarju mednarodnega študentskega srečanja v Dubrovniku, ki se vrši v glavni razstavni dvoraoi Umet-niške galerije, so med drugim razpravljali o reformi univerzitetnesja izobraževanja in vlogi študentskih organi-zacij. Referate o tej temi so imeli: Žagar Jelko iz Jugo* slavije, Anatolij Voljožnič \z Sovjetske zveze, Lars Taiet iz Svedske in dr. Marx Werner iz Zapadne NemSije. V razpravi so se podrobno zadržali na vprašanju avto-nomije univerz in sodelovan.iu štu^entov v upravljanju univerz. Pri tem je bil deležen velike pozornosti jugoslo-vanski zakon o univerzah. V nadaljevanju so razpravljali o izkušnjah mednarod-nega študentskega sodelovanja in o potek zbol.iševanja mednarodnih zvez. Ta tema je bila predmet iirokega za-nimanja vseh udeležencev, ker je to po dolgoletni pre-kinitvi prvo srečanje, kjer so prišli v stik študenti, ki pripadajo dvera različnim šludentskim organizacijam. Smatrajo, da bo razprava o tem vprašarsju prinesla na-prcrlek v smeri razvoja svetovnega študentskega sodelo-vanja. Na tem sestanku, ki je trajal do 17. jnlija, so sodelo-vali predstavniki nacionalnih študentskih organizacij ia skoraj 30 držav Evrope, Amerike, Afrike in Azije. DOBRODOŠLI Kad 40 študentov iz 20 držcv na mednarodnem sestanku v Ljubljani Te dni bomo v Ljubljani po-zdravili mnogo študentov iz inozemstva, ki se bodo udele-žili drugega mednarodriega »meetinga«, k[ ga organizira Zveza študentov naše univer-ze. Priprave so že dalj časa v teku in sedaj je vse priprav-Ijeno za sprejem. Pričakujemo pet udeležencev iz Avstr>je, štiri udeležence iz Grčijey šest iz Italije, sedem iz Nemčije, štiri iz Poljske, dva iz Švice, tri iz Kitajske, dva iz Norve-ške in še druge iz Burme, In-dije, Velike Britanije, Zdru-ženih driav Amerike, Saara, Francije, Finske, Danske, Me-xika, Nizozemska in Malaje. Program srečanja je pred-vsem deloven in se bodo tuji študenti v tem času seznanili z mnogimi kultumimi politič-nimi in družbenimi problemi naše domovine. Tako je na programu v Ljubljani poleg ogleda mesta in znamenitosti ter srečanja \n družabmh ve-¦čerov z Ijubljanskimi kolegi tudi večje število predavanj. Tovarišica Vida Tomšič bo predavala o Mednarodnem so-delovanju in miru v svetu. O mednarodnem sodelovanju študentov bo govoril urednik našega lista tovarii Janko Po-povič, o slovenski likovni umetnosti dr. Zoran Kržišnik, dalje bo o slovenski literaturi predaval profesor Filip Ka-lan-Kumbatovič, o razvoju slovenske glasbe pa prof. dr. Dragotin Cvetko. S tem pa program predavanj še ni izčr- pan, projesor dr. Kyovsky bo govoril o delavskem samo-upravljanju in o NOB prof. Bogdan Mtfcuž. Po vseh pre-davanjih bo tudi diskusija, ki bo vsekakor poiivila delo se-stanka. Udeleženci bodo obi-skali tudi Litostroj, prireditve Ljubljanskega jestivala; sore-jel jih bo dr. Marjan Der~ mastja in potem še naš uni-verzitetni rektor. Po predavanjih pa se bodo vsi udeležtH zanimivega auto Bled, preko Vršiča v Trento, busnega izleta iz Ljubljane na v dolino pod Mangartom, nato po novi cesti k vrhu ter dalje po dolini Soče na Goriško in v Ankaran, kjer je naš štu-dentski tabor. Ta vožnja bo trajala dva dni. V Ankaranu bodo udeleženci ostali tri dni in medtem obiskali nekatere kraje v slovenskem Primorju in Istri. Ze sam program sestanka dokazuje, da bo to zanimiva, pestra in koristna prireditev, ne samo za tuje udeležence, temveč tudi za nas, ki bomo v stalnem kontaktu z njimi in v diskusijah- izmenjali mar-sikatere misli in izkušnje. O vsem, o prireditvah, diskusi-jah in vtisih bomo pisali v našem listu v prvi jeseviki številki. štizdentiki tabor pod palmami V stari palači Rašica, na vznožjv. gore Petke na Lapadu v bližini Dubrovnika, so 7. ju-Uja odprli mednarodni štu-dentski tabor. Poleg velike in prostrane palače je v dvorišču postavljeno še pravo naselje šotorov. Na otvoritveni proslavl mednarodnega študentskega srečonia, so bili navzoči do-mači in tuji študenti, ki so se zbrali v Dubrovniku, da bi sodelovali na prvem interna-cionalnem študentskem posve-tovanju, ter politični, kultur-ni in drugi javni delavci iz mesta Dubrovnika. Ob tej pri-ložnosti je predsednilc Zveze študentov Jugoslavije govoril o nalogah tega mednarodnega študentskega središča, kjer se bodo vsako leto srečevali na odmoru študenti iz vseh dr-žav. Tukaj bodo prirejali se-stanke, seminarje in posveto-vnnja o vseh problemih, ki so skupni. Prvi delovni sestanek je v Dubrovniku že v teku. Na tem prvem seminarju, trajal bo 12 dni, bodo razpravljali o vpra- šanjih, ki ?anim&jo HtvAente. V mesecu juliju in avgustu bosta predvidoma prirejena še dva takšna mednarodna štu-dent?ka sestanka in sicer: se-minar farmacev-tov iz sedmih držav in seminar o splošnih vprašanjih, katerega se bodo udeležili predstavniki 11 dr-žav. Na tem tretjem seminar-ju bodo razpravljali o aktivni koeksistenci. USPEHI SARAJEVSKE UNIVERZE Na šestih fakultetah je diplomiralo 675 slušateljev Kmalu bo preteklo deset let, odkar je bila v Sarajevu usta-novljena pravna fakulleta, od-kar so se vtačele priprave za u-stanovitev ostalih fakultet. Kol gobe po dežju so potem zrasle še medicinska, agronomsko-goz-darska, filozofska, tehn|ška,vete-rinarska in ekonomska fakul-teta. Sarajevska univerza ima sedaj približno 4.500 rednih slušate- Ijev in 897 absolventov. Razen ekonomske, so na vseh ostaiih fakultetah že doštudirale prve generacije. Na šestib fakultetah. je doslej diplomiralo 675 sluia-teljev. Pred kratkim je Ljudska skupščina Bosne in Hercegovine sprejela zakon o sarajevski uni verzi. Ta republiški zakon je vcljkega pomena za nadaljni razvoj te znanstvene ustanove. Razen ostalih vprašanj. prinaša zakon določbe o predavatelj skem in znanstvenem delu, vzgoji predavateljskega nara-ščjaa in znanstvenih sodelav-cev in postavlja zakonski temelj za izpopolnitev družbenega u-pravljanja. Na osnovi tega za-kona bodo sedaj izdelali tudi fakultetne statute. Strojni šiudij tudi v Sarctjevu Na sejl univerzitetnega sveta sarajevske aniverze so pred kratkim razpravljali o ustano-vitvj strojnega oddelka na sa-rajevski tehniškj fakultet.. Pouk na tem oddelku bi po zamisli bil mogoč letošnjo Jesen. Ra-z&n tega so sklenili, da bodo le-tošnja proračunska sredstva uporabili za izgradnjo doma na Bjelavama in razširitev stavbe {ehftišta faliiiltete, V Egiptu je šest visokošolskih ustanov Ob obisku egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja v naši državi objauljamo sestauek o univerzah v Egiptu, ki stoje danes v prvi vrsti boja za lik novega Egipta, za prosveto in blaginjo vseh njegovih prebivalcev. Najstarejša egiptovska universsa je Al Azhar, ki je isto-časno največja in najbolj uglcdna islamska vlsoka šola ter ima kot taka nekak izjemen položaj. Kronika pravi, da je to univerzo ustanovil Fatimidin-kalif v letu 974. Ta je bil pripadnik šiitske sekte in je s tem hotel pospešiti razširja-nje verskih naukc-v. Najbolj važna pa je postala ta egip-tovska ustanova po padcu Fatimidov in potem, ko so vse podobne ustanove v drugih islamskih deželah porušili Mon-goli. Tudi po turški okupaciji v 16. stoletju je bila Al Azhar potisnjena v životarenje osmanske provinoe ift je oživela šele ob vpadu Napoleona. V preteklem in v tem stoletju se je učni sistem in delovanje univerze nasploh precej refor-miralo in prilagodilo času, vendar ji je versko jedro le ostalo. Profesor je še vedno v tradicionalnem oblačilu, med-tem ko so prostori mcderno urejeni. Pravzaprav je le del celotne ustanove visoka šola; v Al Azhar sprejmejo tudi že otroke v posebne nižje in srednje verske šole. Danes ima ta univerza tudi pouk modernih predmetov, tujib jezikov, matetnatike, geografije, prirodoslovja itd. Razen te stare verske šole pa imamo v Egiptu še več univerzitetnih ustanov. Tri so v Kairu, izmed njih je znana »Ameriška Univerza«, ki jo vodi misionska organizacija, ki jo podpirajo privatniki vz, ZDA. Njen vpliv je predvsem v povojnem času vedno manjši. Razen tega pa imamo še uni-verzi v Aleksandriji in Heliopolisu. Kairska univerza je bila ustanovljena pred 54. leti kot skromna privatna ustanova in je šele po reorganizaciji leta 1925 pričela bolj aktivno delovati in si pridobivati ugled. Univerza ima osem fakultet: literarno, prirodoslovno> me-dicinsko, veterinarsko, tehnično, pravno, gospodarsko in agronomsko. Razen tega pa obstoja v Kairu še ena Visoka šola, ki je bila ustanovljena na iniciativo znanega profesorja Dr. Taha Huseina, katere pomen je predvsem v tem, da razbremenjujejo centralno ustanovo. Univerza v Aleksan-dri.ji je iz leta 1942 in se bo kmalu preselila v nove pro-store, ki jih sedaj grade. Ustanova v Heliopolisu pa je naj-mlajša, ustanovili so jo pred šestimi leti. V začetku so ves pouk na egiptovskih univerzah, pred-vsem na Kairski (ne pa na verski!) vodili tuji profesorju Največ je bilo Francozov, saj v študijskem sistemu opazimo še močne vplive francoskega načina pouka iid. Danes lahko trdimo, da so vse tuje predavatelje nadomestili domači — egiptovski. Vedno je bilo tako, da ,je večina egiptovskih absolventov potem odhajala še v Evropo, kjer so si še tam pridobili akademske naslove in se šele potem vračali v domovino na svoje položaje. Prav ti Ijudje tvorijo danes jedro znanstve-nega kadra egiptovske države, vendar pa je vedno več takih, predvsem mlajših. znanstvenikov, ki so celotno svojo akademsko Izobrazbo zgradili na domačih tleh, egiptovskih znanstvenih ustanovah. Se prihajajo strokovnjaki iz tujine, vendar so to le gosti, ki ostajajo v Egiptu Ie kratek čas. Danes država z znatnimi sredstvi podpira razvoj univera v državi in bodo v kratkem ustanovili še nekaj visokošolskih ustanovu Tabot med dvema ,,ognjema" (Od nošega posebnega dopisnilra v Ankaranu Te vrstic« piSem v jutranjih •urah, ko je sonce začelo pripe-kati na šotorska krila in me prebudilo ii najlepšega sna, v kraju, ki so ga geograti imeno-vali Ankaran. Nepoučenemu m v zemljepisu slabo razgledanemu bralou bom pojasnil, da je to lep obmorski kraj, ki se je vanj v pr«teklosti krepko zajedel siroki morski zaliv in so ga leta poansje po svoje oblikovala. Morje je kraju napravilo lepo uslugo s t&m, da je ob obali na-sipalo tanko odejo peščenega proda iin na tem peščenem pro-storu, poraslem na mestih s travo, stojijo danes desetorčki, šestorčki, četvorčki in kaj vern kako vse imenujejo ta začasna prebtvališča iz sivega platna Ta vaška gmajna ob obali, kjer so letošmjo hudo zimo zmrznile ciprese, je postala šotorsko na-•elje, ki privablja poglede ra-dovednih turistov. KRONIKA GOVORI... Kakor so nekoč v praskup-nosti rodovne skupnosti nomad-skih plemen pošiljale naprej 7 irvidnico svoje najboljše sinove, da so mašli in pripravili prostor, kjer se je pleme z živino in imetjem utaborilo, taiko pozna zgodovina tega platnenega na-selja predinike, ki so postavilj temelje novemu prebivališču. Kroniika govori, da so se ti za-•lužnj možje, ki so prišli s seve-la, razlikovali od pračloveka po tem, da so pred tem živeli v Civiliziranem svetu, ki pozna Tadioakitiven sneg im atomske lepotice. Začelo se je brez ki-glih obrazov zaradi visokih kra-jevnih pristojbin, ki so jih pov-sod ob obali uvedli zaradi obra-h* turistično pomembnih povr-šinslkih plasti. Prostor je bil hLtro odkrit. In delo se je začelo. Prvi dam so postavili zasilen &otor, da so čez noč imeli kje prespati. Ploha, ki se je ponoči n^pričakovano vlila, je šotor s prvim sunkom podrla in preno čevalcj pod Šotorom so se do-stojno okopali v sladki vodi sredi noči. Vsak začetek je pač po svoje težak in tukaj izsledki znanosti in teorije ne pomaga-jo veljko. Ta posadka sestavlje-na iz treh ljudi, med katerimi ni bilo razlik, ne kapiitanov — krmarjev, je napravila pionir-sko delo tako premis&l j eno m natančmo, da ji danes ne more-mo nieesar očitati. Celo vsi, ki se zanimajo in proučujejo na-stainek platnenega mesta, so ji izrekli vse prizijanje. NAS CEBELNJAK Cez nekaj dni je prišla druga skupina, ki je Štela pet mož. Ha dveh teikih tovornjakih 50 pripeljali slamo, drva, hrano m žotore. Delo se je začelo. Iz grmade delov čebelnih panjev, k; so ležali neporabni za vasjo, so zgradili zgradbo, kj bi bila vredna razstave »stanovanje za naše razmere«. Ta lesena zlož-Jjiva baraka služi za kuhinjo ;n je za človeško oko enako lepa kcvt čabelni panj. Potem so okrog taborišča začeli kopati jarke, da bi imela voda kam odtekati, postavili co šotore, na-polnill slamarice, uredilj komu-nalne zadeve, kamor spadajo ikanalizacija, električna razsvet-Jjava.smetižča im ustanovitev mestnega podjetja čistoče, go-stinj&kega podjetja in vrste dru-gih, v mestu potr*bnih podjetij. Postavili so skladišče in sodišče časti. Izdelali pravilnik 0 me-stnih pravicah in sprejelj sklep o oprostiitvi vseh davkov im da-jatev. Temelji družbenc uredit- ve so bili podanj z zakonom o ustavni ureditvi. Ženske so popolnoma enakopravne, živijo pa ponočl ločeno, na eni strani taborišča ženske, na nasprotni moški. Oboji seveda pod šotori. Zakonskega življenja v našem smislu ne pazmajo. Pravtako ne poznajo privatne lastnine. Lju-dje se v glavnem bavijo z um-skim delom, kadar seveda ne živijo v brezdelju. S fizičnim delom je nekoliko v sorodu ko-pamje in jed, ker se v obeb primerih, podobno kot pri fizič-nem delu, gibljejo mišice. NAJBOLJ UGLEDEN CLAN Po napornem delu so kmalu pripravili naselje za taborenjte. Otvoritev je bila svečana. V ok-viru te proslave je bilo več »kulturnih prireditev« im več zbližanj. Glavne svečanostt sn bile v soboto. Važnejši pa je dan pred pitvori'tvijo. Prišle so kuha-rice in lahko si mislite, kaj štu-dentom to pomeni. Tokrat .1e bil pregovor , da je petek slab za-četeik, z dvotretinjsko večino ovržen. In ne samo to. Kuharice so postale najbolj ugledni pre-bivalci, ki jim povsod izkazu-jejo največje časti, ostali prebi-valci pa imajo za njih vedno obilico lepih besed. Pozneje so začeli priha.iati ostaM povabljen.1 in prijavljeni gostje. Prišli so študentje iz vseh krajev, cxldaljenih in bliž-njlh. In še vedno ppihajajo. Prihajajo pač, ker bi drugače ne videh morja in bi se morali ko-pati v sladka vodi, ki pa ljudi ne drži tako na površju, kot morska. MED DVEMA GOSTILNAMA Dan se tukaj na taborenju v Ankaranu zgodaj začne. To pa predvsem zato, ker je ob šestih zjutraj v šotorih že takšna vro-čina, da je vsako spanje nemo-goče. Najbolj slabo živijo zato tisti, ki ponoči pozno pridejo domov. Kdor še ni pi-ekinil vseh vezi s civiliziiranim sveitom se potem običajno umije, ostali pa so to opravilo opustila. Po-tem odidejo na požirek slivovke, ker ima tabor to dobro stran, da leži med dvema gostilnama in so zveze z njimi zelo ugodne. Sicer pa je tudi v platneoiem naselju za pijačo preskrbljeno, ker obratuje dcbro založen in cen«n buffet. Sotori v tabornem prostoru s« delijo na moške in ženske. Med njimi je »demili'.tarizirana cona«, ki jo nadzorujejo, da bi kdo n<» kriil predpisov in ne-cpravičeno pres*opil prag žen-skega šotora. Podnevi so stiiki dovoljeni. Razmerje med moš-kimi in ženskimi tabornifei j» pravilno. Grajati pa moramo neprenriiljeno zaletavost in po- manjl-tanje smisla za pravo me-ro. SBnitetni referent je do sedaj porabil že lepo koli6ino maž za tiste, ki bi radi poMali rjavi Jfcar čez noč. Sredi naselja na gla\*jnem trgu, stoji vrtni sen-čnik in iborba zaoj se razmahne. kadar :eačne deževati. iz eko-nomata in skladišč pa poročajo, da so uka-enili vse potrebno, da zatro in; uničijo lačne pse, kj so ponolči požrli zaloge mesa. Priljubljteni izletni točki s>ta bol-nica v VJaldoltri, kjer je mnogo prijetnih medicinskih sester, in hotel »T?urist««, kjer so naši fantje naaičili plesati Angležinje polko birez znanja angleščine. Temu se pravi aMivna koegzis-tenca. K temu starvku spada tudi vrinjeni stavek, da je hra-na dobra, ki pa nima nobenega propagandnega namiena. DVE RESNICNI ANEKDOTl Naša tabornišika kuhinja ima debelo kuharico iz Akademskega kolegija. Tukaj krožijo glasovi, da ji je vodstvo taborenja pre-povedajo kopanje v morju. To pa zato, kajti če «topi v morje, nastane plima in z njo nevar-nost, da morje zalije šotore, Druga anekdota govori o dveb študen>t.ih, ki sta pijana |n lačna, vrdrla ponoči v kuhinjo. Nekje sta našla gola^, ki so ga pri-pravljali za naslednji dan. Meso sta pojedla, omako pa pustila. »Uvod k fotoreportaži mt napiši,« je narcčil urednik »Tribune«. »Bili fte, niste bili ... na kratko!« Torej »bili smo« oz. gostovali smo v Franciji. Pa smo potovali z avtobusom ter si mimogrede ogledali Trst, Benetke, Milano, Torino, Genovo (brez potnih listov), nazaj grede pa Strasbourg (ponoči), Munchen, prešli smo nekaj poštenih prelazov kot Gross-glockner, Mont Cenis, Podkorensko sedlo in sptoh prevozili okrog 32Q0 km, to pravza,-prav ni bistveno važno. Važno je, da smo tako v Annemassu (ob šviearski meji) kot v Parizu samem in kasneje še Epinali uspeli proti pričakovanju (... smo pa,č skromni ...'¦). Dokaz za to je že sama pozornost, ki so nam jo povsod izkazovali organizat&rji naše\tur-neje kot tudi štiriminutni nastop pred televizijsko kamero in še bolj sprčjem Pr? sa" mem pariškem županu v V Hotel de ville. Končalo se je 2 novimi povabili za Azitttno obalo, Nizozemsko, Anglijo, tako da nam »dela« ne bo zmanjkalo.:. Torej: hurukj*.. S FOLKLORO Prevedena reportaža Zoposlenim Studentom je težje kot Studentom Možnosti za delo je mnogo manj, poleg tega jih pogosto slab-še plačujejo. Ce le verjamemo časnikoMi m žurnalom, potlej je za študeinkko zaslužek kaj pre-prosta stvar. Vedno znova ob-javljajo slike one zvezdnice — manekenke, ki je hkrati §tu-demtika, ali 'kakšne filmsike zvez_ de, ki bi rada postala zdravnica za otroke. Revrigska logika: če ni'Č drugega ne pomaga, posta-nciš »Miss«! — To pa, česar ča-sopisi niso zabeležili, je dejs^tvo, da približno 120—140 študentk deluje kot »Taxigirls« v nočnih lokalih velkih mest. Da ne-ocenljivo število takoimenova-nih »Callgirls« najbrž ni nič mamjše. Govoril sem z nekate-rimi teh »študenk« in sem s-e mogel prepričati, da tega ne počno za svojo zabavo, marveč zato, da se lahko preživljajo. Kdo bo vrgel prvi kamen? ... Kaj koristljo sociologu nje-gova spoznavanja, če mu manj-ka sredstev, da bi jih uresoičil? Kje je veliki igrade-c, k: živi *la Bloy? In jaz? Studiram glasbo. Sa-njarim 0 koncertih, o urah, ko samega sebe razdaješ... o mladih Ijudeh, ki bi jim pozne-j« rada odprla vrata k temu bo-gastvu... Da bi lahko dosegla te cilje, se dajem v najem — kolikokrat je mogoče — docela tujemu mo-škemu za 25 DM na večer ... 15. apivl. Pravila igre so prepro-sta. Tisti, ki išče družbo, se obr-ne na managerja, ki mu poka-že »Amusieraibum«. Dama na strani 5 (tista s smeljajem Joan Crawford) mu je najbolj všeč. Poziv, »kupčijska cena na drob-no« 25 DM (od tega 10 za mana-gerja) in »Joan Crawford« mu dobavijo za osem ur. Ona se trudi, da b: igrala nemško gej-šo, on pa, da bi ne zahteval od nje več, kakor mu pripada. 24. april. Včeraj rdeči šampa-njec. Obv&zno večerjo — svinj-ski filet — so pripravili pred na-jinim: oimi. Moj gostitelj je razkošen mož. Tovarnar iz Es-s«ina. Omikano vzdušje, ki bi si ga z laMnimi sredstvi ne mogla omisliti. Vprašal me je, če mo moje samostojno življenje in posebno moj poklic ni težaven. Odgovorila scm čisto odkrito-srčno: da. Vkijub temu naj setreben. Navsezadnje nočejo bitj zaosta-li. Med vrsticami trkajo na »po_ štenost«. To dokazuje, da zelo dti iz te ne-varnosti. NaSemu main^gerju bcflno pred-ložile drug nači-n njegove »trgo-vine«, pri kalerem bo imel nad-zorstvo nad varnostjo svojih girls. »Kaj je žena? — Clovefe. 2ena niso v dos^danjih, od moža vs -Ijenih družatonih oblikah še ni-koili gledali kot človeka v pra-vem pomenu te besede; niti se nj sama čutila. človetea. Bila je pač »le žena«. Tax:girl9 kot po-5'lednja pridobitev priizadevani žene za enakopravnostjo? Na njihovih kartotečnib. listih je ena izimed rubrik »sex« z »da« ali »ne« spodaj. V najem jih dajejo v talst;h tr-govinah, v katerih se lahko ku-pijo vstopnice. za gleda.lišče, ča-sopisi in kuiponi za športno s'ta-vo [n kjer je mogoče najeti h!-tra t.ransportna vozida ... Lothar Bargens. Frankfurt a. M. Vloga idej v družbenem razvoju Prelomru kritična obdobja sve-tovne zgodovine so biila vedno po-Tezana s spremeinibami diružbčne Kaivesti, s spremein.j©nijni Jjudski-Jnj pogled' n.a družlbene odmose, z toLj sili majij radikailnim »pre-vrednoteinjtm \"rednoit«. Vsa ta .revolucionarna obdobja )t vedno spremilija stalna ideolcška borba v fcgodovini narodov, v igodovni <^ioveitva. Ko^ jc n. pr. antični sužnijepo-»estniški svet bil že zaipisam pog1-nu, se je novonastaila krščanska jreHgiija bojevala proti s*.i'rim pre-f velim pogaoskim re/ligijam. Ta idfoiloŠka borba je odražada raz-redno borbo. Njen izhod in posile-•dice s0 nam znane. V osemnaj-stem veku in pozneje pa. ravno te ideje niso vzdržale materailiitičnih In aiteisri^nih kriitik prosmljencev. Pol ri'5niin pri/ncipom fevdailnega ftbsotlurizma, principom »božan-•kega« izvora fevddne monarhi^-ne oblastj in stanovske neenakosti. 3*e naprrdna bur/oazja postanla rasproti principe raruma »nesore-inen!l;n-ih naravnih • čilovekovih pra.vic«, princjpe deirn>kraciic svo-bode, enakosti jn bratstva. »Duhorna kriza«, o^uba splo^-roveljsvnih »duhavrrh .!obrita-]iz;ma. Vprašuietno se aili So ideo-Ecg: modernega kaipkalizma zmož-ni prepre tičnih *.eorijah. V čem je izvor oiblikoivaniia duhovnega živK-enija družbe? Ail: je v menijavi družbe-nih idej v zgodovini zakonkost, ali pa je vse prepužčeno naklijučju in ign intelektulaoih sil? Predsta-vniiki raeiličnih ideailistč^-nih smeri v filozofi'ji so si edini v tem, da doliočeno strukturo družbe doiločajo vladajoče družbene ideje, naizori in teorijc in. da se spre-membe v idejah, tearijah :cd., od-raižaijo v družbeni strukturi. Za nt-katere je izvor s-prememb in raz-voja družbenih idej v raizvoju mi-sr'<*ne absolutne ideie ali sve-o-v-ne^a duha. Drugi idealisti izvajajo družbene ldeje, ki vladajo v dolo-čenj dežel . iz ncspremenliivib mi-stičnih lastnostj »nacionalnega du-Jia«. Trc.ji zan'tkaio eno in drusjo kot neznanstveno n »metafizič-no«. Ti posku5a,jo razlccžki razvoj družbene misli in idej »realistč-n.o«. V razdagah izhai]a.|o iz emp-rično opazovanih pcnlkičnih. druž-benih -eor.j, ki so )ih ustva.rilli mi6leci. ideologi n teoretiki v do-ločoni deželi Ln določencm obddb-iu- Zai^jo alj z lastnostmi inte-!ter aJnrga življen.ja družbe in predvsem pri- ; dobivanja ma*erialnih dobrin ie < posebno jastia in nazorna v prvih i sropniah družbene^a razvcra ko s ie b:1a človeška deiavnosr a"stner- I iena predvsem k ra^rodukcljj I družbenega žiHjenia. ko le nj bilo razredov in posebnih skuoin \'\uS ' — monopoi! "vtov ra^uma Tedaj ie ' bii! nastanek družben:b vdei iti ! predstav nepo&redno vipiloten v " proces mateirialne piroiiizvodnje in je predstavlljal enega mjegovih neiz-Dg:ibnih momentov. Na tej stopnji z.goidoviriskega razvoja sta mišlije-tije in clcvekova zavest neposred-10 (pod'rejeni procesu druebene mai*eiri:alne proizvodn:je in nepo-iredno odraŽMa odno^e, ki nasta-js.jo med 'iiiudim:: v procesu proiz-vodnije, im tu-di odnose med diružbo in priirodo. CMvusnost družbene zaivesti od 0'goijev materialnega živlijeaja ružbe se komplecra, na vašj.ih topnjah druž.b. raavoja, ko se : oijavi družbena delitev deda, di- i jrenciaciija znoitiraij samega um- : ^ega dela in ižiločitev posebn^h i Jeologov, usrvarjalcev idej in te- i rij vladajočib razredov. V glavah < ^eologov se zaraid1 ddlitve dela • i nadvlade umskega dela na,d fi-ičnim us-varja naipačna predsta-a o samostoijnosti ideoiloškega irocesa. Ameriški f-lozof in sociolog l 'aylor v svojem sestavku »Fiiozo-ija in sverovni red« piše, da je aoadna filo: so ga zapu-rili predhodniiki. To velja celo v nrimeru, ko nova poiitična *eor;ifa L-li filozolski sistem pomeni zaini-canje ali kritiko ravno teh starb >deoilošik'i'h sistemov. potliti&uh te->ritj kd. Krščanstvo je n. pr. v borbi s >O'Lanskirni religiiami mairsikaj (pire-/zelo od njih in to priilagoidilo ;1ede na zabteve obdobia, propa-}ati.ia rimske su^iiieposestniške Iružbe in potrebe novib razredov, losilcev krščainske religiie. Zaipiietenost procesa, razvoia ide-)i!ogiic veku, ko )'e billa Francija dežela, lukjer so se razvijja.le naipredne, ma- • terial.sitične, ateistične in politične - ideje, meidtem ko je v ekonomsko • dosti močnetjši Angli^i viladail mi-: sriciizem -n religiozno sive-.oh^in-i stvo. V sredini 19. stoletija nain nudi enak pirim&r Nemčina. 1 V vsaki družbi, k: temeiLji nn. ra,zre'dneim antagoiniizmu , ni in nc " more bki enotne družbene zavesti. 1 V vseh razrednih družbah so na-staijale nasiprotujoče sl diružbenc ideije, na.zori in družbene teoriije. Tak odraz razrednilh borb je bila boirba materiaJizma in' ideailizma v antični filoizofiji. V srednjem ve-ku se je poijaviilo kot protiutež j oficialnj cerkvj protescamitsiko kri-, voversvo, ki ie biiio reliigiczna . oblika protesta prcti socialni ne-. pravičnosti. Celo z,go.dn'je buržo-, a>zne revoluo-je, kot kmečka vojna v Nemčiji (1525) Jn angleaka bur-, žoaizna revoluciija v sredmjem ve-t ku, so imele deloma rdngiozen . značaij. Toda fra-acoska buržoatznH , revo>lucija koncem 18. veka, ki se . je vrš-ila v bolj zrelih pogoijih družbenega ra/voja, ko so razred-s na naspro^ja boiij rezko izsitoipala, ie radikdno prer.ehala z religioz-nirni in fevdailnimi oblkaimi za-. vesti. ; Predno je buržoazija prešla h , kritik preživelih fevdalnih odno-sov v poilkiki i>n .ekonomiki z ¦ orožiem, s pomočjo revolucionai-i nega nas.iiia, je v O'sebah svojih ; naiprednih ideoilogov usmerila kri- ¦ tiko proti sredn.jeveškim odnosom. ; ki so se o-branill. v efconomi.ki, v - polriki, v zakomodajj in ideologif'-- - Kritika krščanske rel-gije v 18 ve-. ku je bila pr&digra borbe pxo« vsemu kar je tvilo v z.vezi s preži-« ve.Io fevdaiino družbeno tired^tvijo. Doizoirele zgodo:viin;ke naloge, kj nas'tame'jo kot posiledica razvo>jj| matenalnega življen:ja družbe, n| mogoče resjti brez revalucconarnd borlbe, brez borbe naiprednah raz«« redov proti sitairemu svetu. Na-* piredne jdeje in družbene teori1]^ so izraiz -a utemelljitev cilijev ifll nalog *.e boTbe. V borbi proti fe-vdailizmu je re« volucionarna buTzoaiznja v Ttsti dežel u.itvarila idajno orožje V obl:ki filozofskega m.iterlial!izma ia ateizima. Tako je biilo v Framciiii y 18. st, Francoska in evroipska fev-dailniO-airiisitokra^k^ka reakcija ja na9to;pa;la oroU francoski revoluc.iji pod zastavo aibsioki^iizma, re?!igv;e in idealizma. Nemška ideal.s^tična Biozofija od Ka.nta do Hegla ja bila sden izmed odraizoiv fevdaina -aristo.kraitske reakc-lje na franco-sko revoluciio, na nieno ropubh-k?:ns-vo, materializem in ateizerru Tcda bcrba evropske reakci»:o proc: francoski buiržoai/ni revoluci« jj (celo resta.vracija Boiurbonov) ni mogla Francijo vrnki v fevdaili« 7.cm. Zmaga kaipikalizma ie b-lla neizogibna. Valik de'l 19. st. je potekai ^ znatneniu jde; francoske buržoaz-ne revolucije. Druga za drugo so evropske dežele srcioale na pot kaipirailizma :n idej Wrzoaizne de< mokracire. Gesia svobode. br.it-* <>tva in enakosti so za-v^adala nad či!r>vc5kim duhom. reobrat na podirooju zavesti, na pofikolo-liialn« borbe. Studentje in vlada sodehjjejo pri skupnih narodnih tnteresih v Indoneziji, Vietfnamu in Filipinih; edino v Burmi se langunska Stud-entska zveza pri-tcžuje nad omiejeno avtonomijo svoje univerze. Gotovo danes azijski študentje največ piremišljujejo o njihovem skupnem sovražnilku — kolon;-alizmu. Po grenkih dneh njiho-ve narodne zgodovine, ki so da-ries še ta.ko bliziu, je njihova glavna skrb utrdltev narodne necdviisnosti in izboljšanje živ-Ijenjskih pogoiev. Zavedajo se, da je to možno doseči samo s skupnim delom. PolKične in lo-kalne^ razlitke kraievnsga znača-j'a —• za nas itako važne — so za nj)h dragotnega po-mena. Pomanjkanje primernih in za-ciovoljivih zvee med univerzanv, je drug piroblem azijskih Mu~ deruuov. Ceprav ta problcn pri nas ni tako resen, vendar obču-timo pom gotovo rtied prvimi na azijsko-afri&ki konferenci v Bandungu. Take konference ao koristne, ik-er nudiio študentom možnostj za boljše spoznavanje in skupno reševanje ovir, ki jih ločujejo. Ti problemi so enak.1 pri nas in pri njih: velike razda-Ije, nezadostne prometne vezi >n premajhno zanimanje za -štu-dentske zadeve v sosednjih de-že]ah. Seveda je tudi ekonomska stran problem. Učnj sistemj v Latinski Ameri-ki in Azlji ne zadovolju}ejo da-našnjih zahtev v naših deželah De^kan mandalays'ke univerze mi 1e dejal, da mora biti ena izmed največjih reform v univerzitet-nem študiju uvedba praktičnej-šega učnega sistema. Pot&m bi morda imeli več tehnikov in manj pravnikov in humanistov. In to je potreba, ki ni pereča samo v Jugovzhodni Aziji, tem-več tudi v večini držav Latinske Ameriike. Za študente Aziie in Latinske Amerike je politika predmet, kl glede na okoliščine, ne sm.e biti potisnjen na drugo mesto. Mno-gim evrop&kim študentom se bo to zdelo morda nerazumljivo, to-da to je realnost, ki jo morejo ' razumeiti, 5e res hočejo večie sodelovanje in mednarodno enotnost. Istočasno pa bi morali mi vsi, ki pripadamo različnim politič-ni,m skupinam, iskati ravnctežie na mednarodnih sestankih in konferencah. Ne bi smeli pozab- ljati na prakti&ne stvarl, kot so tesnejše sodelovanje, kj ga lah-ko dosežemo s seminar.ii, poto-vanji, študenikskinri srečanji itd., Misiim, da so to stvari za disku-sije na po'krajinskih konferen-cah, da bi z njimi dosegli večje sode]ovanj*e, enotnost in dobro odnose med študenti sosednjih dežel. študentske vesti iz Norveške V Oslu se bo na jesen vršila konfeirenca, na kateri se bodo skušali dokončno sporazumeti o veljavnosti vseh spričeval in diplom na vseh visokih šolah v Skandinaviji. To je rezultat že večletnega prizadevanja, da bi vskladili študij v vseh dežeiah »Severa« in taiko doseglj sodelo-vanje med deželami na tem področju. Stevilo študentov na ekonom-ski »kfulletl in pri študiju so-ciologije naglo pada, vsako leto se jih vpiše manj. Strokovnjaki razpraviljajo, kako bi naredili študij na teh fakultetah bolj privlačen. »Utrujeni študentje Mi:ogo stud3nt'sk'ih ča.sopisw lzhaja v Zahocini fremčij:', vst &o zelc lepo ureieni. Tudli vs&biaa .a proučevanie zaimotano neniške gtiu čGntske pro-bleraalvke. Spodaj obiavljamu komaentar študent-sk« revije, ki izhija v Mainzu, o nemški študentsfoi gene.raciji, V&akio leto s« vrši v Zaihodni Meimčiji študentsk- dan, letos v Niiinmbergu, Lani P^ v Hamburg u. T.o s>o pniirediive. ki imajo bo>lj manifeistativno-festivalsk1. snačaj .',n ka.i malo store m resirii&no reševanjs študentskih probleaio/... O uspehu minu.leg,a študent-skega one v Haimburgu ima lahko človek toai razMčno mne-nje; nekiateri bodo dejali, da je »črn«, drugii da j« »zelen«, tre-iji{ ipa dt? je »irdeč« (Kaj pa naj Di »Rheinische ivicrkur« druge-ga mogel napisatii?). Toda po n^.šeim mnenju j« bil za vso tt» prirsditev dn ne samo z.an,io. značUen simptora utrujenosta in n-i!aČTno:ti. Vsakdo ki je prišei ns U'n;i;erzio i idealnimi pogledi dn v up^anju, da je stopil v eli_ tp nara*la«, se mora kaj kmailu ohladit! oL greniKem .sDoi.nan.iu: šf.udentje so utru.ieni! N,°ik;i se.natioir. producent in deliodaija ec je predaval o temi: »Stud^nt in diružba«. V diskusi-jd &o ¦.ick.&j časa govorili se-m ter tja, drez,ali so u različna smeiri, p'.-Teim pa .-o pričeli i.n-tenzivno govoirii' o deniairju. Vse kar ie sledilo. je bila le še vartanta tega. H zaslužkiih, o Žlipenduah.... ta tenna je tudi utrujemm duhovom- prdjala in i'm da:.a precej živahnosti. Bile so napov?dane in so se tudi vršile mnoge druge di&ku-s»ij.e, a s-u stoli ostali priezm. Mnogi s+udeaitje so izkoristili bivanje v Haimburgu, da so obi. skovali sivoje bahice, tete in znamce. ^f tudi Zvez,a šbuden-tov je poskrbela, a- ni bilo nl-komur t^olgčas: Kveče.r je bil na sipoiredu »Bunter Abend«, »Fe;=tiba \» delovul je kaibaret :,n pcilo^ina vS't.opn;ic v opei-nem g)edališ?u je bila v-edno rezer-vi.nama z.a študente; če dcdamo Šd privatne aranžmaie ns Sfc. Pau'!..u, sl lahkc ka-r rmlsli-tno, kdo je miogol pritt nav.se-2g'oda.i k diskii3ij-a.nl. In ko sm.o se vrnil! na svoje univerze. j« šlo pef P>o starem: profesor; 1 so naTi govo.riln o »vojni g?neraci.ii». o zrelosti ;n neEreilosti Votkno študent?'!?'1 parlaim^nc, izdajimo celo časo- Nadaijsvanje fla 5. strani Nekaj misli o cmgleški iiipendif^ki politiki Nadarjeni, toda revni študentje bodo morali zapustiti univerzo V vprašanju reforms o pode-lje^vaaiju in v šiinj štipsndij v Angli-ji in Wa.lleiu so vehkega poimena različn-i kr.iteriji, ki do-ločajo višiiao d&narn-ega z.neska, katerega prej.ema študenf v ča-su Studja. Vsaka štiipendija je odvisna pr^ič od tega, na ka-ter.i univerai je vpisan štipen-dist (Oxford im Cambridge, Lon-doiri, &U provinc:alme univerze) in drugič, če živ.i v študentskih domioviih ali d-oma pri s-tarših, tako da je popolnoma mogo-če, d'a del štud-entov živ.i v zado-voljivih razmerah, dočim druga 1 del ži-vi v revščini. Od 45.000 študentov, ki prej«-,, tnajo'de-n«WJ.o pomoč, živ.i samo 6000, 07'rom.a so samo tisti, ki so neposredno od-viani od pro-sveta-ega minislrstva, v zadovo-ljiivih razmerah. Zadmje cenitve do neke mere potrjttjejo ta pri-viligiran položaj. Se važnejža pa je ugotovitev, d-a državne deinarne podpore- v pr meri z raistočimi cenami življenj-skih potr-ebščin padajo m, da ni pr.:-čakovati iizboljšanja do 1958. le. U. V ,ic-ii''"iu ¦•¦¦!• ¦;.,[! .-i, to - x 1949. do 1955. leta se je indeks žiV'lje.njLikih s-troakov poveča.1 od 109 na 145, ito je za 347r, med-tem ko go s-e deinsirne pod&la med pcčitnicami, kar jiflh odvra-ča od štud\ja, da bi &e preživ-ljaLi. Univerziteiiine oblaisti se s temi zahte'va>mi, posebno pa z zadinjo, popolnoma S'tr;injaio. Univerziitetna štipefldijska ko_ mlisija je ;:zjav.iila, da vedin.o ve>6-ja zaiposlitev študemtov med po-čitnicaimi »povzro6a resno za-sikrbljeno.st m-ed vs-emi, ki se za-nimajo za položaj na univer-zah«. Ta trdirt«v iemelji na ugotovi-tvi, 6h štiipendija zadošča samo za casa Studija in, da so štu-dientje pritmarani med počini-cami iskati zap-Oi&lvtve. Menijo, da j« ck&Li 86% študemtov in 68% študent v takem položaj.u. ¦ Vse te ugetcivitve pa se nana_ šsjo samo na študente, ki prsje-majo državne šti.pend'J9. Reatoa ocenite-v efeonomslkega položaja študen't;ov pa se laKko napravi samo na ossncvi večitie in ta prejema štifpendije od lokalnih oblssM. Pr.oisvetn.0 mrntistrstv-o je s!cer priporočilo \elja in sposobno-sti. Iii vse to s.e god v času. ko našj časopisi pišejo: »Videti j-e da bod-o morali nadarjeni,- to da revni študenti zapustit un. TBIBUNA, Itst i5tndentov Ijub-ljanske niiiverze. ITredništvo in uprava: Uubl.ia-na, MiKIošifeva cesta 5a, telefon 31-ID2. — llro.ju.ie TirertnišKi odbor — Odgovomi urednik: .Tanko Popovič, Studpnt. prava. — Tokoei rafun Narodhe bankc BO-PB-i-7:-567. — Letna naročnina 20« d'n. — Rokopisov ne vrnfargo-. — Ti^k f'a«;npit;fio zalcžniškesia podjetja »Slovenski poročevalet«, verzo, če s? štipendije ne bodo povečale.« (Eco.ncrh.ist) in »Po-treibujiemo petkra1! foliko vnže-mrjev kemije, kct jih imamo in dvsikrat toiilko inžanirjev dru-gih strok.« (Nature, Fsb. 1954.) Po »London School of Econo-mics«. Podllstek: Zenske in medicina Ze prav od zgodnjih casov na-prej so se ženske posvečaie umetnosti zdravljenja in ne>{i bolnikov. Beseda medicina, k: ima svoj izvor v latinščim, po-meni modrost, morda žensko modrost, kajtj beseda je lzpelja-na iz imena Medeje — stare ča-rovnice. Po grški legendi je Me-deja, hči kralja Colchisa, pn-magala argonavtu Jazonu, da )e ukradel zlato runo. ki ga je ču-val njen oče. Medeja se je na prvi pogled zaljubila v Jazona. Na predvečer usodnega dne pred bojem s pošas.tmi, kt l>i jih junak moral premagati, da bi prišel do zlatega runa, se mli Js približala, ko je stal sam zunaj svojega tabora in mu ponudila svojo pomoč. Jazon je bil pi*e-senečen nad njeno lepoto in ganjen zaradi žrtve, ki jo je bila pripravljena storitj zanj. Mede-ja ga je namazala z ol.iem, ta-ko da je njegovo telo postalo ne-ranljivo. Ne udarci sovražnikov, ne ognjeni curki bfonastih bi-kov mu niSD mogli škodovatL Jazon je uresničil svoj namen m se poročil i Medejo. V po-znejših letih jo je zapustil zarrf-di mlade deklice. V svoji žalost\ in blaznosti za možem je Medeja zastrupila svoje otroke, očeta m brata s strupenimi travami. Plutarh poroča, da je ime]a Kleopatra zbirko vseh strup«nih snovi in, da bi od.krila kaiera povzročajo najmanjšo bolučino, jih je preizkušala na osebah, k' so bile obsojene na smrt. Kma-lu je apazila, da strup, ki deluje hitro, povzroča velike bolečine in krče, dočim blažnji str-upi de-lujejo počasneje. Zato je začela preizkušati stru-pe različnih stru-penih živali. Končno je Kleo-patra ugotovila, da je osji pik najpovoljnejši za lepo smrt, ker povzroča samo globoko zaspa-nost brez krčev in drugih bole-čin. Če poizikušamo človeka, ki umira od pik^ ožive^ti, pokaža iste znake kot človek, ki ga pre-budimo iz sna. Antropologi poročajo, da so bile ženske v raznih primitivmh kuHurah tesno povezane z madi-cino. V Kongu so ženske tiste, ki pripravljajo droge in različna zdravilna zeliSča. V Vzhodni Af-rikj j^ mnogo več žensk ranocel-nic kot m»3kih. V Cpntr|ilai; Afriki so ranocelnitoi sario žen-&ke in babištvo je v vseh krajih izključno ženski poklio.,Pravi.io. da s6 prl operacijah t« ženske lelo spreitne. - • . Na Novi Gviheji z>nskfe cftlijo rane in poškodbe, ki jih dobe moški v vojni. Njihovo spret-nost v ranocelmštvu so popot-niki že večkrat ubčudovali. Do-bro po^najo anatomijo .n z ve-liko spretnostjo režejo mišice in odsitranjujejo \z tel&sa tuje pred-mete. Me-d primitivnimi preb-valci Indonezije je skrb is idravje tudi skoraj popolnoma v rokah »zdravnikov — žensk-s. V Mehiki so edim ranocel-niki stare ženske, posebno 1o velja za provinco Goozocho. Te ženske zelo dobro pozna.io zdr.i-vilna zelišca. Razen tega zdra-vijo zlome in druge rane, bolez-ni oči, protm rtd. V Patago-niji in deloma v Cileu se z zdravljenjem bavijo izključno Senske. V gtari in še v srednjeveški Arabiji je bilo zdravlienje po-vsem zaupano ženskam, kar se še danes kaže v zaostalih musli-man&kih pokrajinah. Muslimen-ko zaničevanje žensk pa ne pre-prečuje celo poglavarjem. da nebiiskali ženske zdravniške pomoči; hakimi so v veliki veči-ni ženske in njih poklic je de-den. Nekatere izmed njih so ze-ln znane zaradi svoje spretnosti odptranjevanja kiogel jz telesa. Pri starih Germanih je bila zdravniška in ranocelnjška oskr-be popolnoma v rokah žensk; podobno je bilo pri Skandi-navcih. Videli smo, da je primitivna ženska zdravniško sposobnejša in bistroumnejša od moškega. Materinske funkcije so t&kom časa v njej razvile neko vrsto zavestne ročnosti in tvorne-zmožnosti, česar pri mo&kih ni opaz-iti. V primitivnih kulturah žensko. niso smatrali samo za enako inteligentno kot moškega, temveč so ji dajali celo pred-nost. Opazovanja so potrdila, da je ženska v V7.hodni Afriki, Ceylonu, Borneu in Novi Gvi-neji inteligenitnejša kot možki. Splošno pa ,ie tudi znano, da s:> francoske kme6ke žene pnrnet-nejše od svojih rAož. Mogoče se moramo zahvalit: spretnosti, sposobnosli in ustvar-¦jalnosti ž-ensk in njihovi večji zmožnosti za odgovornost v dru-žini. da se je razvil materiarhat. Ze samo ^obstoj tega sistema družbene ureditve daje močan argument v.-korist žensk za ©na-kost njihovih pravic z moSkimi. Ko je*zav)jadal patriarhat, so si moški pnla&til: vse pravice in, ženske so izgubiJe svojo svobo-do in vodilni pomen. Primorane so bile ukvarjati se s mšnimi opravki in religiozna pi'avove.r-nost je močno pispevala pri za-sužnjevanju žensk. Prevladujoč položaj žene V prvotnj družbi in njen velik po-men. vse ¦ to ji je povvnjeno v današnji družbi. -Zensko gibanie, ki se je pričelo v 19. stoletju J ruske ?ii3nosti. Tu ss ,;e ruska mladina prvič pričela posvečatj atianosti m s-3 ;7Dbra*ževat,i za bodoče vzgoji-tt;lje, ?.nanstvsniki in za ljudf, ki s.o pt i-teli ra?;vijati začetke ru?ke "ndustr.ije. Ustan.rivLtev te univerze je bila plod naporov veliksga ru-skega ?riaasWenika in javnega delavc& M. V. Li-monos-ova, ta-ko da c.anes po pravici nosi nje?ov-o imo. Čs hofemo v ce!oti oc-enrM napore ir ^gromin pomen usta-n.ovitvs univerze moramo upo-števafci. cla ,je bii.a ustanovljena v dežeii. kjar je bilo tlačanstvD te v polni veli nn. Ce]o nai-osnovne.jša izobrnzba je bila namenr.r.? sarr.o urivilegiranim sliojem, medtem ko je bila cgromna rnnožica Ijudi s svo-j:mi sp.L:Sobnostmi in talenti tudi teg.a p.rikraišana. Najosncvnejša lastnost mo- skovsk? univerz;';, že od n]enih prvih ?.(.četksv dalje, j^ bil rjen globoko dsmokratičen duh. V večini eviopskih de^el so univerze izšle iz teoložkth žoi i-n s-o bile v glavnem na~ nenjene plemiškrti sinoiv-om in .s:.novo"n bogatejših m?ščanov UstaiiiOvna Hstina moskovsks univerz-.-,- ki j.o j^ sestavil Lo-monoiov, pa je iovoljevala vpis na univor?.o tudi tiačdnskim si. ncvom. To je bi..-. ••& tedanii cas 'n razmere n?ks; nez.dsi-;-šsnegd. Toda Lnm; nosov ]e vedel, d- je prs/d osncva na-rodnegi genija- v njegovih mnicži?.'h in, da morajo mno-ž ce imi'.1 možnoc.L izobrazde. Drugo k&r je ''žno je oila rjena •¦vcbodomis ilni struktu-ra. V iMtanovni l'.sl:n ^« še posebej coudarj^ia da univer-za ne x ¦> skrbela za tsoloSki pauk in da nai 13. to skrb; Sveti Sinod. Univuza je kmalu postala ne samt>- sredi^e izobrazbe teimveč tudi središče napredne in rerViUcionarne misli. Njena vsestrar.ska dejavnost je bila tesao povezana s potrebam: ekono.Tiskega, oolltičnega in kulturtiega napredka Rusije. Poleg ljudd, ki *o se posvetili znanosHin prispevah v naro-dno in občečloveško zskladnico svoje misli, je univerza dala tuda Ijudl, ki &o vodili gibanje za sucialno tnakopravnost Mnogo dekabristov je izšlo iz r;enih vrst. Moskovska univer-zh teg^ ča?ia ie bila žarišče ijudske borbe za sv.obod&. spomn!mo se samo imen Her-ctna in Belin>.kega Dejavnost moskovske univer-ze, k-ot središča kulturnega na-predka, ps se razt&za preko njenih rrieja celo v carskih ča-sdh. Zahvaljujoč njenim napo-Tom. ?o bili .ustanovljeni Zgo-dovinski muzej. Pol:itchni?ni muzej ;n Muzej lepih umetn.j-sti. V lo dobo ?")vpadaio tudi prvi začetki znanrtvenih družb. ki so re pozneie razširile po vrej Rusiii. Oktobr.fka *ocia!'stl6na revo-lucija, ki je pričela novo stran v zgod>ivini. je tud| začetek no-vega otdobi.a v življenju +e oniverze. Sodaiistična preo-brazba aežele vsebuje tudi kul_ turriio revolucijo, ki bo usposo-bila narodne množice tja gra-d.telje nove socialistične druž-be in P'.-ev v tem je veliki po-men motkovske univerze. Vrata univer?;« so širok^ cdprta viem, ki se želijo učiti, in zadnje reiforme so odstran:!? jfe poslednie ostanke akadem-fke os vmljeniosti. Podpore, ki jih dobiva. s.o vs^fco leto v^čje :n om..)^očajo povečano inskrip-cijo, razfiiritov uouka in Er^sa-sivenih raziskav. Na Leninovih gritiih so bile po-tavljene nov> uniiverzitftne stavbe — sedem-^ndvajs^t gl.avnih in tridi3-et pcmožn.h staivb. katerih' pra-stornina merd skoraj 3 milijone kubičn'.h metTov. Dandares ima univerza 12 oddelkiv: oddelt;1.: za f»ziko, matematiko jn mehaniko. bio-logijo, kemljo, ^c-ologijo, geo-grafijo, jezikoslnvje. filotofijo, ztjodovino. ekonomijo. prava in novinarstvo. Med njenimii 400 profeso-ji je 100 vednih in do-pisnih f^anov Aiiademiie zaia-nosti. Na univerzii študira 17.000 študeniov, med katerimi je 57 sovjetskih nacionalnosti in p^rs-cej tujcpv, Poleg rednih Pa je na uniiverzi vp.isunih Š3 5.000 riopi^nih. slušateljev. V letih od revoluclj« do danes. je dipl.o-»niralo 4^.000 študentov, to j^ več kot v prejSnjih 160. letiii 5-kupaj. Kar se demonstri«lj tiče, so študenr.ie vedno na prvem 'S»stu, in p-ov=;od se dogajb lca.i »vel-.kega*. kjet «0 poie^ št'Wdon . ?e prelistavamo samo naše dnevne časopise. V študentskih lustih. ki izhaiajo širom sveta, pa je takih vesti vse polno. V Ar^en-ani so protesUrali proti državni kontro.li na univerzi. V Rio de Janeiru so se spopadli 8 policijo zaradi nart^ravanega po'?i5a-nja tramvaiskih cen. maja letosso v Pragi rahtevali izboljšanje študijskih in ekonomskih pogojev, v Dresdenu s0 proteš-iraH nrnti prepnvedi potovanja na Zahod, v Peruju proV, univerzit&tnemu predsedniku itd. Vsepovsod, vžgani oa »svetih« in vne svetih« opniev, se pojavljajo Studenti na bulvarjih metropol v imenu anarhizma, katolicizma. v boju za človeške in r.o.cio-nalne pravice ... Na sliki vidimo ^a^imivo sceno iz zadnjdh študentskih demonstracij v Solunu, kjer so bili grškd študenti • zelo »ostri« «0 angležkega konzulata. Renesančna in baročna arhitektura V 15. stol. je vzcvetelo v Italiji novo po}-mcvanje umetnosti, kot izraz novega Življe-njskega občutja in novih duhovnih smen. Ze stoletja pozabljena antika ,je postala zopet predmet občudovanja; smatrali so, da je do-živela v tej dobi svoj preporod (od tod naziv renesansa). Pozittvno vrednotenje antične fi-lozofije je bilo povsem v sikladu s poijema-njem moči cerkvene organizacije; metafizični miselnosti pretekle dobe se je postavilo po robu stremljenju k naturalizmu, ter se je vedno močneje uveljavljalo. Kljub temu, da je bil človek v 15. stol. še ved.no pod vplivom krščanstva, je s prezirom gledal na srednji vek; zdaj je namen umetnikovega dela slava, zemeljska in ne morda oboževanje večnosti, nebeške slave. Narava je pipstala središče pozornosti, p.redmet študija, postala je za umetnike neizčrpen vir problemov, ki so se jih lotevali in tudi z-magovali vse od navadne risbe pa do obvladanja perspektive. Iz te dobe imamo Filaretejevo razpravo »Trattato dell' architectura«, v kateri pisec omenja, da so človeške mere vzor pravilnih proporcij tudi v arhttekturi. Sicer pa direktni vpliv antike v arhitekturi ni bil velik, pomemb-nejše ]e bilo iz a,ntike povzeto splošno gtrem-ljenje k zakonitosti. v oblikovanju arhitek-tonskih form in prostora. Sodobno gledanje je temeljilo na zakonih materialnega sveta in se ni moglo eprijazniti z dediščino gotike, ki jo v arhitekturi karakterizirajo netekton-ski značaji členov, dinamika v prostoru in lunanji masi, dematerializiranost. Renesansa gradi drugače. Teži po plastičnem enotnem pro-storskem telesu, členi naj sembolizira.jo lunkcijo, sestavlieni so samostojno, v antič-nem duhu, predvsem pa strogo tektonsko. To se pravi z drugimi besedami: prostor naj bo jasen, umirjen, razločno razčlenjen, stene naj bodo nosilec materialnosti, celotna stav-ba naj deluje statično uravnovešeno. Posa-mezni deli, ki imajo dekonativen pomen, so i?. •nt/čnih form, ne delujejo pa antično pred vsem zaradi tega, ker so uporabljsni za ce-loto zgradbe, ki ,se razlikuje od antične. Ce-lota je sestavljena iz posameznih delov, od katerih pa predstavlja vsak zase samostojno likovno enoto in deluje individualno. To se opaža predvsem na fasadah, kjer se metrično vrste odprtine, to je, v enakih razmakih se vrste okna in vrata, tako da ni nikjer nobe-rvega poudarka. Zaradi tega govore umetno-s-tni zgodovinarji o takih fasadah, da so adi- cija samostojnih, enakovrednih arhitekton-skih delov. Vendar lahko to opažamo samo pri pročeljih velikih renesančnih palač, kt &o pa le del dejavnosti renesančnih arhitek-tov. Slednjič je tudi pomebna ugotovitev, da imamo opraviti s posvetno arhitekturo, ki je b.la v pretekl^sti dokaj brez pomena v pri-merjaVi z njeno sedanjo veljavo. V tem času, ko se je vse to dogajalo v naši soseš&ni, so pri nas še vedno cvetele gatske oblike. Protestantizem, ki je bil v tej dobi pri nas še nosilec kulturne dejavnosti, je bil nas.lonjen na sever. Tja so hodili naši ineščani, plemiči in sploh tisti, k.i so se do-koroali do visckih šo-1. Vendar je z z*mago protireformacije nastopila sprememba. Naši študentje so obiskovali zgornjeitalijanske uni-verze, tam je študiral tudi vodja protirefor-macije Hren. To je bila pot, ki je privedla tudi do tesnejših umebniških stikov. Študenti, pa tudi plemiči tn trgovci, so na potovanju po Italiji videLi tamkajšnje kulturno in umet-niško živlijenje,% ki je bilo za njih razodetje novega sveta. Toda dotok novih misli je le pclagoma razmajal tradicionalno gotsko umetnost pri nas in še to tako pozno, da -je naša renesansa dobila povsem prehoden zna-čaj, kajti tisto. kar se je pri nas vkoreninilo pod jtalijanskimi vpJivi, nose še baročno ozna-ko. Zaradi t«ga tudi ne moremo govorit1. o pomembnejših renesančnih spomenikih ne samo v arhitekturi, ampak tudi v slikarstvu in kiparstvu'. Ohranienih je le nekaj rene-sančnih fragmentov, kot npr. arkade na ste-brih nekaterih dvorcev, ali pa balkon na ma- riborskem maigistratu (verjetno vpliv Dell" Allijev, kot tcdi.arkade stare celjske grofi-je). O čfsti renesansi torej ne moremo govo-riti in, če omenimo še nagrobne plošče, ki so vzidane v stene nekaterih cerkva (Ptuj, Maribor, Cel>a, Laško itd.), je težko sploh še kaj povedati. Prišli smo ido obdobja, ki ga imenujemo barok. Ce se povrnemo k Italiji, dobirno nekako takole, sliko. Zgodnja renesančna kuitura, vsa puežeta z naturalizmom zraslim na humanisttčiaih temeljih, preide v visoko renesanso. ki s«e razlikuje od žgodnje po tem, da so se uvel.vavili poleg golega naturalizma ideajistični pogledi. In v času, ko smo prl nas komaj kaj slutili o renesansi, je proti-reformaci.jsk svojo barvitostjo, abstrahirano na povsem nerealne tone, hlad-no in sestavljeno v spekter, ki niti ločen od sujeta nima nobe-nih čustven h, čutnih ali celo žrivahnejš'.h fantazijs'kf-h kvalitet. Anton Mahringer ie podobsn poskus opravičil s tem, da j& stopil korak dalje in je tudi formo analitično razčlenil v posamezne kubizmu sorodna osnovne Like; skupaj z anali'zi-rano barv0 ustvarjajo njegovi pejsaži svojske, sicer zelo ra-zumske in hladne, vendar po svoje pristne vtise. Med osta.limi avtorji z bolj ali manj sli1*ovitimi reavistični-mi, včasih akademsko realistič-nim: rešitvami, velga omeniti predvsem Arnolda Clems«-t-chitsau - raiooljš;m d=lo-n njegove kolekcije »Portretom Albana Berga«, ki se v pastozni cbdelavi in tudi rahl0 psiholo-ško nakazanem tipu ugodno lo-či od njegnvih dveh ženskih portretov, ki učinkujejo samo z zunanjimi značilnostmi mods-la. Max Florian, Wi'lly Zunk in Felix Esterl vsak po svoje oiiv-ljajo model ali motiv na platnu, ne da bi bistveno prešl: okvir rešitev, ki so jih nakazali ostali slikarjd. Razstava novejišega koroškega slikarstva je za nas zanimiva predvsem zato, ker nam je do-bro pokazala razliko med nažo in avstrijsko umetnosujo. Oni v svesti si svoje moči in inte-lektualnega potenciala, ustvar-jajo racionalno in dajejo pred-noat v umetnost-i vsemu, k cemur je moči pristopit: z izkustvom in znanjem. Mi, v zatišju mad-narodnih revolucionarnih odkri-tij v umetnosti, smo se z nj.mi le delno oplajali in smo si ustvarilj svojo umetnio.st: zu-nanje jo označuje Po eni strani naslon na severnjaško (ne nem-ško!) čustvenost in včasih fan-tast.ko, po drugi pa na roman-ski čut za formalne vrednot©. Obcje je često povezano z zna-čilno slovensko liriko in ne>žno, včasih slikovito zasanjanostjo, ki daje naši umetnosti geograf-sk: in nacionalni značaj. Naslon na romansk,o umetnostno sfero se počasi krepi in ne more biti dvoma, da njeno nenehno iska-teljsko dejovanje v duhu izči-ščenih estetskih zahtev južnia-kov ugodno vpliva tud: na na-še umetnostno cielovanje. V tem o^račju pa nam razstava koro-ške umetnosti samo podčrtava prepad med dvema likovno-umetnostnima o^bmočiema. I. Hmclak J Drugi na svetu Po o=mih kolih težkib. in na-petih borb je jugoslovanska ša-hovska reprezentanca dosegla v dvoboj-u z neumočnejša šah*:>ysko silo na svetu nadvse častan re-zulfcat 38:26. Ta jrezultat nam je 7agotovil druge mesto v šahov-skenft *Y^u, tek&j sa. Savjetsko zveap. Wi 2& J.e tv*-4i že skxajni čaa, d# n,aai šaftisti. \o jj&trdijo, kajfe m ^UiJa r>eysL«kih v zad-njem času nam j% 'drugo mesto. mocno ogražsfcl^, predvsem ša-hov^a r©pf<^'entanca Argenti-ne. Rezui^t dvoboja jn primer-java n^ega s podobnim. rezul-ta^ \i pjejšnjih dvobojev Ar-ge.irttincev, Amerikancev in Mad-Žarov s SZ nas trdno postavlja-jo na drugo mesto. Zanimiva je izjava kandidata za svetovnega prvaka svelemojstra Sm.slova. Ko so ga med dvobojem vpra-šali za njegovo mnenje o moči jugoslovanskega šaha je izjavil, lc: in k osta-lim sipomenikom osvobodilnega boja, tako da smo na tej poti naj-bolj nazorno spoiznaili te s krvjo začrtane kraje in pot:. HodiH stno naprefrgoma lQdni. Povprečno smo prehodilj do 30 km dnevno. Največkrat smo poti k.ra,)saJi. Izo^ibaJ: smo se ši-rokih in obliudienih cest in se tru-dvli, da se č:mbo'lj približamo ku-rirskim, skricim potem. Na pxri na$ ]e večkrat presenetilo neurje in dež. Na Dražgošah nas ie »nepri-ieten dež« dobro nažgal. Sonce nas je pozdravido le dvakrat. V Dq-lenji Tribuši smo se ga naužil: ob idrvu potx?ka Trebuše v Idrijco, kjer smo poskakadi v mrz.lo gorsko reko. Prenoč5išPlamen« v Krapi in v tovarn: preciznih srrojev »Niko« v Zeileznikih. Med potjo smo se po-vezaili mdi % miladino večjih m-selij. Seveda ie bilo to srečanje skorajj vedno zvezano $ kaksno »birko« za žogo! Pomer'ili smo se z va.jenci v Kraniju v odboijki in šahu in prav tako s kroparsko mladino, ki je s svojimi res kova-ŠK.mj pesitmj nudila našim študen-tora v odbojki močan odipcnr. Pri opisih posameznih odsekor nzše ture smo se vedno skuša.li spoznati z geografskvmi :.n natravo-silovniimi. z zgodovioskimi in umet-nositno-r.godovinskimi. ^ntografski-mi in foklornkni znamenrtostma ter s pojavi jn sipomen.ki v posamez-nih pokrajinah. Največji poudarek je veljaj naši na^:Wižji pretekilosti ;k zgodovime NOB. Moono $o nas pretr«!] sJedeči spomimi: 1. Grobovj talcev v Dragi pci Begunijah, kijer nam je upravkeilj šo!e v Begunjah, borec in nos:ilec spomenice iz leta 1941, živo pri-kazail vse g,roizote, kii jih je pretr-pelo gcwenjsiko ljudstvo za svobo-do. 2. Boj za strminami gozdinate Jelovice, v znainen^ti vasi Draž-goše, ki je pogorela do *.a)l (danes je na istem mestu zgratjena ie no-va. vas!), boj pdčice iedamih in obkoljenih pa-rtizanov pror. števil-ni do zob oborožeoi nemski vojski (Bjičfcova skaila je zgovorna priča vsem dogodikom!); 3. Pairtizairiiska bolniSnlca »Fra- nja«, ki je biila 29. decembra 1943 glavna opora rao'jenim in botlnkn pairtiEanom. 4. nesre^na zmeda 28. I. 1944 v Cerknem, po zverinskem napadu okmpatorja, ko je izgubiilo živ-Ijenje 47 rmladiiih Ijudi, pavečin'-služaitelljev in sltišaDeljic parti[jske šo'le v Cerknem. Vsj udelezeoci tega pohoda so usipešno otpravil: »voio nailogo. Na-užili so se svežega z.raka, preiiaku-žaili so svoje moči v hoji, s(poznaJj so nove kraije in ljud: in se poileg ostalega še naijnazorneje secnainiiii s sledovi IX. korpusa. Ko smo prvi dan našega poho-da pred KjraAJeni vpiražali starejšo ženico, ka*era pot nas pripeije v mesto, nas je vprašaila, kam grenio tako oiprtainv. Nekdo iz.med nas je ženici kratko odgovor:1!: »Mam'ca, v Vipavo!« Začudiila se je, da p mahamo po naijdaLjši poti do cillja. Seveda smo jj nato viLjudno pove-dali, da m:s!imo krenki po tejle poti: Radomlje - Kajtinnk - Brniki - Kranj - Tržič . Beguaje - Kro-pa — Dražgoše — Novaki — boilnisnica »Franja« — Cerkno — Trebusa •— Čopovan — Col — Ajdovščima — Vipava — Razdrto •— Ljubljana. (Pol«) Skop spored za počitnice Nadaljevanje s 1. strani »I bodo nabrali novih moči in se dobro pripravili na prihod-njo sezono. Tekmovanje v prven-stvu tudi letos ne bo Jahko. Se pripombo — morda bo prav STRELCI so pred nekaj dnevi končali svojo letošnjo sezono. Med počitnicami ne bodo pn-rejali kakih posebnih tekmo-vanj, pač pa bodo ne^aj svojih članov poslali v Ankaran, ne-kaj pa jih bo odšlo v Portorož, kjer bo tabor Strelske žveze Slovenije. Lahko si predstavlja-mo, da si bodo krajšali čas z arožjem v roki. JUDOISTI so Prav tako ostaU brez prireditev v svojem po-letnem koledarju. Njihova edina pot bo v Ankaran, nekaj pa jih bo odšlo v instruiktorski tečaj v Rovinj. Intsruktorji so judo klubu res potrebni, saj se sle-herno leto prijavlja prava mno-žlca novih' članov, ki jih je treba te športne panoge naučiti, TENIS je v Olympii nova šporna panoga tn, kakor kaže, si člariii nove sekcije še niso našli pravih prijateljev med ostalimi športnikj Olympie in bodo ostali čez poletje kar do-ma. Poletje je za tenis višek sezone in bodo imeli v tem času več' tekmovanj in seveda reden trpning. PLANINCI se odpravljajo v Crno goro. Njihova odprava bo pravzaprav pionirsko delo, kajti tamkajšnje gore so malo razi-skane in so popolnoma drugač-ne od naših. Tam ni markacij, nitl ne planinskih koč in do-mov. Ce hočeš imeti streho nad gJavo, moraš vzetl sotor, če ho-češ imeti toplo hrano, moraš imeti s seboj ročni kuhalnik. Brez dvoma pa nam bodo pla-ntnci ob svojem povratku po-vedali marsikai zanimivega. S tem še ni rečeno, da bo odpra-va v Crno goro edino opravilo planincev, kajti tja jih b0 odšlo le malo. SMUCARJI bodo ostali čez poletje lepo doma, čeprav bi jih nekaj lahko odšlo za maj-hen denar v Ankaran. Zanimivo je, da med smučarji niso našli niti enega, ki bi bil po-ipravljen odti na taborjenje. Brez komen-tarjal SAHISTI. JAHACIIN IGRAL-CI NAMIZ.NEGA TENISA bodo odšli na skupno taborjenje v Ankaran, kjer bodo prijetno po-vezalj s koristnim. Poleg red-nega treninga bodo imeli v Ankaranu dovolj možnosti za razvedrjlo in kopanje. UPRAVNI ODBOR OLYMPIE sicer m posebna sekcija ali klub, vendar naj kljub temu napišemo ngkaj besed o njego-vem počitniškem delu. Neikaj članov upravnega odbora bo odšlo v Ankaran na taborjenje Zveze študentov, medtem ko bo-do drugii ostali v Ljubljani in reševali »nerešljive probleme«. Gotovo ste že uganili, da gre v prvi vrsti za igrišče, brez katerega smo in brez katerega bomo tudi najbtž ostali. Poro-čali smo že, da so poizkušali dobiti prostor za nogometaše na bivšem igrišču Primorja na-sproti Stadiona. Ta poizkus se je lzja^ovil, ker bodo tam že na jesen pričeli graditi gasilski dom. Nič boljšega ne kaže za Tivoll. UrbanLsti nas ignorirajc in gploh ne odgovarjajo ns prošnje Olympie. Najbolj ne-razumljiv je položaj v Student-skem naselju. Na prostoru, kjei ¦bi si študentje radi zgradill Ignš^e, bodo pričeli graditi menzo. Cudno je, da univerzi-tetne oblasti ne morejo razu-meti, da sodi šport v njiho\ delokrog prav tako, kot menze ^tudentski domovi In učni na-črti. Odborniiki Olympie s-o \ težavnem položaju, kajti seda; ne vedo več, kam in na kogs naj se obrnejo, saj jim vsai odgovorj, »da to ni njihovj stvar«. AKADEMSKI KOLEGIJ IN NOGOMET Samo Po sebi je fudno, da imajo v Akademskem kol©giju »vojo nogom«tno sekcijo, ko iinajo štud«ntje z-r. svojo osred-f!o sekcijo v okviru Olympie. Pravzaprav nič zato, je n^ekdo dejal, lr"> jL bilo L,cvora o t«m pomembnem dejstvu, ki pa ai problem. Stud&ntje stanujojo skupaj, skupaj ži->e in s« sku-paj tud: ukvarjajo s žportom. Znaal ^o prijateljski dvoboji n\ed Akiademskim kolegijem in St.udentskim naseljem. Student-je iz Akaderaskega kolegija 5C ža večkrat nastopiii proti dgral-Cf-m iz JLA in podjetja »Slo venija-šport«. TaKi dvoboji sc s<> skor-ij brez izjeme končali \ korist študentov dz Akadem-skega kolegija in zato je popol-noma razumljivo. aa a0 s« le-t cdločili nast&pitl v sindikaln ligi, čeprav po jvoji poklicni pripadnoMii pravzaprav ne so-d;jo v tako tekmovanje. V »indikalnl Hgi je nastopal« Sest m.)/;tcv: Akademski kolegij Tesla, SKIP, ZTL, Slovenija-šport 'n možtvo gluhih. Vseg; skupaj so odigrali 30 tekem pr čemer so napadalci zabill 7: golov. raajstorica Akademskeg: kolegija *polnoma za služen, venda,r pa je gLadki zrr.ago priplsati predvsem mla dcsti, kajfci osta!» enajstorie Ro bile sestavl.iens večinoma 1 starejš;h igralcev. Mošt7& Akademskega kole gija je doseglo v tcm tekmova nju odlično ratmerje golo-j Zabili so jih 28, p.rejel- 5 te iz 5 teken^ nabrar 10 točk Nesolidna igra Olympie Pred nedavnim so košarkarjl zakljueili svojo tekmovalno sezono. Po poslednjih prvenstvenih tekmah je bila na sporedu i 8e tekma državnih reprezentanc Jugoslavije in Turčije, nato pa so odšli košarkarji na odmor. Kak0 ga bodo preživeli študent-je poročamo na drugem mestu, gotovo pa je, da bodo člani vseh ligaških moštev izrabili počitnice za čira intenzivnejši trening. B«žen pogled na letoSnjo spo- ti. Skoraj na vsaki tekmi je do-tnladanpko sezono nam n$ po- sojenih veliko število osebnih !kaže nič posebno dotorega za napak kazens-ki meti pa s>o že Ijubljanske študente. Začelj so mnogokrat odločili tekmo.. Spo-cdlitoo, saj se latiko edini v mnitno se, da je n. pr. igralec državi pohValijo. da so sredi Prol&terja Looi izvajal kazenske Beograda preniagali eklpo dr- mete brez napake, saj v vsej žavneea prvaka Crveno zvezdo. tekmi ni zgrešil nitj enkrat. Ta-IV seznam boljših iger ljubljan- ke igralce lahko še najderno v 6kih študentov lahko vpišemo drugih moštvih na primer pri še tekme s Partiz.a,nom in Mon- Montažnem, Partizanu in Zve.z-tažnim. Nekaj tekem je bilo di. Pri Olympii je zadeva * povprečnih — nied te lahko oseibnimi metj precej drugačna. uvrstimo igro z Mladostjo, Rad- Odstoteik doseženih oz. reializil-Jiičkirn in Proleterjem iiz Kre- ranih kazenskih mei/ov je zelo ke. Zal ni manikalo tudi sla.bih nizek (50%) in bi morda težko iger, saj je težko razumeti, kako ^^ ekipo v državi, ki bi tako latoko lzgutoi tako moštvo. kot iap-uščala iz rok lahko pridob-je 01ymp>ia, igro z Lokomotivo, ljive tcčke. Nekdo je na teknrv) ki je na pred!zadnjem mestu v z Montažndm sicer mailo smešno, prvenstveni taiblici. a vendarle resno pripomni], n>aj Naijibolje bo, če rečemo, da je prirede košarkairji Olympie v bila igra Olympie v spo.mladan- poletnih mesecih poseben tečai ekem delu prvensfrva nesolidna. z-a pro&te mete. Ze kar težko je verjeti, da pra-va množica gledalcev hod; ve-nomer na, vgrišče pod Cekiinovin) gradom, čeprav ne ve ali bo to-krat Olympia z.aigrala dobro aU slabo — čeprav ne vedo ali bo-do odhajal; domov veseLi ali raz>ačarani. Kaj )x. vzrok tei ne-solidnnsti. ie pravzaprav težko ugotovlti in le rešitev le v tem, da bodo študentje v jeseni p-o-pravili. kar so spomladi zamu-dili. Vefjetno so naši košarkar-ji večkrat podcenjeval.i nasprot-nike. kar gotovo še posebej ve-Ija za Lokomotivo, včasih pa ®o ga cek> precenjevali in mi-slili, da se ne da prav nič sto-ritl, kot je bilo n. pr. v tekmi s Proleteriem •(Zreinjanta). Vse-kakor drži, da je mesto v. ®re-dini tabele za Olympio neuspeh, saj našo ekipo uvrščajo v&\ ko-žarlfarski stroikovjnak] med naiboiljša moštva v državl. Na.ivečje .-zlo študentov-košar-tanjev so n&dvonnno prostd me« Kako bo v jeseni? Na . to vprašanje je t&žko odgovoriti. Ljiubljainčani so v dokaj ugod-nem položaju, saj igrajo 5 te-kem na damačem terenu. Ver-jetno pa je, da bo ve>čni rivail Olympie Ljubljana dosegla v je-seni boljši uspeh, kajti s težj iim1 nasprotnikd igrajo doma, z laž-jimi pa zuinaj, medtem ko so študentje v obratnem položaju, V našem košarkarskem ko-mentarju naj oTnenimo tudi mla-dince Olympie, ki so se na mla-dinskem prvenstvu zelo d^otorc odrezalj in zaisedli prvo mesto, Igrali &o tehnjfcno lepo, pa tudi borbeno. Najtežjega nasprotnika — Ljublja.no (torej tudi tu ri' vala), so premagali 8 približnc 20 točkaimi razlike. Lahko re-čemo, da smo pri mladih lahk< opaz,ilj nekaj podedovanih last. nosti starejših igralcev. V mi-slih imamo hitro igro ln slabc izvajanje prostih tnetov. Vseka-kor pa ie res. da A§K Olympif lahko računa na Svoj domač kader pri izpopolnjevvanju svo-iih Mansikih moštev Vsak dan dva tisoč izgubljenih ur V LjubljanJ je menza. Mislim !tud«ntsko menzo; kamor se vsak dan •Drumoma vale ajene žrtve. Ponavljam, irtve. Uboga menza, ie zopet po njej udrihajo, bi kdo dejail. Toda tudi tej scvari je treba pr:ti že enkra: do dna. Zadajič mi jc tožil prijatelj, da je prišd na kosiilo ob dvanajstih, odšel pa je lahko šele ob pdl dveh. Da ne bo kdo mislil, da ie toliko časa po-trebno, da človek z.prazni dste kroznike, na kaiterih setvirajo tež-ko pričakovane kalorije v raznjb oblikahl To gotovo ni vzrok. Dej-stvo je, da menza v takem stanju, kot je zdaij, ne more zadovolfitj 2000 abonentov. Posebno občutno f€ to v ča9U predavaaj. Okrog poldne privihra p»rvi val študentov s predavanj. Prične se besen lov na prostore- Kmalu je vse zasede-no. Ostali, ki priha.iaio za nitm:, rezervjrajo prostore »za drugič«, kot temu pravijo, tn d&lajo dren tako dolgo. dokler on prvi ne po-jedo in se ne odatranijo, kar pa traja včasih zalo dolgo. Komur se zelo mudi, poskuša dobid svoie kosilo na ra/lične načine. Vča-s:h poskuša kar dirdstno pri oknu za izda4Janie obrokov, toda ram mu po navadi spodleti. Nato po-skusa pri servirjih, ki so tudi do-volj živčni, da mu ne poskušaio astreč:. Zadnii poskus ie. d-a u.^iba, v kateri vrsti bi utesn'1 biti še narei pasirežen. Tudj to je dvomliivo, ker se 2esto primeri. da so v sosedni^li vr9tah že poiedli med*em ko v niegavi vrsti servir-?a ?e »ploh nJ b:i|o na soregled. Preostane mu n, da se odob-riio potrebna sred^tva vta nameri. Na.jboijša amortizacija bo pa pr-iiranjen čas, ki na»j bi bil posledica zboljšane uredicve, 'n pa bcAjii živcj vseh, ki imajo z menzo kaj opraviti. ,,Utrujeni študentje" NadaLjevanje s 3. strani pise, slrct- m niuhasto hod mo v krogu in govorimo o samo-poimočii !Ti vsiL, ra?.en n&katerih »žalostn^ idealistov«. vemo, da tnora biti študent v svoji Zvezi zelo porržno b^ie N'ič se ne da stofitt pi^oti moči veči,ne. Končno ie treba ^ imet: nekaj od življ«nja. Kdo ve, kai v>e sc b0 še z,godilo? Po-Htika? Kar poglejte v Bundes'3g! Kultura? Naš ku turni kr^g ie zakl.iučen! Keiigjija? Kaj n=&i imamo od tega! Naši ljudje se radii ukv-arjajo z raziskavami in »prerez.i« vn. tako 3.o n.am profesorid. štu-dentje 'n druge zainteresiirane osebnos.l servirile takle »po-vprečatc damašnjeea nemškega študenra s .15. to^kah: 1. Nem-?ki št.u-itn* hrepen: po varno-Siti. 2. Strah ga ie pred bo-doS-nostjo 3 Zelo >e nesamo^tojen v s.voi^m ¦nvLšlJ^hjU. •-*..-Hesno mti maTJlrg čut za -odgavoirnost. posebno n? še 5 je neodgovo--ren: v odrvosin' io dFUgega spo-la. 6. Npgotov le pir vre^note-n.iu sveti in mu spl-oh 7. pri-ma.n.i'ku.i» zireiiostl. 8. Po-vsem '» konkreten bre? vsa-k?gg !-zite ga ven! Vržejo se na radikala in ga pehajo proti izhcdu. Človek z revmatizmom: — Nezaslišano! Da mora človek kaj takega gledati! Sovražnik mačk mu potisne klobuk do nosu: — Tako, de-dek, zdaj ne vidiš nič! Pojai>i se nadzomik, voz-nik, dva policijska uradnika in prometni miličnik. — Kaj se lukaj dogaja? Klopčič, ki se preriva, se počasi razdeli. Sprevodnik: — Ta deček ima pri sebi mačko ... Ljubiteljica mačk: — Tako je in sprevodnik mu ne do-voli, da bi vzel živalico k sebi v voz. Prisilil je otroka, da vleče ubogo mačko na vrvici za tramvajem. Zahtevam ka- zen! Moje ime je baronica Pless. Moj m.ož je bil komor-nik Njenega veličanstva ... Radikal (zapoje): — Bog ohrani, bog obvari... narn cesarja!... Policijski. uradnik: — Mol-čite!... Gospod nadzornik kakšen je predpis? Nadzomik: — Sprevodnik nima prav. Sprevodnik: — Kaaaj? ... Pritozil se bom Detavskemu odboru in potem boste imeli splošno stavko! Nadzornik: — Napravite kar hočete, toda nimate prav! Če deček vzame mačko v naročje sme z njo v voz. Ljubiteljica mačk, gospod iz Društva za zaščito iivali, star človek z revmatAzmom in do-bronamerni se zmagoslavno spogledujejo. Bojišce je prazno. Tedaj se Ijubiteljica mačk velikodušno obrne k dečku: — Tako, moj dragi malček, se-daj pa lahko vzameš svojo mucko v voz. Gotovo je ubo-ga živalica že povsem obne-mogla. Deček: — Veste, to njej nič ne škoduje ... Veste, ta mač-ka j e narejerta i z cun )... SPREHOD v ženski družbi Jaroslav Hnšek:_______ Parnajm mmogo razldčniih naLi-»O'V, s kat&rimi ljinije mučiifjo drug drugega. V Bene-kaih so za časa ^sU-diatVime sveta postajvlljaili na de-»efae ofosoijenih ood počaoi kaiplja-jdčo roicb. Vem, no!girareho-du sem zvedel, da je takih deklet ze!lo mnogo. Ositalie se o«d njih ne razliikuiieijo, toda one iimaijo ženi-ne in anaagcislaivno gleda'io na svo-|e m2a>de -pnpAel^ce, katere do s©da|j se niso za&le nikogar ujeii. •Takšen srprehod je prai\ra pre-greha proti zdraivemu raizumu. Če vse 'dob.ro pTemisiiš, se ne mo-reš vzdiržati smeha na^d čiloveško neumnostjjo. Namesto, da bi m-Tno sadeili doma, se v naiivecji viroami vllečete po iprašnj cesti in se konč-no znaijdete med neikaij suhirni ve-j&imj in sl.i'Ete vdkl'ke: »Ah, kako 1.eipo!« Potcem se vsi viležejo kot Lreda sviimii v m?-ih, odlkoder se kmalu poijaivijo mraivlije im vim iezetjo v uho; vsi neumino zifatio ˇ v\etjice, potem se razideijo in ižče-jo ovefje, trgaijo nagel'i'ne, kam:lii- ce, šiipek in ime vsake cvetice ima nekakšeo tajjen pomen. Prva cvoi-loca pomeni rvestabo, druga — Ijubezen, tretja — lijuibosumnoi&i. Ah kako sLni želel ošvrkaiti s terni cvetoivi obraze vseh teh nesram-n-c, da se ne bi posmehovale naid spodoibnimi ljudrni! Da, uboiga Ana Eagalmiill&r, lasitnica črne duše v zeleijem goz-du! Ko boš braJla te vratice, se s.pomoi vsega iin se pobol.jšaij, do-kler ni pirapozno! NajboiLj pa me diražilo to, da sem se jatz, človek s princ;>pi, čilo-vek, ki si tako imen^no ipredstav-lija ksko kgileda ženska v svo(jii nagoiti (seveda ne telesni!), pustnl sipel'jati na taik neumen sipirehod. Ana EngeJmullllor se .je zagedla vame kot klop — s.cer pa se kloip ne .da priimerjati s tem bitjem. Klopa lahko pcilniješ s petrclleijem in odpa.de, tako žensko pa lahko j>o!ivas s šipLritom od jutra do ve-čera — ona pa vseeno visč na te-bi in se koketira. Ah koliko je brbljala ta žen-ska, kako se trudiilla. da bi govo-rila lepo in ilj.uibez;nivo! Kakor da nebi bla ona tisla (to sem slslal sam), ki je rekla neiko jutro svo-ji materi: »Vlijmo te poim'i,ie v stramisče!« Seda(j pa se je s/lišalo samo: »hroŠček«, »ptičica«, »bož-ja kravcca«, »cvetka« — tako da sem lahko saimo plijuival. Eno ta-ko kravico je v.loviia s sipretnost-jo, s kakršno mii ¦lovirno bollhe, jo posadiia na »prstek« — kot je rekla — -rekrasino beilo roko imate«, in mj začela zrer narav-nost v očj. Potani ie rekla: »Da-nes sem nekoiliko čud.na« in zače-la ie jokari. To pa je bilio že preveč. Po-Aočiil s.em io se zai^e1] sm&iati. Tu-di ona je sko'5:i!a in zaičeila či-sfo ot" rodmo krj-čati: »Vi ste ipri-PTnukniieni. zakaii se smoiele? Kak-šna čudna sa:!a je to?!« »Ncbena šala, gospa« — sem rekal resno. Niksir ne mitilite, da rpsem raeumel va.?ih maiirevrov. Poi^erk« s;vx3fi siončnrik in pcii;dite k vaijsm. Labko se ipolivaliitp s svo-;'im uspahom p>red gosipoidBČTia.mi.« In jae sem se mirno vrn 1 k ostaili druiščinii. (Iz lAPovedi starega scmca).