Književnost in umetnost P. Hartmann in oratorij ,,Sv. Frančišek". V novejšem času sta se prikazali dve svetli zvezdi na glasbenem polju: Perosi in P. Hartman, ki se odlikujeta z izbornimi skladbami, zlasti z oratoriji. Prvi je zložil že več oratorijev in jih vodil po raznih mestih Evrope. Posebno se odlikuje njegov nNatale", ki se je proizvajal I. 1901 v Vidmu. Drugi sedaj potuje po prestolnih mestih in vodi svoja dva oratorija nSv. Peter" in nSv. Frančišek". Dne 22. in 23. aprila bo vodil tudi v Ljubljani Sv. Frančiška, Glasbena Matica, naše dično glasbeno društvo, prevzame prodakcijo. Pelo bo do 160 pevcev in pevk, orkester bo štel 60—70 mož. Štirje solisti pridejo iz umetniškib krogor, tedaj smemo pričakovati izrednega užitka. P. Hartman je frančiškanski duhovnik, organist t sloveči baziliki Aracoeli v Rimu in vodja konservatorija nS. Chiara" v Rimu. Rodil se je 1. 1863 v Salurnu na Tirolakem vežbal se v glasbi v Bolcan-u, Solnogradu, Inomostu, slu_boval po STOjem posvečenju nekaj let na Tirolskem, potem pa bil sloveč organist v Jeruzalemu. Od ondot je prišel v Rim, kjer biva še dandanes. Veliko pozornost je zbudil, ko se je izvajal njegov prvi oratorij BSv. Peter" v cerkvi sv. Karla v Rimu. Oratorij se je moral ponavljati petkrat, in sama kraljica Margerita je počastila produkcijo in čestitala umetniku. L. 1901 je bil P. Hartmann povabljen v Petrograd, kjer je vodil oratorij ,,Sv. Frančišek.1' Carski dvor sam je bil navzoČ in vsa inteligenca Petrogradska, ki je Hartmanna sprejela z veliko Ijubeznivostjo in ga odlikavala na razne naČine. Lani se je isti oratorij izvajal na Dunaju vpričo cesarja, katermu je posvečen. Tudi na Dunaju se je zanimala zanj zlasti katoliška aristokracija in svečeništvo. Cesarje P. Hartmannu podelil zlato kolajno in papež Leon XIII zlati križ npro ecclesia et poutitice." Hartmann je nastopil dalje vBolcanu, v Genfu,v Monakovetn, v Neapolu, zopet letos v Rima in preden pride k naua, gre na povabilo bavarske princesinje Ludovik-Ferdinandove zopet v Monakovo dirigovat „Sv. Petra". Zložil je tudi drugih skladeb veliko obilico in ker je še mlad, upati je, da podari glasbenikom še marsikatero delo. Oratorij nSv. Fraučišek" je razdeljen v tri dele. Prvi del obravnava spreobruenje sv. Frančiška in ustanovitev treh redo? * prične se z overturo, ki jo izvaja orkester, potem moški zbor opeva Frančiškovo nevesto — evangeljsko uboštvo, poediue kitice pa krasno vežejo godala in pihala v kvartetu. Zbor klarisaric je ženski zbor istega motiva. Konča se prvi del s bimno, ki preide v veličastvo in bliščečo fugo. Solisti vežejo zbove, pripovedujejo zgodovinska dejstva in ohranijo kronologijo. Drugi del je idila na gori Alverni, kamor je rad zabajal sv. Fraučišek iu kjcrje prejel Jezusove rane. V tem delu ima glavno ulogo oikester, ki slika naravo na gori Alverui, potem pripovedovalka (sopran) in Frančišek s krasno arijo (junaški tenor). Tretji del opisnje smrt Franciškovo. Glasba postane žalostna, Frančišek govori le v kratkih stavkib, veli sobratom, da zapojo nui priljubljeno tnu nsolnčno pesem" in pesem o sestri smrti iu umije. Duša biti k Bogu in harpa znači ta vzlet v kvišku dvigajočib se akordih. Zbor blagruje Frančiška z nežno pesmijo „0 sanctissima anima", ia sv. Trojica vabi Frančiška, naj ostane vekomaj pri nji: nMane nobiscum in aeternum!" P. Hartmann ni glasbeuik v smislu modernih skladateljev, ki nam dostikrat podajajo skladbe, katerih nihče ne razame, ki imajo bliščečo vnaujost, krasno instrumentacijo, srce pa ostane — prazno. nSv. Fiančišek" nima te vnanjosti, tudi bi mu ne pristala dobro * pač pa je tukaj za srce, za dobro, pobožuo srce, mnogo duševnega užitka. Hartmann noče sloveti, marveč boljšati, njegovo dclovanje je nekako glasbeno-misijonsko, on nas hoče za nekoliko časa prestaviti v one ascetične sfere, kjer ima zeralja stik z nebesi. Iz tega stališča se mora presojevati njegov oratorij, ki gotovo bolje uspeva v cerkvi, kjei človeka vse spominja neba, nego v koncertni dvorani. Glasbena Matica je prevzela jako veliko nalogo in bo imela ogromue stroške. Zategadelj je dolžnost vseh prijateljev glasbe, da jo podpirajo v tej zadači: da prvič vsi pridejo polnoštevilni in da razvijejo veliko agitacijo in privedo seboj člane glasbenih in drugib društev. Produkcija se bo ponavljala vsaj enkrat, tedaj se vsi labko porazdele. Vstopnice se že prodajajo, tedaj se naj preskrbi z njo vsakdo o pravem času. ,,Cerkv. Glasbenik".