Deželni zbor v Gradcu pa slovenski in konservativni poslanci v njem. Slovenci ne dobimo v .tajerskem deželnem zboru v Gradcu nikdar večine sami. Treba nam je tedaj opazno iskati prijateljev, da vsaj nekaj dosežemo. Taki prijatelji so nam, vsaj nekoliko, sedanji nemški k o n s e r v a t i v c i. To je tudi uzrok, zakaj naai slovenaki poslanci skoro vselej, kedar se gre zoper liberalno-ustavaško gospodstvo, potegneje s konservativci ter sipljejo prave strele na naše narodne, verske in politične nasprotnike. Tako je bilo tudi pr.te.eni teden pri razpravi o deželnem proracunu, t. j. o razkazu, koliko deželnib stroškov bodemo dobili 1. 1877 iu zakaj ? Ptujski poslanec, liberalee in ustavak dr. J. Kaiserfeld je razložil, da je treba 38 % na direktne da5e naložiti, 5e ne5emo dolgov deželi nakopati. Ob enem je naavetoval, naj bi se do prihodnje seje resno prevdarilo, kaj da je slabemu gospodarenju krivo in kako bi se dalo pomagati? Ali slovenski in konaervativni nemški poslanci niso bili voljni 5akati do drugega leta. Kar hitro in ostro so splasenim liberalcem v lice razlagali prave uzroke, in prave pomočke nasej vaeobčej gospodarakej nesreči. Prvi je spregovoiil g. Herman. Nepričakovano pazljivo ga je vse posluaalo, ko je v res izvrstni beaedi razložil, kako je sedanjemu slabemu stanju pred vsem kriva sedanja politična sistema, ki je deželam pobrala vse pravice in skušala celo Avstrijo preustrojiti po jeduera kopitu. Pred vsem se ima ta sistema podreti — potem bo boljae. Govornik nasvetuje, naj deželni odbor preiskuje tudi o nesreSnem upljivu sedanje politične sisteme. Potem je besedoval se precej mladi knez Alfred Liechtenstein, kojega so si nemški kmetje ob Muri pri Cmureku in Radgoni izvolili za poslanca. Viaoko rojeni zastopnik kmetov je neprieakovano bistro in ostro govoril o podlagi centralističue sisteme, uamieč o Tolilnem redu za deželni zbor. Razlagal je in dokazival, kako je ta volilni red zadolžil sedanje gospodaiske in druge neareče, ker je navlašč tako umetno zložen, da nimajo najvec poalancev tisti prebivalci, katerih je najve5 in ki največ davkov plačujejo, t. j. kmetski ljudje, ampak tisti imajo uajveč govoriti in največ poslancev voliti, ki veliko menje denarnega in krvnega davka plaSujejo: m e s t j a n i. V štajeiskih mestib in trgih prebiva 100.000 ljudi (Gradec ni vstet, ker voli posebič 4 poslance), ki plačajo 592.000 fl. dače. Kmetskih ljudi je pa 964.000 duš, ki plačajo 2,620.000 davka na leto, tedaj cela 2 milijona več, kakor mestjani. Ali kljubu temu pride pri 7000 mestjanih in na 40.000 gld. jihovega davka že 1 poslanec, med tem ko pri kmetih še le 41.000 duš s 113.000 fl. da5e voli 1 poslanca. To je pravica, to je enakopravnoat v liberalnem smialu! Mestjan velja glede davka 3krat, glede števila 6krat veS, kakor kmet, mestjan nalaga celi deželi davke, menjsina zapoveduje večini. Jaani knez je potem razložil, da je ravno ta volilni red velike da5e zadolžil, mestjani so nalagali, kmetje pa večino davkov pla5evali. Ko bi kmetje imeli toliko poalancev, kolikor jim gre, nikdar si nebi tolikih stroškov naredili in nikoli dače tako silno kvišku nagnali. Valed takega volilnega liberalnega reda je sedaj mogoče, da nimamo zastopnikov svojib koristi, ampak zatirovalce (nicht Vertretung sondern Zertretung). Oatre besede kneza Liecbtensteina so liberalce neznano spekle; niso vedeli, kaj v zadregi odgovoriti. SledeSi govornik je bil dr. Dominkuš, ki je točno in jasno razkazival, kako hudo se že nasim ljudem godi. Tiaočerim je iz srca govoril, ko je začel grajati neusmiljeno postopanje davkarskib uradov, ki že zarad letoanje dače kmeta rubijo in mu pogosto vzemejo poalednje živin5e iz bleva. Blagi gospod je potem nasvetoval, naj se deželni odbor obrne s prošnjo do vlade, naj ta po svojih uradib ne postopa več tako neusmiljeno pri izterjevaaju davka. Nasvet je bil sprejet in srno g. poslancu dr. Dominkušu vsi davkepla5itelji bvaležni. Nemški kmet in konseivativec Barnfeind je tožil o -šolskem norenja", ki misli otrokom pomagati s teru, da atariše na ni5 spravlja. Deželni aolski svet v Gradcu zaukažuje šole staviti po vseh kotih in planinah — kmet bi pa naj plačeval. Tako so kinetje viaoko v G. Štajeru postavili šolo s 5000 fl. za 30 učencev, koje pa se vendar župnik kakor poprej poduČujejo, ker se noben učitelj neče za službo na visoki planini oglasiti. Nemec Rainer, tudi kmet in konseivativec, je rekel, da mestjani še niti ne verujejo, kako hudo da so ljudje z dačami obloženi. Prava areča za liberalce je, da imamo še nekaj kršSanske vere, ki nas uči potrpeti, sicer nebi zamogli toliko prenašati in mirni biti. Naposled je še ustavakom prav krepko ugovarjal g. dr. Voanjak. Dokazival je nesrecni upljiv centralistične stranke na državo, deželo in narode. Zadnji 5as je, da se opu8ti politična sistema, ki vodi k splošnemu propadu. Davki in priklade so neznosljive, delicit povaodi od države do posamezne rodbine. Cela javna uprava s c. k. uraduiki na jednej, z deželnimi uradi na drugej 8trani je neprakti5na in prediaga. Zakaj bi dežele, ali deželne skupine zjediueue po narodnoatih se ne pogodile z dižavo na jednakib podlogih, kakor Hivatska z Ogerako ! Centialiatična sistema se opira le na jeden del N e m c e v, tako zvane ustavoverce in na zaničevane renegate drugih narodov. Da si svojo oblast prihrani, mora imeti celoarmado uraduikov, ter jih dobro pla5ati. Včeakib in šlovenskib deželab vlada na vaa odlična mesta uastavlja take uradnike, ki slove zarad svoje sovražnoati proti Slovanom. Deželni glavar sega govorniku v besedo ter pravi, da se uradnikom kaj takega ne sme očitati. Dr. Vošnjak odgovarja, da, kar trdi, tudi lehko dokaže. Vlada uže daleč gre, da v s 1 ovenskih krajib nastavi sodniške uradnike, ki ne besedice slovenski ue znajo. Pa tudi večina deželnega zbora vselej in povsodi narodne pravice atajerskih Slovencev prezira. Govornik podpira Hermanov predlog. Hermanov predlog sicer ni obveljal; ali naši poalanci so storili svojo dolžnost, in z veseljem smemo reči — izvrstno in h val e vredn o. Liberalci ao nemilo čutili glas reanice in plaho odgovarjali ter željno pričakovali'konec jitn tako nepovolne razprave. Sklenoli 80 konečno deželi za 1. 1877 naložiti 38 % deželne priklade. Vsled tega znaša deželna dača: 1,679.000 fl. cesarska državna dača zahteva 4.420.000 fl., vsi direktni davki znašajo tedaj 6,099.000 fl. Okrajni iu srenjski stroški pa še niso vračunjeni. — Pomanjklej ali deficit, ki je deželi žugal, se je sicer tako odpravil, ali potem bo treba dolgove najemati ali pa — liberalno-ustavaško pot zapuatiti.