Naše veselje
Priloga „Slov. gospodarja" za deco.
štev. 8.
'r
Letnik iv*
Tako, y tmerm božjem, le hodi v Solo zdaj, a v šoli, čuj, motiti nikomur se ne daj!
Materin opomin.
Tam v klopi urimo aedl, ko da bi v cerkvi bil, ker le tak6, moj dragi, lahk6 se boš učil.
L«tctysn,
Nov« Šolsko leto.
Mihec to Jožek gresta od »v. maše do-nov. Pogovor nanese na šolo.
Mihec: »Veš kaj, meni se prav nič ne ljubi ▼ Solo. Se eno leto bom moral sedeti v istem razredu, pri istem gospodu učitelju, ki me Itak ne mara.«
Jožek: »CuJ, Mihec, ah nisi sam kriv, da ne moreš z menoj v višji razred? Alt ss ne opominjaš, kolikokrat sl tam doli pri potočku mlinčke postavljal, v Solo pa te ni bilo? Saj ni čudo, da te gospod učitelj ni bO vesel, ko pa nikoli nisi nič znal.«
Mihec: »Je Se res, aJi jta ne vem, čemu bi se uCH vsega, tega, kar se v 8611 zahteva. Jaz bom doma kmetoval in ra to ml manja ni treba.«
Jožek: »Joj, si še ti neumen! Kmetu torej ni treba nič znati? On je lahko neumen ko noč, kaj ne da? Pa si videl zadnjič v prosvetnem domu tisto igro, kjer nazadnje prav tak kmet, ko hočeš bi ti tl.
prizna, da je treba tndl kmetu kaj več vedeti ta znati, če hoče dobro gospodariti ta tako nastopati, da ga tako lahko nihče ne ukane. Tedaj ti Je bila igra t«im vieč, zdaj pa govoriš drugače.«
Mihec: »Saj bi se rad potrudil, ali kaj, ko bo gospod učitelj celo loto proti menL« Jožek: »Stopi k njemu. Povej mn, da misliš bttl to leto drugačen. Videl bort, da si bosta takoj spet dobra.«
Mihec: »Poskusil bom. Potem bom pa to leto res malo nategnil. Ni spak, tafr« zabit pa spet nisem, da v šoli ne bi mogel naprej, če hočem.«
Jožek: »Tako, zdaj sl tak, da mi kar na moč ugajaš. Ce tl bo kaj treba, saj smo sosedi, kar k meni pridi. Nikoli ml ne boj preveč, ako ti bom mogel kaj pomagati« Mihec: »Hvala ti lepa. Zdaj sva pa doma. Pozdravljen!«
Jožek: *Z Bogom, Mihec!«
SlomSekova borilca.
Danes priobčujemo izmed zbirke Skwn-Sekovlh beril zopet tako, ki ima nauk iz Oljenja v naravi. Naslov mu Je:
Mod tat bate.
Kmečki Človek Je leial ▼ senci pod hrastom; premišljeval Je o bočervtai, ki je zraven njega raatla ob plotu.
Začel Je * glavo zmajevati, reko*
»Ne, ne, to mi m gre v gl&vo, da mala bučevtna rodi toliko in tako lepega sadu, veliki ta krepki hrast pa nosi tako drob-
nega in malovrednega. Ko M MI Jaz ustvaril svet, bi maral hrast imeti same velike, kakor solnce rumene, tedSke buča. To bi bilo veselje gledati!«	|
Jedva izreče to, kar pade želod s hrasta ta ga udari ravno na dob tako zelo, da m mu kri viije.
»O, Joj merrf!« zavplfr boo*, ves pfatSen, »zdaj sem Jo za svojo modrost dobro dobil po nosu. Ko bi bil ta želod buča, M mi bil zdaj ves nos razbit.«
A. M Slomšek.
Yse šolske potrebščine Wte najceneje in najboljei v prodajalnah
■mhhjpmmhhmh liskarne sv. Cirila v Mariboru m Ptuja!
Mladenič:
»Kam drži m desno cesta, kam drži na levo pot?
Mož, povejte ml po skušnji, kje se laže ognem zmot!«
Mož:
»Fot, ki vida jo na pravo,
te prinese v mesta kras; ki leži na levo steza, te pripelje v prosto
Kam In kje.
če nameriš jo' na mesto, kras zidovja najdeš hiS; če se pa na vas obrneš,
tam nasprotno vse dobiš.«
Mladenič:
»Kam tedaj naj se obrnem,
naj 11 v mesto se podam, ali naj na vas jo mahnem, srečo boljšo kje imamT«
»Vid«, to tl Je vse eno,
kakor se pač vedel boš; lahko v mesto, lahko v vasi si, če hočeš, srečen mož,«
M. Valjavec.
L6kavd
JO vemo, da so bm nekoč Ldkavd radi svoje Izredne modrosti znani po vsem sveto, ali od tega je že dolgo. Vest o njihovi norosti pa se je razširila prav tako naglo In kmalu sl težko koga načel, kateremu ne bi bila znana.
Tudi cesar devete dežele je o tem Izvedel, ko je pričel nekoč po državnih poslih blizu pokrajine, kjer je bOa Ldkava. čudil se je norosti svojih podanikov v tem kraju, ko jih je bil vendar prej tolikokrat klical na svoj dvor radi njihove velike modrosti. Sam je hotel videti, kaj je na stvari In zato je poslal v Ldkavo svojega sla, ki naj bi naznanil cesarjev prihod, da bi ga mogli dostojno sprejeti Obenem jim je dal priobčiti, da jim bo pustil vse dosedanje pravice In svoboščine pod pogojem, če mu bodo na njegov pozdravni govor odgovorili tako, da se bosta pozdrav in odgovor rimala.
Ubogi Ld kavči so se te zahteve ustrašili kakor mačka, če stoji nakrat pred krznarjem, ali pa koza pred volkom. Bali so se, da bi cesar, ki s svojimi očmi, čeprav niso večje ko one drugih ljudi vidi dalje ln s svojimi rokami seže dalje, zapazli da je njihova norost le navidezna. Posledica ne bi bila samo najvišja nemilost, ampak morda bi jih celo prisilili, da bi morali biti spet pametni in modri. Saj ni tako mala stvar, če se kdo napravi sam za norca ter odtegne svojo modrost splošnemu dobro. Bilo bi treba čakati, da postane norec sam od .eebe.ali da ga drugi do. . tega priprav
vijo. Tedaj more takega vsak Imenovati norca, akotudl je sam desetkrat večji V tej sili so Iskali Lčkavoi pomoči pri svoji odloženi ln shranjeni modrosti Kar je bilo treba v hlevu ln v kuhinji to so jako lepo uredili da bi mogli cesarja sprejeti v Ldkavt najboljSe. Po nesreči pa tedaj niso imeli župana; kajti tisti, ki so ga bili ob začetku svoje norostne dobe Izvolili je postal od žalosti radi zatajene modrosti pravi in popolni norec ln torej ni več sodil za svojo častno službo. Ko so tako premišljevali nove volitve, so sklenili, ker Je bilo Itak treba cesarju odgovoriti na prve besede v rimah, da bo tisti župan, ki bo povedal prihodnjega dne najboljšo pesmico lastnega izuma. Naj to čez noč prespijo. Občani so sl celo noč belili glave, ker bi bil vsak rad postal župan. Najbolj nemirno spanje je imel «ni Ldkavec, ki je doslej načeloval drugi družbi namreč svinjam; to je bil občinski svinjski pastir. Tako se Je premetaval po postelji da se je prebudila žena in ga je vprašala, kaj mu Je. Dolgo ni hotel nič reči, potem pa je le izvabila iz njega vse. Ona bi seveda rada postala županja, zato je menila:
»Bodi brez skrbi Kaj dobim, če te naučim pesmico, da postaneš župan?« Svinjski pastir je veselo odgovoril:
»Ce to zmoreš, ti kupim za zimo lep, nov plašč.«
žena je bila zadovoljna. Nekaj je pomišljala, potem pa je povedala svojo pesmfege
»Gospodje, Jas nem tnkaj zdaj,
o ženi naj povem vam kaj.
Je lepša kakor moj konjič, za druge se ne briga nič.«
To pesmico je povedala ovojema možu devetindevetdesetkrat in on jo je baš tolikokrat ponovil, dokler ni bfl prepričan, da jo ena. Tudi drogi Ldkavd so pridno kovali pesmice in ni bilo nobenega, ki ne bi imel upanja na županov stolec.
Naslednjega dne, ko se je sestal občinski svet, je bOo fiati celo vrsto prav umetno zavitih pesmic. -Ali kaj, ko so radi svoje posili norosti izgubili spomin tako, da so pri podavanju svojih pesmic zamenjali končne rime. Eden je n. pr. rekel:
»In Jas sem mojster Beno, postavim se ob — zid«,
ker je pozabil na rimo »steno«. Poslušalci
m se smejati, dokler ni juflBa. vata XK
ysakega Izmed njih.
Svinjski pastir je stal daleč vsadi, Ves čas Je trepetal, da ne bi kdo drug prinesel boljSe pesmice. Ko je prišla vrata nanj, je vstal in se moško odrezal:
»Gospodje, jaz sem tukaj adaj, o ženi naj povem vam kaj.
Je lepša kakor moj — konj* za druge se ne briga — dosti.«
»To je res nekaj izbornega,« so zaklicali svetovalci soglasno; »to se vsaj glasi kakor nekaj! Boljšega nam ni pričakovati.«
Svinjski pastir je bil v splošno radost izbran za župana. Vsi so bili prepričani, da bo lahko odgovoril cesarju v rimah in da mn bo častno delal družbo. Tako je postal svinjski pastir v L6kavi na mah, rekel bi, čez noč, župan.
Kapusov
Letos Jih je bilo nenavadno dosti, tistih belih metuljev, ki letajo od pomladi do jeseni po vrtovih, travnikih in poljih od cvetice do cvetice. Metulji sami bi še ne škodovali toliko, pač pa njihove ličinke, gosenice. One nam bodo unifiile vse zelje ln boj proti njim je jako težek. Največ še koristi obiranje in uničevanje, ali kaj, ko jih je toliko, da jim ni priti do konca. Vrh tega se pa tudi selijo iz zeljnika v zeljnik. Gibljejo se pri tem kaj spretno ter nastopajo včasih pri teh svojih pohodih v takih
belin.
množinah, da so celo že vlake ustavile, če so se pomikalo črez tračnice. Kolesa so jih stisnila in tračnice so postale tako gladke, da se kolesa radi pomanjkljivega trenja niso mogla več sukati.
Zdaj se bodo potem gosenice zabubile in tedaj jih bodo uničevali ptiči ter razni na-jazdniki; kljub temu pa se je vendarle bati, da bo prihodnje leto še več tega mrčesa, če ne bo kaj zalegla kaka izredno mrzla zima.
Kaj nam pišejo.
jelen Marija, Sv. Andraž pri Velenju.
Našel sem dva tvoja dopisa, in sicer rešitev nalog 6. in 7. številke lista. Uganke 6. številke so v redu. Koliko velja to tudi za one iz 7. Številke, pa vidiš v današnji
števtnd.
Kostanjevec Jnlka, Pobrežje. ReSltve so dobre. Badi bi objavili več ugank, ali prostor nam je silno pičlo odmerjen, tako da ga druga vsebina popolnoma zajame. Potrudili pa se bomo, da bo preskrbljeno za zimske mesece in tedaj pridajo na vrsto še križanke.
Holo Anton, Sv. Duh. Pot po labirintu je našla pravo smer. Se kaj!
Vsem. Zdaj bo v Šolski dobi več časa in veselja za pisanje. Pridno se oglašajte! Tudi ves razred skupaj lahko kaj piše, pošlje kako, uganko, križanko, labirint ali
kaj sličnega. Tako bomo delali vsi vkup in pripravljali veselje drug drugemu.
Rešitev nalog.
1. Uganka: zidna opeka.
2. Vprašanje: 2 : ’/» = 3.
Smešnice.
Pametno.
»Kaj delaš, Anica?«
»Rišem kravico na pašniku.«
»Kje pa je trava?«
»To je kravica že popasla.«
»In kje je kravica?«
»Ali misliš, da bo ona tam ostala, kjer je že vse popasla?«
Vzrok.
Učenca-dvojčlca stojita pred učiteljem!
Učitelj: »Ko sem pregledal spis, ki j« bil za domačo nalogo: Naša stenska, uca,
sem vtde!, da Imata vidva dobesedno enaki nalogi«
Učenec: »Gospod učitelj, to ni bilo drugače mogoče.«
Učitelj: »Kako to?«
Učenec: »Ker imamo samo eno stensko aro.«
GlagoL
Učitelj: »Kateri čas je to, če rečeš: Jedel bom?«
Učenec: »Nedoločen čas, gospod učitelj.«
Učitelj: »Kako to misliš?«
Učenec: »Ker jemo včasi ob enih, včasl ob pol dveh, pa tudi ob dveh!«
Take slike gotovo poznate! Najprej jih Je treba prilepiti na koa lepenk« ali na
kak debelejši papir, potem pa prerežemo vsako izmed štirih glav po vrisanih črtah na tri dele. Te dele lahko potem poljubno sestavimo v vedno nove slike. Sestavine so kaj smešne in zabavne.
b)
Kaj pa s tam? To je vendarle samo opica! Res je, ali narisana Je z eno potezo, ne da bi risar peresa odstavil. Poskusite sami, če zmorete takšno risbo.
e)
TO pa je precej zamotan labirint in bo treba precej misliti, da pridete od vhoda do zakladnice, ki je zaznamovana z dvema zvezdama,
Za kratek čas. a)