;7DA.JA CP.OORENJSKT TISK« . UREJUJH DHEDNISKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZMK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNI STVO IN U PRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 ♦ TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 24. MARCA 1962 ST. 34 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK • OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ■ca PRED OKRAJNO KONFERENCO BORČEVSKIH ORGANIZACIJ Po poteh revolucije »Delo naših organizacij se je okrepilo in izboljšalo, borci so pripravljeni nadaljevati nekatere velike akcije, ki so jih začeli lani ob 20-Ietnlcl vstaje,« je v pogovoru dejal predsednik Okrajnega odbora ZB Ivcn Bertoncelj. V Radovljici ic bila v nedeljo konferenca Združenja borcev NOV — zadnja občinska konferenca teh organizacij v letošnjem času. Za sedmi aoril pa je predvidena skupna konferenca. V zvezi z zelo razaibano dejavnostjo teh organizacij je nredsed-pilc Okrnineea odbora ZB Ivan Bertonreli v pogovoru pojasnil net"»tere bistvene značilnosti. »Predvsem monm reči. da so bile letošnje konference ZB še v r^zpo'oženJu 20-Ietnlec rcvolucHe. Ta pečat «o dala že sama poroči'a, ki «o Mla r~vr\*0 živahne lanske dejavnosti zelo borita In obsežna.« Dobra je bila tudi p1e*ežba, razprave so sc izognile drobnih vora-šani in se usmerjale na osrednje probleme te organizacije in na pripravljenost, da bj nadaljevali nekatere lani začete velike akciic. To velia zlasti za zbiranje zgodovinskega rradiva iz NOB in urejevanje tooografiie, za urejevanje jrrobišč in obeleževanje zgodovinskih krajev, za delovanje v družbenih organizacijah in nodobno; Zelo dobro se je lani razvila tudi dejavnost sekcije internirancev. zlasti pri zbiranju spominov in dokumentacije o posameznih taboriščih. Da so se člani ZB lahko usmerili na reševanje pomembnejših probl-mov, so veliko nripomogh •zakoni in predpisi, ki rešujejo mnoge socialne in življenjske probleme posameznikov. Ob prizadevnosti samih organizacij in še posebno ob razumevanju podjetn m ljudskih odborov za težave borcev pa je mnopo narejenega tudi tam, kjer zakoni tega še ne rešuieio: pri i-'un! i sevanju stanovanjskih razmer, pri dajanju priznavalnine itd. Že samo urejevanje potrebnih prostorov občinskih organizacij je dokaj pripomoglo k boljšemu poslovanju in k hitrejšemu reševanju težav članstva ZB. Seveda so na konferencah govorili tudi o tem, da je treba v vrste ZB vključiti še tiste, ki imajo za to pogoje, da morajo biti člani bolj odgovorni pri izjavah za druge v zvezi s sodelovanjem v NOB in podobno. Okrajna konferenca bo 7. aprila. To bo pravzaprav skupna konferenca treh sorodnih borčevskih organizacij: ZB, ZVVI in ZROP. Skupno je v našem okraju 18.600 članov teh organizacij. Najbolj številna je organizacija ZB z 11.600 člani. Organizaciji ZROP in ZVVI pa sta približno enaki s 3800 oziroma 3.200 člani. V osnovnih orga-nizaciiah in po občinah bodo te organizaciie še ločene, toda vskla-jevale bodo svoje delo. V občinnh bodo to združenja (borcev NOV, ZROP in VVI), v okrajnem merilu na bodo te organizacije združene pod skupnim imenom — Zveza združenj borcev NOV. Razen skimščine Zveze združenj in sekretariata je predvideno, da bi v okrajnem merilu izvolili še 6 organov: 2 sveta in 4 komisije. To bi bil svet za probleme borcev in invalidov ter otrok padlih borcev in svet za razvijanje tradicij NOV. Predvidene pa so naslednje komi: sije: za VVI, za ROP, za interni-rance in komisija za vojne ujetnike. Reorganizacija ni le tehničnega značaja, marveč ima zlasti vsebinski, politični pomen. K. M. PROBLEMI IN NALOGE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA NA PLENUMU OO SZDL KRANJ Premalo doslednosti pri izvajanju ukrepov SAMO 20 »/o POTREBNIH ZEMELJSKIH POVRŠIN V POSESTI DRUŽBENEGA SEK-TORJA — POTREBNA JE JASNEJŠA ORIENTACIJA O KMETIJSKI PROIZVODNJI KOT JE BILA DOSLEJ — UPRAVLJANJE GOZDOV ZAHTEVA VEC ODLOČNOSTI IN NAČRTNOSTI Osnovni namen plenuma OO SZDL Kranj, ki Je bil v četrtek dopoldne v sejni dvorani OLO, je bil, da analizira In opozori na slabosti gospodarskih organizacij in drugih organov, ki delujejo na področju kmetijske in gozdarske proizvodnje. Četrtkov plenum, ki so mu prisostvovali tudi sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Stane Markič In pomočnik sekretarja za kmetijstvo LRS Ing. Janez Perovšek ter povabljeni direktorji gozdnih gospodarstev, kmetijskih posestev, člani upravnih odborov kmetijskih zadrug ln predstavniki krajevnih odborov SZDL, je dal spričo živahne razprave precej jasno sliko o gospodarjenju na tem področju, hkrati pa tudi osvojil številne naloge, ki bi Jih moralo kmetijstvo ln gozdarstvo v prihodnje izvrševati. Plenum Je dal šele pobudo za konkretnejše razorave o nalogah kmetijstva in gozdarstva, ki bi morale biti v najrazličnejših okrajnih organizacijah in po komunah. Uvodni referat na četrtkovem plenumu je imel predsednik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj Ivo Miklavčič, ki je precej obširno analiziral trenutno stanje gospodarjenja na tem po- jntev na račun zakupnine, zaradi česar odstopajo od dogovorov, ko je treba podpisati pogodbo. Ing. Ccrne iz KZ Dovje-Mojstra-na — Dosedanje izkušnje kažejo, da smo glede kooperacije premalo dročju; med drugim je poudaril, elastični. Tam, kjer opazimo nada je perspektiva kmetijstva in zadovanje kmetijske ali gozdne gozdarstva le v skupnem delu med proizvodnje, imamo najboljše mož-gospodarstvi, komunami, okrajem nosti za kooperacijo, seveda če bi in drugimi upravno-političnimi se lotili gradnje objektov za pro- enotami in da je uspešen razvoj skrb vseh družbeno-političnih či-niteljev, predvsem v komuni in okraju. V razpravi so posamezniki opozorili na naslednje: Jože čarman iz Tržiča — Problem zakupa ali odkupa zemljišč je spričo pomanjkanja površin v zadrugah najbolj aktualen. Toda problem je predvsem v tem, ker bi zemljo lahko dobili, če lastniki zemljišč ne bi imeli prevelikih da- izvodnjo v družbenem sektorju. Prav gotovo ni naključje, da se je prav zaradi takšnega primera naša zadruga odločila za proizvodnjo jajc oziroma kokošjo farmo. Ing. Ivfarko Bertoncelj, Društvo kmetijskih Inženirjev in tehnikov — Za podružbljanje ni odgovorna r.amo strokovna služba, temveč je podružabljenje zemljišč naloga tako strokovnjakov kot tudi družbeno-političnih organov. To sodelovanje pa je potrebno tudi pri sprejemanju načrtov in njihovem uresničevanju. Nobenega izvajanju načrtov v kmetijstvu ali gozdarstvu se ne bi smeli lotiti brez predhodne odobritve občinskih ljudskih odborov. Tone Hafner iz Kranja — V soboto smo imeli konferenco komu- nistov našega aktiva in je današnji plenum pravzaprav samo nadaljevanje takratne razprave. Enotni smo glede nekaterih problemov in ta stališča bi morali enotno prenesti tudi v življenje, sicer bo vse zaman. Jasno nam je, da kooperacija ne uspeva zaradi nedoslednosti, ki največkrat da povsem nasprotne rezultate, kot si jih želimo. Menim pa, da so razen strokovnjakov in družbenopolitičnih organizacij za razvoj predvsem odgovorni kolektivi posameznih gospodarstev. Ce je tako v industriji in drugod, bi moralo biti tudi v kmetijstvu oz. gozdarstvu. Tov. Jakob /en, predsednik OLO Kranj — V našem okraju je doslej za razvoj kmetijstva in goz darstva skrbela Okrajna zveza kmetijskih zadrug oziroma sedaj Zbornica, medtem ' > ^o se vse druge organizacije bolj malo -i vzemale za to panogo gospodarstva. Toda sedaj smo v času, ki zahteva drugačne oblike spremljanja kmetijske proizvodnje. Potrebne bodo še razprave. Ce dru-grtd razmišljajo o gradnjah železnic in ces', da M proizvodnja lahko pripel; ': na trg, pri nas res ne bi smelo biti nroblema, kako uresničiti predvidene načrte v /vezi s potrebami specializirane proizvodnje. Ing. Janez Parovšck, pomočnik sekretarja kmetijstvo LRS — Prva naloga na Gorenjskem bi naj bila: zagotoviti 6.000 ha obdelovalne zemlje v družbenem sektorju, saj sedanjih 1.200ha predstavlja le 20% potrebnih površin. Ta številka kaže, da v zadnjih treh letih v kranjskem okraju na popadal jevanle na 2. str.) OB PRAZNOVANJU DNEVA MLADOSTI NA GORENJSKEM V štafeti Mladosti bo sodelovalo nad 10.000 mladih Proslava DNEVA MLADOSTI in ŠTAFETA MLADOSTI postajata iz leta v leto vse bolj množičen pregled uspehov mladih na različnih področjih družbenega življenja. Na Gorenjskem se bo začelo praznovanje že v začetku aprila, 6aj je znano, da bo letošnja zvezna štafeta startala 7. aprila ob 10. uri dopoldne z dvorišča jeseniške Železarne. Dan mladosti ni samo dan, ko so na sporedu različna zborovanja, zleti in ostale prireditve, marveč v vse večji meri dobiva obeležje tradicionalnega praznika mladine. Razen zvezne štafete bo na Gorenjskem še okoli 20 lokalnih in dve okrajni Štafeti. Okrajni štafeti se bosta zvezni štafeti priključili v Kranju, in sicer bosta prišli iz tržlškega in škofjeloškega predela. Zvezna štafeta bo imela od Jesenic naprej postanke še v Žirovnici, Radovljici, Kranju in Šenčurju. Mladina kranjskega okraja bo nosila zvezno šta-fetno palico do Komende, kjer jo bodo sprejeli Ljubljančani. V kranjskem okraju bodo mladinci in mladinke — člani teresnovzgojnih in drugih družbenih organizacij nosili štatet-ne palice na zvezni in lokalnih progah v skupni dolžini nad 300 kilometrov. Računajo, da bo na Gorenjskem nosilo šta-fetno palico nad 10.000 mladih. Ob tej priložnosti bodo po šolah organizirali tudi športne dneve s spomladanskimi krosi in z raznimi medrazrednimi tekmovanji. Mcdobratna tek movanja bodo organizirali tudi v gorenjskih delc/nih kolektivih. Po fhodobratnih in med-'razrednih tekmah pa se bodo najboljše ekipe pomerile v počastitev Dneva mladosti Se finalu. — M. 2. Veliko, a vendar premalo JFSEMCE 23 MARCA — Včeraj popoldne so Imeli v prostorih »Kazine« na Jesenicah zelo pomemben «w.mn« .».tanek izvršnega odbora sindikalne podružnice v Železarni, tovarniškega komiteja Zveze ko-rnunisovln tovarniškega komiteja LMS. Na pobudo IO sindikalne podružnice v železarni so se pogcv vorlli o delitvi čistega dohodka v železarni v novem načinu gospodarjenja. Foto: F. Perdan Smotrna uporaba sredstev Razvijanje komunalnega sistema ln novi gospodarski predpisi so močno vplivali tudi na položaj ln funkcijo okrajnega Investicijskega sklada. Prav te spremembe so narekovale razpravo o tem, kakšna naj bo v prihodnje vloga okraja glede materialne funkcije oziroma njegove Intervencije v gospodarstvu. Ta vprašanja so sprožila široko razpravo, ki je potekala več mesecev ln se praktično zaključila šele na torkovi seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj, ko so odborniki sprejeli nekatere sklepe o nadaljnji vlogi okrajnega investicijskega sklada ln odlok o delu prispevka, v družbene Investicijske sklade, ki se vloži v okrajni investicijski sklad. Kot osnovo za razpravo o vlogi okrainega investicijskega sklada je Okrajni ljudski odbor Kranj izdal gradivo, v katerem je razen drugega nakazal tudi tri variante, okrog katerih naj bi razpravljali pri določanju vsebine, obsega in tehnike dela okrajnega investicijskega sklada. Razprava pa je pokazala, da se io pretežna večina izrekla za H«to varianto, ki ta-rovaria prcns* dosedanje aktive okrajnen f'-.'i.-'i na občinske investicijske r'clado. Pristojni okrajni svet. ki je o tem razpraviial po predhodni razrrivi na drugih or-panih in forumih je menil, da je z dopolnitvijo taka orientacija pravilna. Dosedanjo aktlvo okrajnega Investicijskega sklada bodo sedaj po predhodnih organizacijskih zadevah prenesli v investicijski sklad one občine, v kateri je sedež posojilojemalca; krediti posojilojemalcev, katerih sedež je Izven okraja, pa ostanejo še nadalje v okrajnem investicijskem skladu. Ce je okrajni investicijski sklad dajal posojila za stanovanjske namene, se bodo ta prenesla na občinske stanovanjsko sklade. Plačilo anuitet in obresti od posojil, ki so bila najeta za okrajne potrebe, pa 6e do nadaljnjega odgodi. Za pokritje obveznosti iz leta 1962 in že sklonjenih ali nujnih investicijskih posojil v letošnjem letu okrajni investicijski sklad izjemoma še participira na 40 odstotkih prispevka, ki ga v tem letu vplačajo gospodarsko organiza- cije v občinske investicijske sklade. O tem je Okrajni ljudski odbor na zadnjem zasedanju sprejel tudi poseben odlok. Se letos pa naj bi okraj sklenil s posameznimi občinami pogodbe, da bi iz sredstev občinskih inve-ticijskih skladov prenašali v letih 1963, 1964 in 1965 v okrajni investicijski sklad 50 odstotkov prispevkov, ki jih vplačajo v občinske investicijske sklade gospodarske organizacije na rednem obračunu. Vplačila v okrajni investicijski sklad so posojila brez določitve namena uporabe. Okrajni investicijski sklad jih obrestuje šest orocentno od dneva vplačila. S tako dobljenimi sredstvi uoravlia odbor za posojila iz združenih sredstev, ki je že imenovan in so v njem predstavniki vseh občin. Omenjeni odbor bo moral poskrbeti za tako obračan io sredstev, ki bo omogočilo oravnčr>sno vrač?-nje sredstev oSčinskim skladom. Z združevanjem sredstev v oblik: •MHbjil iz občinskih lnvesticM«V'b skladov bi v prihodnje podorl' n-edvsem tista go-.oodarska dogajanja, ki lahko največ prispevaio k realizaciji tistega razvolaf ki je predviden v že sprejeti RESOLU-(Nadaljevanje na 2. strani) Se pred leti smo o družbenem Planu naših občin lahko slišali samo na zborih volivcev. Ko bo strokovne službe v občinah zbrale vse potrebne podatke in ko je o tem že razpravljal določen organ (sveti oz. celotni ObLO na svojih sejah), šele potem so 6mele posamezne stvari pred občane oziroma pred zbore volivcev. Prej stvar še ni bila -zrela za javnost«, kot so do nedavna mnogi ►►uradniško« odklanjali vsako pojasnilo. Seveda je taka praksa dokaj zoževala pomen teh planov — da namreč ti ne bi bili samo tehnološka dokumentacija za operativno vodenje stvari, ampak mobilizacijsko sredstvo občanov pri enotenih naporih za koristi skupnosti. Plan so namreč izdelovali na občini 3 ali 4 mesece, volivcem Pa je bila določena zelo kratka doba. Zbori volivcev so navadno trajali teden ali 10 dni. In še v tem času državljani niso bili drugače obveščeni o stvareh kot samo ob suhoparnih poročilih na zborih volivcev. Od takšne prakse smo v glavnem odskočili že daleč naprej. Zlasti ob letošnjih pripravah družbenih načrtov so organizacije SZDL v večini primerov prelomile s starimi oblikami in omogočilo občanom aktivnejše sodelovanje pri teh razpravah. V tržiški občini so izdali v obliki male bro* šure gradivo o letošnjem družbenem načrtu in proračunu. Tako 60 volivci seznanjeni z glavnimi problemi še pred zbori. Nekaj podobnega so napravili v radovljiški občini. Se bolj obetajoča pa je oblika zbiranja pripomb in predlogov k izdelanemu osnutku družbenega načrta v kranjski občini, kjer je SZDL organizirala široke razprave po različnih dejavnostih. Vendar 60 vse te oblike le zbiranje pripomb k že docela izdelanim predlogom, ki pa jih občinski organi dokaj neradi spreminjajo. Vsaj taka je dosedanja praksa. Zato je zelo pohvalna in nova oblika, ki so se je poslužili ob letošnjem družbenem načrtu v jeseniški občini. 2e pred tremi meseci in več, t. j. še preden so se občinski organi lotili sestavljanja letošnjega predloga, so namreč organizirali široke razprave med volivci o investicijah, o potrebah v šolstvu, zdravstvu in podobno. Tako so v samem sedanjem 'predlogu že upoštevali težnje volivcev — seveda z obstoječimi možnostmi. -Stari« način -branja« številk -iz« že izdelanega predloga pred volivci je vsekakor oblika, ki jo je prerasel čas. Ljudje danes zahtevajo več: da so namreč prej seznanjeni s stvarmi — in še več: da sami sodelujejo že pri zbiranju gradiva za prve predloge* V takem primeru načrt ni več le organizacijsko-tehnični in z zakonom predpisani dokument, marveč močno sredstvo za mobilizacijo vseh razpoložljivih sil na določenem območju pri skupnih težnjah in ciljih. V tem smislu je že precej narejenega, a vendar še vedno premalo. K. Makuc OBRAZI IN POJAVI Lani so v podjetju plačali ve! kot dva in pol milijona dinarjev samo za splošni zdravstveni pregled vseh članov kolektiva. Tako so pred pratkim poročali na delavskem svetu. Hkrati so sprejeli tudi letošnji program zdravstvene m tehnične zaščite v podjetju, še več so določili v ta namen, in sicer povprečno okrog 1900 dinarjev na delavca. Nekateri član'' delavskca sveta to ob tem izražali pomisleke, les" ce je to prav. Toda za človeka, za zdravje sc ne sme varčevati. Tako So omenjali in ovrgli vsake pomisleke. Lanski pregled je namreč od- kril vel primerov bolezni, tako da so prizadetim lahko se pravočasno pomagali. Tako je prišlo ondan do ponovnega množičnega zdravniškega in rentgenskega pregleda. V prejšnjih dnevih pa so imeli sestanke po oddelkih. V obratu II je ob tem prišlo do neverjetne razprave. »Uspeh takih pregledov je samo tedaj, če gremo vsi, prav vsi,* je tolmačil nekdo v začctktj in pouda- ganizirali, kateri dan, katero uro, da bi pač ne okrnili proizvodnje in da bi delavci lahko nemoteno opravili svoio dolžnost. Zmenili so se za popoldanski čas, t. j. po končanem delu. Toda eden se je odločno uprl. »Ce hočete, da grem, grem samo v delovnem času. Po delu mi nimate pravice ukazovati, grem, če mi plačate. Tastonj ne grem nikamor — niti k zdravniku«, je dejal. Zastonj ne grem k zdravniku! ril, da je to za posameznike brezplačno, oziroma, da mora podjetje iz skupnih sredstev kolektiva veliko plačati in da je že zaradi tega ta akcija vredna spoštovanja. V razpravi pa je šlo v glavnem za to, kdaj naj bi ta pregled or- »Prav ima!« je vzkliknil nekdo na drugi strani. Toda o t,tli niso bili takih misli. Ostro so grajali takšno gledanje posamc~-{\kov na skupne in individualne koristi \n potrebe in se zgražali nad tako primitivnostjo. — K. M. ".!iiv'-|||i!i SOROTA, ?4. ma«» Premalo doslednosti (Nadaljevanj« s 1. strani) dročju kmetijstva in gozdarstva ni bilo zaželenega napredka, razen lepih besed ln I* delne:-:1 napredka v sami količini proizvodnje na enakih površinah kot pred tremi leti. Zatorej ostane vprašanj?, kakšen je odnos kmetov do družbe. Vse kaže, da je na Gorenjskem doslej diktiral proizvodnjo privatni sektor. Ce bi v kranjskem okraju davke vsaj izenačili z dav ki, ki jih imajo kmetje v mursko soboškem okraju (tam so neprimerno večji!), bi bilo vprašanje zemeljskih površin verjetno kmalu rešeno. In če bi se načrtno fotili analiz, kdo ll delavec in kdo kmet, bi podružbljenje zemlje tudi ne imelo za posledico nobenih hujših socialnih problemov. Seveda ne gre za to, da se lotimo skrajnih oblik podružabljanja, toda če imamo jasno orientacijo, je delo lažje. Razumljivo pa je, da je družbeni sektor v. prvi vrsti zainteresiran za nižinske predele, ki lahko v kratkem času tudi zagotovijo zaželeno proizvodnjo in da je zato naloga komun in družbenih organizacij, da skušajo skup no z zadrugami in drugimi kmetijskimi gosnodarstvi pridobivati nove površine, s katerimi bo razvoj kmetijstva in gozdarstva rešen. Martin Košir, predsednik OO SZDL — V zadnjem času jc bilo že precej idojno-političnih posvetovanj o kmetijstvu, vendar bodo razgovori Se potrebni, zlasti konkretne razprave po komunah. Ce-nrav smo doslej tudi govorili o tem, smo vendar politiko razvoja premalo prilagojevali terenu. Prihodnost nam bo zagotovljena kakor hitro se bomo otresli okvirov privatnega gospodarjenja. Da bi bili uspehi čimprej zagotovljeni, pa naj bi pri OO SZDL ustanovili dve komisiji. Prva naj bi spremljala razvoj na vasi, druga pa reševala socialne probleme. B. Fajon Smotrna uporaba združenih sredstev (Nadaljevanje na 1. strani) CIJI o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj. Zato bo odbor za posojila lz združenih sredstev dodeljeval posojila prvenstveno le za tiste gospodarske dejavnosti, kjer naj bi dosegli največji ekonomski učinek. Prav tako naj bi 8 temi sredstvi podprli tudi spreminjanje proizvodnje v naših podjetjih. Pri dodeljevanju posojil naj bi odbor za združena sredstva zastopal tako politiko, s katero bo dosegel hitrejše aktiviranje sredstev. - P. ■ «1 judje in dogodki •HIHlillP'ihiiii r teklosti — mnogi razorožitvenl razgovori so se razbili prav na tej osnovi — je toliko bolj vznemirljiv, ker še niso našli psiholoških dokazov, da nezaupanje na obeh črtah popušča. Prvi je sovjetski zunanji ml- | V PALAČI NARODOV v 2e- I nevi ure beležijo že drugi teden d razpravo o razorožitvi. Cim bolj I kazalci hitijo od Izhodišča, tem 1 i*.0™^,^^™*^ * razorožitvenl i ^ da ženevski »olobjc miru_ pojejo ^ w uxesoim m o razorožitvi precej različne. -1 Splošna razprava je bila v teh g dneh zaključena. S tem trenut-fi kom je pravzaprav prišla razori roži t vena konferenca 18 držav H do prve težavnostno prelzkuš-3 nje. Kako sedaj delo nadaljcva-| ti in iz stališč, ki so jih izpove-1 dali govorniki 18 držav, izluSčiti I jedro, Id bi služilo za nadaljnji H potek ln napredovanje razgovo-I rov? Kaj so posamezni govoril niki v tej razpravi do sedaj po-I ved ali? ■ Ce se je konferenca v »angle- 1 ški dvorani« začela v popolni 3 negotovosti o izidu, potem se je j§ spričo razlik, ki so jih z&stop- 2 ni« 18 držav v splošni razpravi nakazali, to prepričanje same še • •miiiiillllt'liiir'r !••.»• 'iitililiiiiiT!:'':!! ■ 'iini! ;mi' innii | je predlagal, da W v roku treh pridobile -politični JJP"*1^ f let zmanjšali število sredstev za Italijanski zun. m n.si m \ prevažanje atomskih bomb in je podprl ameriške P = najtežjega orožja, Rusk se je Po njegovih besedah hip ^ | zavzel za to, da tri priznali pred- nje razorožitve »vpraša nost sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. Ameriški nister Gromiko razložil sovjet- načrt tudi določa, da bi obe naj- Ta na- vezji državi namenili v miro- treh razdob- ljubne namene sredstva, ki .jih jih. Načrt je podoben predlogu, uporabljajo za razorožitev. Gle- kl ga je sovjetski premier Hru- de nadzorstva so Američani upanja«. . j Ze proti koncu prvega tj» | pogajanj Je bilo znano, da ^ J jetska zveza vidi nadzor*«* | cbliki nacionalnih meji sredstvi. Ame- S ge veđfi« I mo v z nacionalnimi rlška delegacija pa M ga je sovjetski premier Hru- de nadzorstva so Američani ns*a ucicb«v.j- i ščev obrazložil v palači na East predlagali nadzorstvo iz zraka, vztraja pri nekateri Ženevska palača Riveru. Razorožitev naj bi izvedli v razdobju štirih let. Uničiti je treba zaloge vseh vrst orožja za množično uničevanje in Opustiti nadaljnjo proizvodnjo, razpustiti oborožene sile in uničiti klasično orožje. V prvem razdobju bi opustili poskuse z jedrskim orožjem v zraku in pod zemljo. Za nadziranje raso- li enkrat potrdilo. Ključni proble- rožitve je treba ustanoviti medli mi razorožitve se še vedno niso narodno nadzorstvo. V tej med- enake, kot so bile z opazovalnih postaj na zemlji in posebne oblike nadzorstva nad Izvajanjem razorožitvendh ukrepov. Za Ruska je prvi pogoj doseči prenehanje tekmovanja v atomskem oboroževanju. V obeh govorih je bilo zelo malo novih zamisli. Načrti temeljijo na starih predlogih, ki so v glavnem že dobro znani in so zaradi tega razlike ostale premaknili z mrtve točke In razlike med Vzhodom in Zahodom ostanejo v bistvu nezmanjšane. Osnovni zadržek, Id stoji temu na poli, je nezaupanje. Ta pojav, ki jc dobro znan že iz pre- mednarodnega nadzorstva F» I tudi nadzorstva nad priprt**3"- Neblokovske države so in*l« \ priliko, da skušajo delo nt* rožitvene konference spran« « slepega tira. Trvi je to naloj* prevzel indijski zastopnik KnS-na Monon, ki je povedal, da*U | razorožitev in nadzorstvo nei> j ljlva. Predlagal je, da bi | venblokovskih državah *g«*u komisiji za nadzorstvo Mod izvenblokovskimi drža- opazovalne postaje za nadl°" | lel nihče pravice veta, vami je prvi govoril delegat »tvo nad atomskimi poskusi. i Brazilije. Grajal Je velesile, ker predlog pa sta po stari navaa j predlagajo načrte, o katerih vc- zavrnili obe vodilni svetovni s | do, da ne bodo sprejeti in jih . , j \ predlagajo samo zato, da bi si Zdravko Tomu« | | l|in|l»)'l'l"H!|»DKW« 250 ccm, v odličnem stanju. Na ogled samo resnim kupcem. — Minka Bizjak, Kurja vas (Pod Mežakljo), Jesenice 1174 Po ugodni ceni prodam železni enovprežni plug — obračalnik z lesenimi kolcami. — Vel es ovo 7, Cerklje 1175 Prodam psa — nemškega ovčarja, 6 mesecev starega. — Drulov-ka, Kranj 1176 Prodam stružnico aH zamenjam za avto. — Naslov v oglasnem oddelku 1177 Prodam kombiniran otroški voziček. - Naslov v ogl. odd. 1178 V bližini Kranja prodam parcelo z dovoljenjem za gradnjo. — Naslov v ogl. oddelku 1179 Prodam vprežne grablje ln obračalnik za seno. Cerklje Prodam telleo - montafonko, v šestem mesecu brejosti. — Rafael Nastran, Studeno 16, Zel~z.-niki ligi Trodam kravo, ki bo čez 14 dni teletila. - Babni vrt 2, Golnik 1182 Prodam mizarske stroje in inventar. Ogled vsak dan od 7. ure dalje. - Naslov v oglasnem odd. 1184 Prodam dobro ohranjen posne-i malnik za mleko. - Naslov v ogl. oddelku 1135 Sprejmem mizarskega vojenca. — Franc Rogelj, Tupaliče 41 1047 Zatekel se je pes — volčjak. — Lastnik ga dobi v Stražišču, Stra-žiška ulica 28 1158 Želim spoznati zdravo in prikupno tovarišico, staro do 45 let. Zenitov ni izključena. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Da ne bo prepozno«. 1159 Zamenjam 2-sobno stanovanje na Planini za enosobnega na Zlatem polju. — Naslov v oglasnem oddelku 1160 Vpisovanje novincev za šolsko leto 1962-63 na osnovnih šolah »Simon Jenko« in »France Prešeren« v Kranju bo v nedeljo, dne 1. aprila, od 8. do 12. ure. - Podrobna nai'odila so objavljena v obeh šolah. ^ Iščem žensko — najraje upoko-, jenko, za varstvo otrok v dopol-Grad št. 7, , damkem času. _ Naslov v oglss-1180 I nem oddelku. 1162 Kmetijski zavod Kranj suje službeno mesto adnuoi*J torke. Nastop službe takoj »» P dogovoru. Stanovanja a'nun*" Plača po Pravilniku o oW osebnih dohodkov. - Pismen« * nudbe pošljite na Kmetijski W vod Kranj, do 31. marca 1962 1^ Iščemo perfektno stre jopi*" £ honorarno 4-urno zaposlitev v poldanskem času. - Proj««* podjetje v Kranju Tri ONZ Kranj se nahaja temo kolo (moped) »NSU-.,** vilka okvirja 466036. Nav«««» motorno kolo je bilo ukradeno s 00 us naj se oškodovanec javi n» Kranj Sobne oprave, imitacij« j*P* ski jesen, dobite pri v*** jesen, Pungeršku, Kranj, Pot na št. ga pomočnika 7. - Sprejmem tudi mizarska Zavod za zaposlovanje invalidnih ln drugih oseb Kranj — Pot na kolodvor št. 2. razpisuje delovno mesto pomočnika komercialnega Pogoji: trgovski pomočnik z 5-letno prakso. Plača po pravilniku zavoda. Nastop službe takoj. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta LUDVIKA PODGORNIKA ga spremili na njegovi poslednji poti in mu zasuli grob s cvetjem, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi organizaciji SZDL terena Huje-Planina Cirče za tople poslovilne besede, dr. Vrbnjaku za njegovo večletno pomoč v bolezni ter tov. Piskerniku za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Družina Podgornik BOLNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE na Gorenjskem razpisuje delovno mesto ravnatelja Pogoj: zdravnik specialist nevropslhiater ali zdravnik splošne prakse s strokovnim izpitom in z nekaj leti prakse tudi v upravni službi. Zdravnik splošne prakse bo vršil še funkcijo hišnega zdravnika s področja somatske medicine. S področja nevro-psihiatrije je zagotovljeno strokovno vodstvo. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Družinsko komfortno stanovanje zagotovljeno. Nastop službe po dogovoru. — Ponudbe sprejema Svet bolnišnice do 15. aprila. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame IVANKE TEPINA, roj. Tcpina se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Janezu Bajžlju za njegovo dolgotrajno zdravljenje. Žalujoče hčerke: Viki, Geni in Magda t družinami in ostalo sorodstvo. CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA JE ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ OKUSNO PREUREDILO TRGOVSKI LOKAL V JAHAČEVEM PREHODU POLEG »JELENA«. PESTRA IZBIRA GOSPODINJSKIH, RADIJ-SKIH APARATOV, GRAMOFONSKIH PLOŠČ, POSAMEZNIH RADIJSKIH DELOV VSEH VRST TER INSTALACIJSKEGA MATERIALA. ZMERNE CENE, STROKOVNA POSTREŽBA — TO JE TEŽNJA OSEBJA PREUREJENEGA LOKALA. V NAŠIH DELAVNICAH PA OPRAVLJAMO POLEG OSTALIH SERVISOV TUDI SERVISNA POPRAVILA V DOBI GARANCIJE ZA TELEVIZORJE RR, RIZ, TESLA TER RADIJSKIH APARATOV ISTOIMENSKIH PROIZVAJALCEV, NA DALJE SERVIS ZA TOBI ŠTEDILNIKE, TIKI BOJLERJE ITD. FINOMEHANICNA DELAVNICA IZVRŠUJE POPRAVILA VSEH VRST PISARNIŠKIH STRO JEV TER OSTALA V TO STROKO SPADAJOČA DELA. Iščem gospodinjsko pomočnico. Poboji so ugodni. — Semrl, Kopališka 14/e, Kranj 1163 /nradi selitve prodam po znižani ceni kompletno zakonsko spalnico. - Kranj, Ljubljanska 6 1164 Kmetijska zadrusa Naklo razpisuje javno licitacijo odvečnih sredstev, in sicer: tovorni avto »Skoda« — 3 tonski z rezervnim motorjem, osebni avto »Fiat« — 1100-A, motorno kolo *Jawa« — 250 ccrri, razne traktorske priključke, vprežne stroje (kosilnica, trosile'), razne manjše stroje (posne-malniki, pinje, sadni mlin, repo-reznico). Licitacija bo dne 25. marca 1962, ob 7. zjutraj. Do 9. ure imajo prednost gospodarske organizacije, dalje pa privatni sektor. Ogled strojev je omogočen takoj 1163 F.čem gospodinjsko pomočnico k bolni osebi, po možnosti do 40 let staro. Pogoji so ugodni. In-teresentke naj se zglase med 10. In 12. ter. 16. in 18. uro. — Naslov •e poizve v oglasnem oddelku 1166 Od Cirč do Trstenika sem izgubil denarnico z dvema osebnima Izkaznicama in nekaj gotovine. - Pošten najditelj naj vsnj izkaznice vrne na naslov v oglasnem oddelku 1157 Mirna zakonca z enim otrokom iščeta prazno sobo. — Naslov v oglasnem oddelku 1168 Zastava-servis pri »Avtopromr'-tu« Kranj, obvešča vse lastnike Osebnih vozil »Zastava«, da od 1. aprila 1962 uvetfe tudi popoldansko servisno službo. — Se priporoča »Avtopromet« — Kranj 1169 Podjetje »Avtopromet« Kranj sprejme v službo več kvalificiranih avtemehanikov za »Zastava-servis«. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru 1170 Boln'šnica za ginekologijo in porodništvo Kranj sprejme v službo stalnega honorarnega uslužbenca za finančno knjiženje s popoldanskim delovnim časom. — Prošnje naslovite na upravo zavoda ini OKOVJA - NASADILA za «ra-ražna vrata ima na zalogi Andrej Bukovnlk .kovač, Tupaliče 24, Preddvor. (Izdeluje tudi po mer) 1172 Upokojenki ali ženski, ki dela na dve izmeni, nudim hrano ln stanovanje za varstvo otrok. Ostalo po dogovoru. *- Naslov v oglasnem oddelku 1173 Veletrgovina »ŽIVILA«, Kranj, prodajalna »IZBIRA«, Kranj, Prešernova ulica 4, potrebuje mlajšega moškega za težja dela v prodajalni. - Nastop takoj! 1183 Sprejmemo delavca, lahko tudi upokojenca, za kurirska dela in hranjenje malih živalic. — Naslov v oglasnem od'^ku 11B8 OBVESTILO Podaljševanje veljavnosti orota* Ustov Obveščamo imetnike orožnih ■■ stov iz območja občine Kranj, * bo podaljševanje veljavnosti e> voljenj za posest in nošenje 01«^ j a (orodnih listov) v času «1 do 31. marca 1962 od 7. do li«; v stavbi Občinskega ljudskefa«" bora v Kranju, Tavčar leva Jt** I. nadstropje, soba št. 20. Člani lovskih družin W*' obrazce (prošnje) dvignrio svojih organizacijah, ostali 1» sprejemni pisarni ObLO. Vse imetnike orožnih l** opozarjamo na 14. člen ZftkOBlJ orožju, ki določa, da ee ime** orožni Tat in orožje odvzam* če ni zaprosil za podališan)«,^ den je veljavnost orožnega l*1 potekla. Oddelek za no'nnte tt«*' ObLO Kranj RAZPIS I S C E M O UPRAVNIKA Počitniškega * ma v Crikvenici v sezoni od * maj* 1962 do 5. oktobra 19© i« KUHARICO za čas od 1. jufc do 30. fieptembra 1962. Pismene ponudbe s krajšim I ljenjeoisom Je treba oddati P drovskosocialnetmu sektor ju ^ varne gum. izdelkov »SAV.*' Kranj do 7. aprila 1982. OBVESTILO Vsem interesni1, da Imamo na z'logi lesne H0 za gospodinjstva, urade, gosttt* šole in graditelje g?raž kuhinjske in klubske mzr prerHobne stene raznih vm * velikosti vrln? garniture — zložlH« * stabilne v raznih barvah šolsko pohištvo — klopi tn s* vsrh velikosti, ta-bl«. k»Uft* omare gn-^žnn vrata raznih izvedb * velikosti »floleta — mizarstvo« Kranj PRODATA SADNIH DRFVBSf Kmetijska zadrupa Naklo t*!' marca 1962 pričela pro^a'o sidu* drevesc po selo ugodnih r«ti5 Im-'mo naslednje sorte: Jratt* Krk--orrn/na reneflta. Samom* reneta, Carjevič, Krivopece'.1. |» pkopski in Dnmnsomski k«w* Ontario, Rellčnik, GrufmSt*.** itd. Prodaja bo vsak dan cd 7. iS' 17. Ure, rrvnotako tudi v nedfiv' doooldne, m sicer na posestvu V v Podbrezjah. RAZPIS Gostinsko trgovsko podjetjt DELIKATESA KRANJ razpisuje delovno mesto poslovodje gostišča v Besnld Pogoj: kvalificiran gostinski*! lavee. Ponudbe poslati na pedj^ I je Delikatesa Kranj do 15.1110] Veliko igralske vneme Bohinjska Srođsja vas — Se pred nekaj mesaci smo lahko ugotavljali, da v Srednji vasi vla&a precejšnje kalturno mrtvilo. Sedaj se je situacija moćno spreme-n.la. V okviru mladinske organizacije sta se razvili kar dve dramski skupini, ki pridno vadita in uprizorjata. Naj omenim, tudi to, da je zanimanje za televizijske oddaje zelo naravo. Vaščani so se navadili na obisk televizijskih prenosov in nočejo ničesar zanimivega več izoustiti. Hudomušnost menijo, da je k temu pripomogla tudi uvedba vstopnine (čeprav je zelo majhna). Toda povrnimo 69 k igralcem. Skupina ft^rejših igralcev je pravkar z=ik.'iuAi!a z gostovanji po okoliških krajih. Dramo »Vrnil 6e je- so uprizorili na Gorjušah, v Nomnju, v Fužini, Podbrdu in Cešnjici. Mlajši so gostovali s ko-ir.e-!: io »Sluga dveh gosoodov« v Cešnjici, na Gorjušah. v Start Fužin: in v Bohinjski Beli. 7o med tem. ko 60 uprizarjali prvi deli. so se pripravljali Se na dve premieri. Starejša skupina bo že v bližnji prihodnosti nastopila z igro z godbo in petjem »Cigani-, mlajša pa se bo predstavila gledalcem s komedijo »PoroAil se bom s svojo ženo-. Ves izkupiček od proiste • bodo namenili za nakup kinoprojektorja, saj so redne kino predstavo velika želja tamkajšnjih prebivalcev. Letos bodo za dvoranico v Srednji vasi dobili tudi nove klopi. - M. S. Začeli so se zbori volivcev VAŠCANI BOHINJSKE BELE POTREBUJEJO VODOVOD Radovljica, 23. marca — Včeraj so bili v radovljiški občini prvi zbori volivcev, ki so obravnavali predlog letošnjega družbenega plana in predračuna. Tako so se sestali volivci v Bohinjski Beli, DOVLJIŠKA v Lescah, v Mošnjah in v Radovljici. Odborniki občinskega ljudskega odbora, člani svetov in predstavniki družbenih organ;za-cij, ki tolmačijo predlog voliv-cem, so se za to nalogo pripravili na skupnem in na ločenih posvetih, ki so bili v Radovljici preteklo sredo. Zbori volivcev v radovljiški občini bodo zaključeni do prihodnjega Četrtka. O njihovem poteku bomo še pisali, danes pa si oglejmo vsebino razprave na zboru v Roh. Brli. Volivci so z zanimanjem prisluhnili obrazložitvi družbenega plana in predračuna občino. Posebno pozorno so tudi spremljali obrazložitev tistega dela načrta, Prizor z uprizoritve drame »Vrnil se je« na odru v Srednji vasi Špik bo preusmeril proizvodnjo PREDLOG: MONTAŽA STIKAL NAJ ZAČNE Z DELOM 15. MAJA LETOS Zamisel, da bi proizvodnjo tovarne pletenin ln konfekci'e »Sgik« v Kranju preusmerili v proizvodnjo električnih stikal, ki jih proizvaja tovarna Iskra, jo končno dozorela. Osnovni motiv, ki je vseskozi podpiral ta gospodarski ukrep, je bil v tem, da je proizvodnja stikalne tehnike rentabilnejša, predvsem pa obeta lepše razvojne možnosti kot pa Izdelava konfekcije ln pletenin. In Se: prostori tovarne S<>ik, kamor naj bi Iskra preselila oddelek stikalne tehnike Iz dosedanjih utesnjenih prostorov, so glede na lokacijo In funkcionalno razporeditev idealni za novo proizvodnjo. To iso v glavnem tudi ugotovitvi komisije, ki sta jo sestavila upravna odbora obeh podjetij. Njeno poročilo, ki ugotavlja smotrnost in upravičenost tega ukrepa, je bilo predloženo upravnima odboroma obeh podjefij, o tem pa 6ta razpravljala tudi oba delovna kolektiva. Posebno zanimivo utegne biti vprašanje, kako je zamisel o tako drzni preusmeritvi proizvodnje sprejel kolektiv tovarno Spil:. Čeprav je bilo na začetku precej pomislekov, predvsem glede prekvalifikacije delavcev za novi proizvodni postopek, so se ugovori zoper preusmeritev proizvodnje kmalu unesli. Delovni kolektiv je spričo, neovrgljivih dokazov o smotrnosti in upravičenosti preusmeritve prišel do spoznanja, da je lahko nova proizvodnja clede na razvojne možnosti, podjetju kvečjemu v prid. V vsem podjetju skoraj ni delavca, ki bi temu nasprotoval. Preusmeritev proizvodnje je osvojil tudi delavski svet podjetja. Obs'aja pa š? vprašanje priučit- vc delavcev v »Špiku«. Nova tovarna bi se razvijala do 1964. leta, medtem ko bi 6edanjo proizvodnjo postopoma opuščala. Večino potreb bi lahko krila z delavci sedanjega »Špika-, te pa bi lahko v razmeroma kratkem času priučili oziroma prekvalificirali. Specializirane in visokokvalificirane delavce pa bi si tovarna lahko do 1964. leta pridobila ali' pa vzgojila. Sedanji načrt kaže, da bodo začeli s proizvodnjo stikal v poslopju »Špika- že 15. maja lefos. Tak je tudi predlog. Do konca leta 1962 pa bo v nove prostore preseljena vsa montaža. Najprikladnejši ko prostori v vrhnjem nadstropju. S tem pa bo prenehala z delom proizvodnja konfekcije. Vsekakor pa bo opuščanje proizvodnje potekalo postopoma, tako da bo izguba čimmanjša. Delavci, ki so doslej delali v oddelku konfekcije, naj bi zasedli nova delovna mesta v montaži. Do konca 1963. leta pa bi ukinili še proizvodnjo pletenin. Ob tem se odpira novo vprašanje: Kam 6 šivalnimi in pletil-nimi stroji tovarne »Spik«. Dokončne rešitve tega vprašanja še ni, vendar pa obstoji več lepih možnosti, ki obetajo, da stroji ne bodo ostali neizkoriščena investicija. Za pletilske stroje se predvsem zanima tovarna »Almira« Radovljica. Vsekakor pa bodo od- visne investicije tovarne »Spik-odstopili namenu, ki bo obetal najlepše koristi. — S. S. ki govori o gospodarskih naložbah za družbeni 6tandard in komunalno dejavnost. V razpravi so izrazili mnenje, da so številna komunalna dela - predvidena v načrtu — potrebna in nujna. — Razumljivo je, da potrebe presegajo zmogljivost občinskega predračuna, zato bodo številne komunalne potrebe prišle na vrsto v prihodnjih letih. Vendar so volivci menili, da je težko najti opravičilo za to, da se na Bohinjski Beli še ni pričelo z gradnjo vodovoda. Milijon dinarjev, ki je letos predviden v ta namen, £# ne nudi možnosti za temeljite priprave. Zahteva po vodovodu se pojavlja že vrsto let, Kaj mora.;o vaščani sedrj uporabljati nezdrr-vo vedo iz domačih potokov. Tudi sami so pripravljeni pomaga'i z lastnimi sre-Vvi. Precj je bilo govora tudi o nedograjenem zadružnem poslopju sredi vasi. Vaščani s^ upravičeno vpr?.šuje!o. če je zadrugi to poslopje sploh potrebno, kor ga pušča nedograjenega. B:vša Kmetijska zadruga Bohinjska Hcla ua ]e gradila za svoie potrebe, po priključitvi h KZ Bl^d pa z grac'-njo niso nadaljevali, čeprav je 27. marca na Dobravi Ob 20-letnici smrti heroja Staneta Žagarja Občinska organizacija ZB v Radovljici pripravlja prireditev ' na Srednji Dobravi za torek, 27. marca, ob 15. uri. S prireditvijo nameravajo počastiti zgodovinsko 20-letnico smrti učitelja, revolucionarja in političnega voditelja naprednega gibanja na Gorenjskem — narodnega heroja Staneta Žagarja. 27. marca 1942 je padel v neenakem in srditem boju s sovražnimi enotami. Družbene organizacije v Zabni-ci organizirajo primerno prireditev v Rovtu, kjer je Stane Žagar padel. V Radovljici pa pripravi'*- jo počastitev na Srednji Dobravi. Tam je namreč Žagar dolga leta učiteljeval in vcdil politično, delo. Tam je tudi pokopan s tovariši v skupnem grobišču. Spričo tega, da je to delavni dan, predvidevajo, da bo na proslavo prišla v glavnem šolska mladina. V programu, ki ga pripravljajo, bo sodelovala mladina osemletke v Lipnici, učenci šole Staneta Žagarja iz Kranja, dij?ki kranjske gimnazije, pripadniki JLA iz vojašnice »Staneta Žagarja- iz Kranja in drugi. - K. M. -—■HM HHMigi Ob cesti Kranj—Jesenice, pri odseku za Radovljico so te dni zač-. bencinske črpalk« ipraVi^atl ;c.-cn ~a gratiajO nove Naklo v prihodnjih 15 letih Zabnica v slavju OB KRAJEVNEM PRAZNIKU OZIROMA OB 20-LETNICI BOJA V ROVTU Prebivalci Zabnice in bližnje okolice (Stttna, Dorfarje, Bitnje. Sv. Duh, Križna gora in Cepule) so si po osvoboditvi izbrali 27. marec za krajevni prazmik. To je dan, ko je bila 1942. leta v Rovtu nad Crngrohom velika bitka z NefBd, v kateri je padlo 15 partizanov in med njimi tudi narodni herol Stane Žagar. Letošnjemu praznovanju daje še poseben pečat 20-letnica tr?» dogodka. Zato so se tamkajšnje organizacije letos Je posebej pripravile, da bi ta zgodovinsko obletnico dostojno proslavili. Prireditve so na sporedu od petka, 23. marca, do nedelje, 1 aprila. Temu dogodku je posvečena tudi sedanja številka Oklostiranega krajevnega glasila »Zabniški informator-, ki na 19 traneh prinaša opis boja v Rovtu in življenjepise vseh takratnih žrtev. Hkrati navajajo 89 imen padlih borcev in žrte vNOB, 9 imen zaslužnih borcev in aktivistov, ki so umrli po osvoboditvi, 13 imen odlikovancev itd. Samo v internaciji in zaporih O LAS v vsako hišo so bili ljudje iz tega kraja skupno 1J 804 dni oziroma nad 32 let in 4 mesece. Končno vendarle! - bi lahko zapisali. Sicer pa je urbanistični načrt, s katerim so se volivci Na-kla in okoliških vasi seznanili na nedavnem občnem zboru, že tretji po vrsti - upajmo, da za razvoj Nakla v naslednjih petnajstih letih res tudi zadnji! Naklo ima zaradi svoje lege med vsemi našimi večjimi vasmi povsem svojevrsten položaj. V preteklosti je bilo tipično kmečko naselje, a v zadnjih letih ta svoj nekdanji značaj močno spreminja. Ljudi, ki se ukvarjajo le še s kmetijstvom, je že malo, delavski živelj že močno prevladuje. Bližina industrijskih centrov (Kranj, delno tudi Tržič), zelo dobra prometna povezanost (mednarodna cesta, železnica Kranj-Tr-iič) in ugodna lega ob turistično Sobota, 24. marca ob 20. uri: Slavnostna akademija v ZD Zabnica. Sodeluje pevski zbor France Prešeren iz Kranja in mladina osnovne šole Zabnica. Nedelja, 25. marca ob 10. uri: Žalna komemoracija pred spomenikom NOB v 2abnlci. Godba na pihala. Ob 11. uri: Zbor in odhod partizanskih putrol na p<)hod »Po poteh Rovta in Križne gore- ter mladinskih patrol izpred spomenika. Ob 15. uri: Sprejem patrol pred gasilskim domom v Bit-nju. Ob 16. uri: Razvitje prapora ZB NOV Bitnje v gasilskem domu v Bitnju in razdelitev nagrad patrolam. Ponedeljek, 26. marca ob 19.30 uri: Kurjenje kresov po hribih in vaseh. ram proslav Ob 20. uri: Slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti Zabnica in Bitnje v knjižnici Zabnica. Torek, 27. marca ob 11. uri: Zborovanje šolske mladine vseh okoliških šol v Rovtu -mladinski športni dan. Sreda, 28. marca ob 20. uri: Mokra vaja gasilskih čet Zabnica in Bitnje v Sr. Bitnju. Petek, 30. marca ob 16. uri: Tekmovanje šahistov v osnovni šoli Zabnica. Sobota, 31. marca ob 16. url: NamiznoteniŠki turnir v ZD 2abnica. Nedelja, Športno nih vozil v 2abnici. Ob 10. uri: Otvoritev športnega igrišča v Zabnid. 1. aprila ob 9. uri: tekmovanje motor-»Lov na lisico« v pomembni prometni žili — vse to je zunanji izgled, pa tudi življenjski utrip Nakla že močno spremenilo. Spričo vse hitrejšega razvoja pa se je v zadnjih letih yse bolj jasno postavljala zahteva, da je potreben urbanistični načrt, ki naj bi v prihodnje urejal nadaljnje zazidave in preprečil razne »divje gradnje« in nenačrtnost — to dvoje pa lahko očitamo zaselku individualnih stanovanjskih hiš med Pivko in Naklom in tudi onemu med železniško postajo in Dobravo. Novi urbanistični načrt je zelo dalekosežen in upošteva Naklo kot kraj ob važni prometni žili in ob močnem industrijskem centru. Zato predvideva, da se bo na prostoru med Pivko in Naklom v prihodnjih petnajstih letih zgradila nova šola z igrišči in zelenim pasom, dalje hotel z restavracijo, preskrbovalni center, servis za popravilo gospodinjskih strojev, zdravstveni dom, otroške zavetišče, dva velika stanovanjska bloka in nekaj stanovanjskih stolpnic. Urbanisti namreč predvidevajo, da 6e bo število prebivalstva v Naklem v prihodnjih 15 letih povečalo za 100 odst., torej od sedanjih približno 800 na 1600 prebivalcev. Načrt predvideva tudi prostor za privatne pritlične in enonad-stropne stanovanjske hiše, in sicer v trikotu od odcepa ceste pod p<>-liškim klancem do pivških sadovnjakov, ki naj bi predstavljali mejo med tem zaselkom in vasjo Pivko. Na tem področju predvidevajo gradnjo 25 do 30 hišic, nekaj pa je že zgrajenih. Vas Pivka pa bo ohranila sedanjo podobo, ker je izredno lep primer starejše kmečko arhiteiktUTe in urt»-nistične celote iz preteklosti. Ker je v nekaj letih predvidena tudi razširitev sedanje glavne ceste v mednarodno cesto (ki bo našo državo skozi ljubeljski predor povezala z Avstrijo) in ker bo vstop na to cesto (ki bo potekala od Labor skozi Struz-svo in se bo priključila na sedanjo glavno cesto nekje pod poli&kim klancem) I le na Laborah (za Kranj!) in pa I nekje pri Kovorju, predvideva urbanistični načrt tudi razširitev ceste Polica—Naklo-Strahin j—Duplje (tako imenovana »stara cesta«), ki bo postala glavna zbirna lokalna cesta. Iz središča Nakla pa bodo zgradili novo 7 m široko ! cesto s kolesarsko stezo in stezo za pešce, ki bo potekala vzporedno z lokalno cesto mimo hotela, oskrbovalnega centra, nove žole, skozi zaselek privatnih stanovanjskih hiš in se bo pod po-lišfcim klancem priključila na lokalno cesto Polica-Strahinj—Dut> 1 je. Predvidene so tudi nove avtobusne postaje v bližini oskrbovalnega centra. - T. poslopje že pod streho. Obenem pa na Bohinjski Beli ni prostorov za delo organizacij, društev, kluba in trgovine. Potreb po novih prostorih je torej več kot dovolj, zato bi bilo z gradnjo potrebno nadaljevati. Tudi za mesnico se vaščani zelo zavzemajo, saj morajo še vedno hoditi po meso v 5 km oddaljeni Bled. Poiskati bi morali primeren prostor in problem bi bil rešen. — B. - S. medved Pojavil se je v lovišču lovske družine Bled Kaže, da bomo morali v lovski kroniki tudi letos odstopiti stran ali dve medvedu — staremu znancu, ki že nekaj let zaporedoma razburja živinorejce in lovce na Gorenjskem. Bralci se gotovo še spominjajo, kako je kožuh.-r povzročil lani med prebivalci pod KriSko planino, Storžičem in Zaplato pravi preplah. Na Zaplati se je krvoločno lotil tropa drobnice in priredil pravcati pokol. Pa tudi dajmarski 'Jelovici pri Soriški planini ni prizanesel. Tam je poki a! kar pet glav živine. Zaradi storjene škode je morala Lovska zveza Kranj plačati oškodovanim kmetovalcem 300 tisoč dinarjev odškodnine. Medved 6e je prikazal v bl*;čjo korist pametnega gospodarjenja: pašnik gozd. Druga želja p.rer.i-i-Dv je. da bi bile gozdne maše SLP na območju Brez: j 'predvsem namenjen« tamkajšnjim domačinom, ki imajo velike potrebe po ureditvi druZbenih prostorov in drugem. Doslej te zaloge v glavnem izkoriščajo lovske družine in druge organizacija izven brezjanskega območja. PAŠNIKI IN NAJEMNINA Tamkajšnji domačini menijo, da je sedenji način najema pašnikov precej pomanjkljiv. Kmetje sicer dobivajo pašnike v najem, vendar ne za daljšo dobo. zaradi česar je med njimi premajhna zainteresiranost, da bi v te pašnik« tudi investirali. Kakor hitro bi obstajala možnost, da bi dobivali pašnike v najem za daljše obdobje, bi 6e Podljubeljčani glede pašnikov lahko lotili bolj načrt-nega dela. Hiter razvoj industrije in 6 tem povečan dotok prebivalstva je imel določene posledice tudi v šolstvu. Število šoloobveznih otrok je naraščalo, šolski prostori pa so ostali bolj ali manj nespremenjeni. Tako stanje je narekovalo tudi potrebo po gradnji nove šole na Trati pri Skofji Loki, kjer so se v preteklem letu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začetna dela ustavila. Z novimi investicijami pa so v zadnjem času z gradnjo šole nadaljevali. Sklad za šolstvo ObLO Skofja Loka bo letos dodelil za gradnjo šole na Trati 31 milijonov dinarjev. Sola na Trati mora biti dograjena do 15. decembra, tako da se bo lahko v njej pričel pouk že v drugem polletju šolskega leta 1962-63. Ta osemletka bo imela dvajset oddelkov s približno šest sto učenci. Z dograditvijo šole na Trati pa vprašanje pomanjkanja šolskega prostora na loškem območju še ne bo povsem rešeno. Ze naslednja leta bo namreč spet primanjkovalo šolskih površin. Zato bo treba v doglednem času razmišljati o razširitvi šolo na Trati kakor tudi škofjeloške šole. Pri tem je ohrabrujoče vsaj to, da bodo lahko šolo na Trati širili brez večjih problemov, ker že sam. načrt predvideva možnosti •azširitve. V prvem polletju naslednjega šolskega leta bo stanje ^,lede šolskega prostora na škofjeloški osemletki zelo kritično. Izboljšalo pa se bo v drugem polletju, ko se bo na Trato odselilo približno 350 učencev. Novo šolsko poslopje bi bilo po-frebno zgraditi tudi v Zalem logu. V tem kraju imajo sedaj pouk v neprimernih prostorih in je njihova šolska stavba eno izmed najslabših šolskih poslopij na Go-•eniskom. Za gradnjo novega poslopja je v tem kraju precejšnje '.animanje, saj so prebivalci sami zbrali že več milijonov dinarjev. Ce bi bilo letos mogoče zagotov-.t: še nadaljnjih dva do tri milijone dinarjev, bi bilo še to leto šolsko LOŠKI DELAVEC poslopje v Zalem logu dograjeno oziroma pod streho. Naslednje leto pa bi za dokončno ureditev poslopja morali preskrbeti še nadaljnja sredstva. — P. SKRBNE PRIPRAVE V Skofji Loki se skrbno pripravljajo na letošnji okrajni zlet Ljudske tehnike. V okviru teh priprav je bilo na teden tudi posvetovanje s predstavniki okrajnega in občinskega odbora LT ter Občinskega komiteja LMS. Na posvetu so izrazili željo in pripravljenost, da bi bil letošnji Okrajni zlet LT boljši od prejšnjih in da bi res zajel vse naše gorenjske komune. Nekatere akcije, ki so jih v zvezi z okrajnim zle-tom organizirali po šolah, dobro potekajo. Pri organizaciji zleta se postavlja tudi vprašanje finančnih sredstev. Polovico naj bi prispeval okrajni odbor LT, medtem ko bodo morali ostale stroške kriti iz drugih virov. Po sedanjih predvidevanjih bi razen drugega or ganizirali 17. junija parado, ki bi šla od Plovna do Mestnega trga. Tu naj bi bilo tudi krajše zborovanje, kjer bi poudarili vlogo Ljudske tehnike v našem gospodarskem življenju. V paradi naj bi posamezna škofjeloška podjetja prikazala tudi svoje izdelke. Kako najti najustreznejšo obliko povezave Delo v lesni delavnici obrtnega podjetja »Cokla« na Blejski Do- bravi iz Ljubljane in precej gradbenih podjetij iz vse Slovenije. V podjetju je zaposlenih 40 delavcev, ki so razen 9 vsi kvalificirani ali- visoko kvalificirani. — Sindikalna podružnica je lani organizirala tudi tečaj za polkvali-ficirane delavce. Izpite je pred posebno komisijo opravilo 7 kandidatov. Cisti dohodek deli«"* v obrtnem podjetju »Cokla« v razmerju 84 proti 16, kar je za 1,5 odstotka več na sklade kot v letu 1961. -Razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom pa -je 1:3,2. Z novim načinom nagrajevanja so vsa dela nagrajena po Foto: F. Perdan kov poraslo za 17 odstotkov, prav tako se jo v zadnjih mesecih dvignila realizacija za 17,5 odstotka. Strojni park imajo v »Cokli« ze zelo izrabljen ,zato so se dogovorili, da bodo nabavili nokaj novih strojev in svojo proizvodnjo še bolj izpopolnili. Sedaj imajo že tri električne šivalne stroje, v kratkem pa nameravajo dobiti še dva iz Anglije. Težavo imajo le s surovinami, ker jih nimajo vedno dovolj na zalogi. Dobavitelji surovin pa so Runo iz Tržiča, Konus iz Kamnika, nekaj pa jih dobijo tudi z Vrhnike. - M. Zivkovič Verjetno bo prihodnji teden v Skofji Loki razširjen plenum Občinskega komiteja LMS. O pripravah na ta plenum so že razpravljali ta teden tudi na seji sekretariata. Razširjeni plenum bodo sklicali z željo, da bi našli najustreznejšo povezavo mod osnovnimi mladinskimi organizacijami na terenu in občinskim, komitejem. Dosedanja praksa je pokazala, da 6edanje metode povezovanja ne ustrezajo več sedanjim pogojem. Nemogoče je namreč, da bi lahko imel Občinski komite T-MS zadovoljivo stike z organizacijami po terenu samo preko občasnih obrazcev oziroma poročil. Zato Občinski komite LMS v Skofji Loki meni, naj bi v prihodnje vse osnovne organizacije redno pošiljale komiteju zapisnike s svojih sej. Ti zapisniki naj bi bili obširnejši, ker bi se le tako lahko iz njih razbrala in spoznala celotna problematika v posamezni mladinski organizaciji. NADALJEVALNA DELA Ta teden so pričeli ob novem mostu čez Sušico v Skofji Loki ploskati železne drogove obrestnih svetilk, da bi jih tako zavarovali pred nadaljnjim rjavenjem. Letcs bodo nadaljevali tudi še t nekaterimi deli. ki so prejšnje leto izostala. Asfaltirali bodo ttifl cestišče v dolžini pol kilometra, ki je bilo razrušeno ob gradnji mostu. Za asfaltiranje tega odseka bo pris-^val občinski proračun pet milijonov dinarjev. Ta gradnja je zajeta tudi v programu cestnih del rta obmo-'ju kranjskega okraja v letu 1962. Po občnem zbc.ru ObO RK Uspeli so, toda naloge še čakajo Pred d »evl je imel ObO RK Tržič redni letni občni zbor, na katerem m |« v sejni dvorani ObLO zbralo nad 50 delegatov osnov-nlh organiZB'l| h gostov. Osnovna ugotovitev temeljite analize dosedanjega rte!« je, da jc tiv.iška organizacija RK doslej z velikimi uspehi opravljala svoje poslanstvo, a da jo kljub temu čakajo šc številne naloge, želja vseh je, da se ne bi pustili uspavati na sedanjih uspehih, ki Tržičane uvrščajo med najbolj delavne v okraju in Sloveniji, temveč da bi tudi za prihodnje ostali vzor manj delavnim občinskim organIzadjani RK. Prva naloga v prihodnje bo Vključevanje čimvečjega števila mladine v delo RK, kar je razumljivo, saj že saina množičnost zagotavlja nekatere uspehe. Število članov pa jc že sedaj zadovoljivo, saj je v primerjavi s številom občanov prscej nad republiškim po-vprečj-.-m. V devet h osnovnih or- ganizacijah jo 1970 članov, in sicer v Tržiču 763, Križah 250, Ko-vorju 192, Lomu 126, Brezjah 82, Lešah 87, Podljubelju 138, Jelen-dolu 130 in na Ravnah 200. Med vsemi omenjenimi so najbolj delavni Jclendolčani. Članstvo bodo Tržičan! pomno- JESF.NICE, 23. MARCA — Včeraj so jeseniško Železarno obiskali predstavniki Jugobanke iz Ljubljane. Ogledali so si nekatere obrate /eie/arne ln se kasneje pogovorili s predstavniki Železarne o tem kaj ho letos jeseniška Železarna izvažala. Na sliki: predstavniki železarne ln Jugobanke na skupnem sestanku v Kazini. Foto: F. Perdan imajo svoje organizacije po šolah. V ta namen so na zadnjem občnem zboru izvolili posebno ko- T R Ž I Š K I VESTNIK misijo, ki bo spremljala njihovo delo, ob zaključku vsakega šolskega leta pa bo najboljše pod-mladkarje nagradila. Za • njihovo delo na treh najboljših šolah je pripravljeno 50 tisoč dinarjev nagrad. Povečanje članstva in s tem še uspešnejše delo si bodo Tržičani zagotovili tudi s tesnejšim sodelovanjem vseh družbenih in društvenih organizacij; to je bilo že doslej precejšnje, vendar pa še obstojajo možnosti boljših oblik sodelovanja. Na obenem zboru je bila precej živahna tudi razprava o alkoholizmu. V borbi z njim bodo morali biti člani RK še aktivnejši, ObO RK pa bo glede tega še posebej razpravljal s postajo Ljudske milice, da bi dosledneje izvajala svoje pravice v zvezi z zakonom o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim gostom. Vz.poredno s tem bodo osnovne organizacije poskrbele za večjo zdravstveno vzgojo in predvsem propagirale brezalkoholne pijače. Razen omenjenega je bilo še precej govora in sprejetih sklepov glede najrazličnejših tečajev, krvodajalstva, preventivne zdravstvene službe, nege bolnikov na domu, prve pomoči itd. Zelja di-skutantov v vseh razpravah pa je bila, da bi bilo njihovo delo V prihodnje še uspešnejše. In še en podatek, ki dovolj jasno pokaže delo tržiških organizacij RK: v zbiranju pomoči za ponesrečence v Mn!vnn~ki jo bil v ktanjukcm okraju najboljši ObO RK Tržič, ki mu jo uspoln zbrati pomoč v vrednosti 3,500.000 dinarjev (največ v denarju). - B. Fajon NAD 300 MILIJONOV ZA STANOVANJSKO GRADNJO na Novem svetu, medtem ko jo drugi pred vselitvijo. Stanovanjski blok za prosvetni m zdravstveni kader so pričeli graditi tudi v Gorenji vasi. Na V preteklem letu so znašale Cešnjici in v Železnikih pa so investicije v stanovanjsko grad- do tl.etje faze dogradili devetko v škofjeloški občini 316 mi- stanovanjska bloka. Na Trati lijonov 209 tisoč dinarjev. S so do četrte faze dogradili tn-temi sredstvi so dokončali na ko imenovane »MONT« vrstne NOVEM SVETU tri 24-stano- hiše, ki jih gradi podjetje »Jo-vanjske bloke, tik pred vselit- lovica«; podjetje »Termika« pa vijo pa sta tudi dva 20-stano- je enake vrste hiše dogradilo vanjska stolpiča, nadaljnja dva do druge faze. Dva stanovanj-pa so pričeli graditi. Na Trati ska bloka pa sta bila zgrajena 60 dogradili enak blok kakor tudi za potrebe JLA. 3. IN 4. RAZRED NA JESENICE Planina pod Goli-o - Pred re- kaj meseci smo že pisali, da bo.'o na Planini pod Golico nad Jesenicami .še letos uvedli Vombin'-rani pouk (prvi in drugi razrcl skupaj in tretji in četrti razrc<1 spet skupaj). To so storili zarezi tega, ker je ena od učiteljic odšla na porodniški dopust. Pouk jo na ta način nokaj časa potekal, vendar so v zadnjom času prišli do spoznanja, da to ne daje nobenih posebnih rezultatov. Zato so se odločili, da besta na Planini pod Golico obiskovala šolo le 1. in 2. razred, tretji in četrti razred pa so preusme-ili na Jesenice. - M. 2. Prostori ovirajo delo Vzrok za precejšnje mrtvilo na kulturnoprosvetnem področju v Tržiču je v pretežni meri pomanjkanje delovnih prostorov. — Cankarjev dom jo v večini zaseden zaradi filmskih predstav, z njim pa se praktično tudi začnejo in končajo vsi prostori, ki vala SZDL 6 sredstvi, ki so bila nedavno zbrana z občinskim ljudskim posojilom, medtem ko naj bi za prostore v Tržiču predvsem skrbela sindikalna podružnica. Iz občinskega proračuna namreč ni pričakovati niti letos niti prihod- sploh omogočajo delo. Obstajajo 'nje leto možnosti večjega investi- sicer še štiri dvorane, vendar pa nobena od teh nima pogojev za kulturnoprosvetno delo. Dvorano na Ravnah imajo strelci, v razpadajočem Domu Partizana je še za potrebe športa in telesne vzgoje pretesna dvorana, dvorana Svobode in dvorana v BPT pa sta za koncertne in odrske prireditve skoraj neuporabni. Problem je torej na dlani. Nekateri kulturnoprosvetni delavci se zanašajo, da bo situacija še letos rešena, ko se bo zdravstvena služba izselila iz 6odanjih prostorov v nov Zdravstveni dom. Toda verjetno bo tudi še potem estal problem delovnih prostorov. Na nove delovne prostore ne računajo samo kulturnoprosvetni delavci oziroma Svoboda, temveč tudi knjižnica, nekatere družbene in društvene organizacijo, pa tudi sam občinski ljudski odbor, ki »pričo sedanje utesnjenosti potrebuje nove prostore. Vsi seveda nc bedo prišli na svoj račun. Problema se bo treba lotiti na drug način. Na podeželju in le delno v Tržiču bo protdom «»ešor- ranja, zato naj bi 6e za zbiranje sredstev zavzeli sindikati v svojih kolektivih. Seveda je zadeva glede tega letos že zamujena, misliti, kako bi V:lo moč vsaj prihodnje leto preurediti dvorano Svobode ali poiskati morda še kakšno drugo možnost. Gre torej za to, da bi bili letos zagotovljeni načrti in pripravljene možnosti, kako zagotoviti sredstva prihodnje leto. Odveč bi bilo poudarjati, da so Tržičani željni kulturnoprosvet-nih prireditev. Za dokaz 60 vedno dobro obiskane prireditve gostujočih skupin. Razpisna komisija pri ObLO Skofja Loka razpisuje mesto direktorja v obrteem podjetju kombinat Sovodenj in predpisuje za kandidate naslednje pogoje: 1. ekonomska srednja šola ali tehnična srednja šola za lesno industrijo in 5 let prakse na vodilnih mostili ali pa 2. nižja šolska izobrazba in 15 let prakse v lesni stroki, od tega 10 let na vodilnih mestih v gospodarskih orga nizacijuh. Kandidati naj vlagajo svoje pismene ponudbe pri Občinskem ljudskem odboru Skofja Loka do 20. 4. 1962 in naj jih kolkujejo s 50 dinarji. Nič več kampanjsko, ampak sistematično Proizvajalce je treba vzgajati, če hočemo, da bodo dobri upravljavci Pred dnevi Je bila v Ljubljani II. skupščina delavskih in ljudskih univerz Slovenije. Na skupščini ao pregledali delo teh izobraževalnih ustanov v zadnjih dveh letih in prišli do zaključka, da je dosedanje delo izpolnilo pričakovanja, kljub temu da so nekateri trdili, da delavske univerze ni*o potrebne, češ da so v na-uprotju z novimi težnjami v najem Šc,rkem sistemu in da so odveč, odkar smo razvili izobraževalne centre v podietiih. Obska-li smo upravnika Delavske univerze v Kranju Janka Bldovca in ga zaprosili za kratek razgovor o dosedanjem delu kranjskega zavoda in 0 načrtih za prihodnost. Iz razgovora oovzemamo nekaj misli- Predvsem je treba oronehatl 5 kampanjskim in nemačTtnlm delom in s« lotiti revmatičnega izobraževanja nenesredn'h proizvajalcev po podjetjih, ki so tudi upravljavci, na jim prav pomanjkanje najbolj osnovnm pojmov o našem družbenem in ekonomskem razvoju često onemogoča iispeš-no opravljanje te funkcije. Razen osnovnih pojmov o novih ukrepih v našem gesoodanstvu. o osnovah ekonomike, o delitvi dohodka med gosoodamko organizacijo in družbo in o delitvi osebnih dohodkov, o upravljanju v gospodarstvu itd. naj bi to družbenoekonomsko izobraževanje zajelo tudi osnove računstva in materinega iezika. Tako izobraževanje, ki naj bi zajelo vse neposredne proizvajalce brez kvalifikacij ali 2 nižjo kvalifikacijo, bi bilo osnova za nadalnje delo. Več zanimanja za to obliko pa bi moral pokazati Občinski sindikalni svet, ki se je doslej ukvarjal z vsemi drugimi problemi, samo s tem ne dovoli. A * ------ izobraževanjem pa bi odpravili marsikateri problem in kar je najvažnejše, s tem bi usposobili proizvajalce za upravljavce. Temu problemu so odgovorni forumi doslej posvečali vso premalo pozornosti. Seminarji ln predavanja so bila vedno namenjena le funkcionarjem, marsikateri proizvaja-lec-upravljavec, tudi član delavskega sveta, pa je bil prepuščen sam sebi in je spričo nepoznavanja problemov zdolgočaseno dvigal roke in "lasoval za 6tvari, za katere mor* ne bi, če bi jih dobro poznal. Zato je prav druž-beno-ekonomsko izobraževanje v prihodnje ena glavnih nalog Delavske univerze. Stalne oblike dela Delavske univerze v Kranju (sindikalna šola, politična šola ZK, mladinska politična šola, oddelek mariborske Višje komercialne Sole, šole za življenje in šole za starše, poučevanje tujih jezikov itd.) naj bi ostale tudi v prihodnje, ker so postale že kar tradicionalne in je med ljudmi zanje zanimanje. Preden pa bi prišli na družbeno -ekonomsko vzgojo po naših tovarnah, je treba analizirati potrebe in pripraviti sistem, razen tega pa zainteresirati eno od političnih organizacij v komuni, ki bi zagotovila bolj ali manj popolno udeležbo vseh prizadetih proizvajalcev pri tej vzgoji. Seveda pa je pri tem zelo pomembno tudi vprašanje sredstve (Delavska univerza je finančno samostojni zavod). T. URA PRAVLJIC zaključuje sezono Pomladni meseci so čas, ko se učenci marljiveje lotijo učenja, zakaj šolsko leto se počasi nagiba h koncu. To je upoštevalo tudi vodstvo Prešernovega gledališča v Kranju, zato je sklenilo, da bo prihodnjo nedeljo zaključilo sezono URE PRAVLJIC. Pripravljanje sporeda zdaj ne bo moglo odvajati sodelujočih otrok od uspešnega učenja. Zadnja URA PRAVLJIC bo jutri, v nedeljo, 25. marca. To bo hkrati 31. Ura pravljic v letošnji gle dališki sezoni. Na sporedu pa je še eno gostovanje, in sicer 8. aprila dopoldne v Mestnem gledališču v Ljubljani. To gostovanje je namenjeno ljubljanskim otro- kom. Kaže, da se bodo morali malčki do jeseni tako priljubljenim URAM PRAVLJIC odpovedati. In kaj obetajo URE PRAVLJIC prihodnjo sezono? Vsekakor bodo z njimi nadaljevali. Dosedanjo obliko bodo skušali požlahtniti z novo vsebino in razn: ' prijemi, ki bodo naredili URO PRAVLJIC pestrejšo in mikavnejšo. Vodstvo gledališča si bo hkrati tudi prizadevalo, da bo pri1 gnilo k delu nove moči, zlasti take, ki imajo veselje do dela z otroki. Vodstvo dedališča tudi želi, da bi pri tej obliki razvedrila prihodnje leto sodelovale nekatere organizacije — predvsem Društvo prijateljev mladine. ODER MLADIH PRED KRSTNO UPRIZORITVIJO Uspeh, ki ga je Oder mladih pri Prešernovem gledališču dosegel z dramo A. S. Makarenka »»Začenjamo živeti«, Je vlil mladim igralcem novih moči. T« dni bodo začeli študirati nov tekst, tokrat komedijo Milana Nikoliča »Prstan z vrtnico«. Komedija še nI bila uprizorjena, pač pa bo na deskah Prešernovega gledališča doživela svoj krst. To bo konec aprila. Delo je prevedeno iz srbohrvaščine. Komedija bo prav gotovo prijetna, zlasti pa zanimiva poživitev repertoarja, saj pomeni s svojimi novo oblikovnimi potezami noviteto v naši dramski literaturi. Komedijskemu stilu je pripojena še revijska nota s pevci zabavne glasbe in podobnimi vložki. - 9. Koncert za ljubitelje solistične glasbe Pedagogi pred publiko Klubi se na Gorenjskem dobro uveljavljajo Kranjska koncertna poslovalnica nam je v letošnji sezoni pripravila že vrsto odličnih koncertov in tako tudi za ponedeljek, 26. marca, izvajalci bodo tokrat pedagogi kranjske glasbene šole. Glasbeni pedagogi na kranjski glasbeni šoli ne opravljajo samo glasbeno pedagoškega poslanstva, temveč se uveljavljajo tudi kot reproduktivci. Spored njihovega nastopa obsega skladbe od klasike pa do sodobnih stvaritev. Prof. Jože Pogačnik, ki je razen poučevanja na kranjski glasbeni šoli tudi član orkestra RTV LJubljana, bo zaigral skladbi za flavto in klavir - Roussel: PaninHues: Fantazija. Pianisti bodo izvajali kompozicije naslednjih skladateljev: Debussvevi skladbi Odsev v «m>4< in Vrtovi v dežju bo izvaja- la Breda Maruš«!nova; Bachovo Kromatlčno fantazijo in fugo, Lisztov Noeturno in Sindingovo Pomladno žuborenje pa bo izvajala piamistka Marija Mihelčičeva. Prof. Janja Zupančičeva bo zaigrala Lisztovo Un sospiro in ftkr-jančevo Etudo. Sonatino Antonija Szalowskega za oboo bo Zaigral prof. Franjo Bregar, ki je tudi član orkestra RTV Ljubljana. Brahmsovo Sonato v e-molu pa bo na violončelo izvajal prof. Qo-razd Grafenauer. Soliste bosta spremljali pri klavirju profesorici Lilija Kunst-Dolganova ln Janja Zupančičeva. Koncert bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Krahlu ob 19.30. V kranjskem okraju imajo Svobode in prosvetna društva 33 klubov. Sosvet za klubsko življenje pri Okrajnem svetu Svobod je ugotovil, da ti klubi delajo zelo različno. Večina se jih omejuje le ■ na ogle« televizijskih programov, I vidne izjeme so le Klubi kultur-| nih delavcev v Kranju, Klub DPD Svoboda na Jesenicah, na Bohinjski Beli, Cerkljah in še nekateri drugi. Največ klubov je v kraniski občini (14), nato v radovljiški (10), v jeseniški (3), tržiška občina pa Še nima nobenega kluba. Približno 18 društev Ima dobre prostore; na splošno pa bi društva lahko ustanovila Se več klubov, če bi Imela primerne prostore. Za klubsko življenje se močno zanimajo tudi družbene organizacije. Ker so društva dolžna, da skrbijo za kvaPteten in pester program klubskega življenja, ki naj bi posegel v vsa nodroč^a družbenega življe- nja, naj bi pri sestavi programov že v večji meri sodelovale vse družbene organizacije. Boljše stike bodo vodstva klubov morala navezati tudi s kulturnimi ustanovami, predvsem s šolami, knjižnicami, muzeji, gledališči itd. Svobode in prosvetna društva v našem okraju imajo preko 30 televizijskih sprejemnikov, prav toliko magnetofonov, večje število električnih gramofonov ln radlo-aparatov. Razen tega Je po osnovnih šolah preko 70 difkopov, 40 epskopov, 25 kinoaparatur za ozki film, ve? kot 100 rad:oaparatov, 25 magnetofonov, 11 televizijski sprejemnikov itd. Tehničnih možnosti za delo v klubih je torej precej. Lahko pa bi opazili, da v društvih primanikuje kadra za vodenje klubov. V Kropi, kjer Je sind;kal-na podružnica lepo oorsmlla klub, je leta slabo izkoriščen, ker nimajo vodstvenega kadra. Podob- Filmi, ki jih gledamo HIROSIMA LJUBEZEN MOJA - Francoski film Hirošima, ljubezen moja je 'pravzaprav novo presenečenje. Film je zaradi svoje globoko človeške tragike resnično aktualen. Gledamo ga namreč v fasu ko se na eni strani sestajajo v Ženevi razadi razorožitve in ko na'drugi strani Američani pričenjajo z novo serijo atomskih poskusov v"ozračju. Tako je ta film žgoča obsodba vojne in njenih posledic. Je eden ttmed glasov, ki se po svoje vključuje v prizadevanja vsega naprednega sveta zoper zlo, ko človek ni več človek, marveč številka v četi, armadi, koncentracijskem taborišču ali v zaklonišču pod zemljo. Obtožujoča zgodba francoske filmske igralke in japonskega intelektualca, ki sta se slučajno našla desetletje po tem, kar je nad Hirošimo ekspiod:raia prva atomska bomba, je pretresljiva. Vnovič so zaživeli pred nami dnevi, ko se je svet veselil konca vojne! Toda ta konec ni bil samo konec velike nepravičnosti, marveč hkrati začetek stihije oboroževanja in mrzličnih prinrav na novo morijo. In prav zaradi tega je film aktualen. Aktualen zato, ker se naši otroci igraio z miniaturnimi raketami, topovi in tanki, namesto da bi gradili hiše, elektrarne in predore. Film je aktualen tudi zato, ker nas tistih dve sto tisoč mrtvih in osemdeset tisoč ranjenih ni izučilo, kako.je treba živeti (jih ni izučilo!). Film je aktualen končno tudi zato ker nikoli ne mislimo na tiste, ki zaradi atomskega žarče-nja niso mogli imeti otrok (in to otrok, ki bi gradili hiše, elektrarne in predore). Zaradi vsega tega in še zaradi marsičesa drugega je zgodba tega začetka in konca nenavadne ljubezni pretresljiva. MON PETIT — je nemški film. Začetek je banalen, nadaljevanje nemogoče in konec melodramski. Filmska zgodba, ki se sicer godi v Parizu, ima nekoliko neslan priokus. Nemci so pokazali pariške strehe, študente slikarstva (čudno, bili so brez brad) in skušali ob vsem tem splesti naivno ljubezensko romanco. Toda to jim res ni uspelo. Mon petit je film, ki še zdaleč ni uspel pogledati čez prag povprečnosti. Navadna naivna melodrama! no Je v Kamni gorici, na Lanco-vem in drugod, kjer se omejujejo le na ogled televizijskih programov. Občinski sveti Svobod bodo zaradi tega v bližnji prihodnosti organizirali enodnevne in dvodnevne seminarje za vodenje klubov, na katerih bodo udeleženci dobili nekaj osnovnih napotkov za vodenje klubov. Eden najbolje organiziranih klubov je Klub kulturnih delavcev v Kranju. Ta klub je prevzel tud] patronat nad nekaterimi klubi v večjih središčih kranjske občine, tako da bodo kvalitetne programe, ki bodo izvajani v Kranju* videli tudi v drugih dobro organiziranih klubih kranjske občine. Podobno obliko so lansko leto uvedli tudi na Jesenicah, saj so v preteklem letu izvedli preko 90 klubskih nastopov. Nekatera društva so v klubu dobro izkoristila predstavo Linhartovega Matička, ki ga Je predvajala RTV Ljubljana. Po končani televizijski predstavi so se razvili zanimivi in poučni razgovori. Tudi televizijske filme ponekod dobro izkoristijo. Sosvet je lahko ugotovil, da jo potreba po tem novem načinu kul-lurnoprosvetnega dela prodrla med člane Svobod in prosvetnih društev, še veliko pa bo treba storiti, da bodo programi dela dobili višjo kvaliteto. - M. S. Henri Matisse -portreti V četrtek, 22. marca, je bila v zgornjih razstavnih prostorih Mestnega muzeja v Kranju odpT-ta razstava portretov znanega francoskega slikarja in grafika Henrija Matissa. — Rojen je bil 1896. leta v Le Chateauju v severni Franciji, umri pa leta 1954 v Nicl. Matisse je bil učenec Mo-reauja in je pripadal fauvistični smeri slikarstva. Na tokratni razstavi v Kranju se srečujemo z zelo posrečenim izborom 63 reprodukcij portretov. Celotna razstava nudi lep pregled zanimive galerije portretov, ki tvorijo zaokrožen slikarjev opus. Razstava bo odprta 14 dni. Sedel je na svoje ležišče. »To želi tudi gospod direktor Jorgensen!« Način, kako je rekel »gospod direktor«, je zvenel kot porog. »Pričakoval sem vas.« »Pričakoval. Kako?« sem vprašal. »Po radiu. Naš radijski čas, saj veste, traja pol ure. Takoj, ko ste odpluli, je Jorgensen že govoril z menoj.« Zopet sem se zavedal, kako so me njegove oči pozorno opazovale. »Se en kozarec?« »Hvala, ne,« sem dejal. »Zdi se mi, da vem: ste zastopnik neke angleške družbe.« V steklenici je zaklokotalo, medtem ko je napolnil oba kozarca. »Skaal,« je delal. »Kakšna družba je to, gospod Gansert?« »Za osnovne kovine in industrijo,« sem odgovoril. Njegove rdečkaste obrvi so se dvignile. »Takooo! Torej velika družba, ali ne? Večja kot D. N. S.« »Da,« sem dejal. Hotel sem, da bi on vodil razgovor, kajti hotel sem si biti še bolj na jasnem, s kom imam posla. Toda obotavljal se je. tako da sem slednjič vprašal: »Kje je Schreuder?« »Zaprt je v eni izmed kabin,« je odgovoril. »AH lahko govorim z njim?« »Morda«. Vrtel ie kozarec, da se je gosta brezbarvna tekočina zibala sem in tja. Potem me je pogledal s svojimi malimi, ostrimi očmi, ni pa ničesar dejal. Enakomerno udarjanje strojev je nenadoma prekinil glas roga za odhajajočima ladjama, ki je zatulil skozi kajuto Obotavljal se je. Zopet je zapel rog. »Koliko?« se/n vprašal. »Koliko?« Smehljal se je in dvignil ramena. Potem je počasi in premišljeno dejal: »Radi bi nekaj kupili. Toda, veste, kaj bi radi kupili, gospod Gansert?« »Veste vi, kaj bi radi prodali?« sem odvrnil. Smehljal se je. »Mislim da. Pri meni na ladji je mož, ki lahko da podatke o nahajališčih novih važnih kovin. Toliko mi je povedal gospod Jorgensen. Povedal mi je tudi, da moram tega moža — Schreuderja — pripeljati v Bovaagen Hval, ne da bi vam dovolil govoriti z njim. Vidite torej, gospod Gansert, kako slabo stoji stvar zame. Gospod Jorgensen je direktor kitolovske postaje, kateri prodajam svoje kite. To je trd možak. Ce mu ne bom izročil Schreuderja, postaja ne bo več prevzemala mojih kitov. Razumeti morate, da imamo na Norveškem samo tri kitolovske postaje. Vsaka postaja sme imeti tri kitolovke. Ce bo Bovaagen Hval zame zaprt, ne bom mogel nikjer več prodati svojih kitov. Od česa pa naj živim? Od česa naj živijo moji možje? In moja ladja — bo potem ležala v San-delfjordu in tam strohnela. Toda najprej se pogovoriva o Jorgen-senu. Ce ne bo dovolj ponudil in Če boste po možnosti vi več nudili — prav, morda bi se dalo urediti, da bi živel tudi v Angliji, ali ne? Kako naj sicer napolnim tale svoj trebuh?« Zopet se je potrepljal po svojem ogromnem trebuhu, ki "ie je od smeha ves tresel. »Morda imate v vašem Sohu, ki je znan po dobrih restavracijah, kakšen lokal z dobro cvetočo črno borzo, kaj pravite? Toda najprej mi dovolite, da govorim z Jorgensenom?« Na pol se jo dvignil in pogledal skozi stransko okno naprej. Potem je pogledal na svojo uro. »V petih minutah bomo v Bovaagen Hvalu, potem ga bomo že videli. In zdajle bova popila še enega, ali ne?« Zopet mi je natočil. »Skaal!« Ker nisem dvignil svojega kozarca z njim, je dejal: »Prosim, gospod Gansert. Ce pravim skaal, morate piti. Ce ne pijete vi, tudi jaz ne morem piti. Takšna je navada na Norveškem. In jaz bi rad pil. Skaal!« Prijel sem svoj kozarec in popil žganje. Bilo je ostro in me je peklo v grlu. »Zakaj je hotel Schreuder na Shetlandske otoke?« sem vprašal. »Morda je koga ubil, ne vem. Toda skoro me je imel za norca — magnetiziral jc moje kompase.« Zopet me je opazoval. »In potem ta Farnellov opis — dejali ste, da mu na mezincu leve roke manjka zadnji člen, ali ne?« »Točno,« sem rekel. »To vera, ker ga je tegubil, ko sva bila skupaj v Rodeziji. Prst je iobtf v drobtinic* Zakaj vrwaJM»i»?« Njegove oči so bile zopet zaposlene s pijačo. »Ah, kar tako. Le premišljeval sem nekaj drugega. Ta Schreuder mi ni o tem prav nič pripovedoval. Njegov opis pa je sicer popolnoma ustrezal temu, kar ste mi vi povedali. Toda o mezincu na levi roki ni dejal ničesar.« Strojni signal je zopet pozvonil in obrati V stroju so se zmanjšali. Vstal sem in pogledal naprej. Meida se je še bolj zgostila. Toda v nejasnih obrisih se je pokazala pred nami ena majhnih čeri, ki so zakrivale Bovaagen Hval. »Vsak čas bomo tam,« sem dejal. Ni mi odgovoril. Mislim, da je razmišljal, kako bi najpametneje izpeljal pogajanja, ki jih je imel z menoj in z Jorgensenom. Zelo rad bi bil izvedel, zakaj je sploh omenil Parnellov mezinec in koliko je o tej stvari sploh vedel. In tedaj se mi je nenadoma zazdelo, kot bi st bil sprostil ves oekel. Prvo, kar smo slišali, je bil krik. Potem je sledil udarec železnih vrat in nato so zdrveli koraki po krovu, okovanem z železom. Nekaj je štrbunknilo v vodo. Potem so sledili zonet kriki in ie več topotanja nog po železni oblogi. In zopet se je oglasil strojni signal in ladja se je stresla pod vijaki, ki so se vrteli z vso močjo. Pri prvem kriku je Lovaas skočil na no?e s tako naglico, ki je pri človeku z njegovo obilnostjo ne bi nihče pričakoval, in stekel do vrat. »Kaj se je zgodilo?« je zarjovel. Preko njegove rame sem videl človeka, ki je imel obraz oblit s krvjo in je gledal proti nam. »Bil je to Schreuder?« je zaklical nazaj. Potem ie pokazal preko ograje ladje. »Pobegnil nam je in preskočil ograjo.« »Ta prokleti nespodobni idiot!« je zarjovel Lovaas in se pognal po stopnicah do komandnega mostu. »Kaj se je zgodilo?« sem vprašal za njim. »Schreuder«, je odgovoril. »Pobegnil je in skočil čez ograjo.« Odprl je vrata na poveljniški mostiček. Tam jc stal krmar in gledal skozi daljnogled. »AH ga vidite?« »Ne,« je odgovoril krmar. In potem nenadoma: »Da, da poglejte tja!« S pogledom sem sledil pjagovi roki. It prav na meji vidljivosti v gosti megli je za hio priplaval na morsko površino teman madež. Potem je zopet izginil. »Levi motor s polno močjo naorej, desni motor s polno močjo nazaj!« Lovaas je strmel v brezoblično praznino. »Ob.ni krmilo koliko moreš, Henrik!« *W **na-. *Vic* vv'Am )K >vd> o>WČal%. GLAS ROBOTA* 2i marfi^; OOKUMi-.N ( It IVA> JAN CA DOKUMENTU DOKUMENI i 86 $ Trenutne lazmere, huda zima in verjetno zasledova- | ) nje Nemcev silijo, da bataljon ne ostane skupaj, tako kot \ t do sedaj. To je potrebno zaradi preprečevanja naših a i žrtev, potrebno je zaradi lažje prehrane in pa zaradi tega, i 4 da bomo laže prišli v stik z našimi ljudmi. To poslednje i j| je gotovo najvažnejše, kajti ostati moramo tu, na Go- \ \ renjskem, med svojim ljudstvom, kjer bomo prisotni na i } vsakem koraku. Le taktiko bomo spremenili in se po- i l razdelili. Se enkrat, tovariši, ne iz pokrajine, ostanimo j !med svojimi ljudmi! Cimbliže dolini, kajti na Jelovici j zaradi zime ne moremo dolgo zdržati. Sicer pa zima in i t nemška hajka ne moreta vedno trajati!« t Covoril je še komandant Gregorčič, vsak je razvijal l svoje misli, vendar se jim je ta razdelitev dozdevala kot ^ nujna posledica vsega. I Potem so se razdelili: Matija Blejc naj bi Rašičane f odpeljal nad Kamnik, Benedičič in Biček naj bi šla na * Pokljuko, Perkova skupina naj bi se potem prebila pod i Storžič, večina s štabom z Bernardovo četo, Poljanci z ) Robnikom in s Pavlom Peterneljem pa v Selško in Po- j ljansko dolino. SMedtem je komandant Gregorčič poslal kurirja Ber-nika, naj bi ugotovil, kako je v vasi. Sam Bernik pripoveduje o tem takole: »Ko sem se oprezno približal robu, sem najprej opazil kup strojničnih nabojev. Vedel sem. da stojim na pravi £ skali. Splazil sem se na njen rob in zagledal Dražgoše f tik pod seboj kot na dlani. Toda to, kar sem videl, ni J bila več vas, temveč sama pogorišča. Med njimi so hodili ' Nemci in nekaj nalagali na sani. Tam so r.daj kvišku f štrleli goli in ožgani zidovi, o vaščanih pa nobenega sle- ^ J du! To ni pomenilo nič dobroga. Umaknil sem se in Gre-r gorčiču povedal, kar sem videl. ..« {Bataljon se je poslavljal od tistega nepozabnega kraja. Skupine so krenile. Precejšnja je bila tista, ki je zaga-\ žila v sneg čez Jelovico. Napredovali so silno počasi. Sre-} di visokega snega so bili brez hrane, le po nekaj koščkov f sladkorja je imel vsak. Srečavali so sledove in smučino f Nemcev, ki so pred njimi prekrižarili vso Jelovico in » ^ požgali vse, celo oglarske koče, na katere so naleteli. Pri t I tem pa so morali partizani računati Se na možnost, da a ) bodo z Nemci vsak hip srečali. Več dni so sc prebijali } r tako, a ko so bili na Pokljuki, so soct naleteli na Nemce, t J In spet so so vrnili, izmučeni še bolj kot prej. Tudi I a \ f pot jc bila taka, da bi jo bilo treba popisati poseoej. ) OOklJMfcN II! DOKUMENTI! •PORT .SPO Jutri se prične spomladanski del tekmovanja SCL Pomladna trgatev točk Jutri bo prvič letos prvenstvena nedelja slovenskega nogometa -začne se namreč spomladanski del SLOVENSKE CONSKE LIGE, v kateri se 12 izbranih moštev poteguje za točke, ki odločajo o ~az-vrstitvi teh moštev; in ker je ta razvrstitev jakostna, so točke dragocene. Gorenjski zastopnik v ligi izbrancev je kranjski Triglav. Nogometaši Triglava bodo morali jutri pred trboveljsko občinstvo. Igrali bodo z Rudarjem, ki jih je lani v Kranju premagal. Zato pričakujemo — ootrditev, da so Tr-bovcljčani boljši ali pa — revanšo za jesenski poraz. Poglejmo, kako izgleda prvenstvena lestvica po 11 odigr- ;h kolih jesenskega dela: Olimpija Slovan Rudar Gorica Ljubljana Celje 11 Kladivar 11 Od red-Kri m 11 Sobota 11 Triglav 11 Ilirija 11 Kovinar 11 1 5 31:34 11 1 6 29:19 9 1 6 24:2G 1 6 21:38 2 6 18:24 3 6 18:27 0 10 11:36 (Prva kolona pomeni odigrane tekme, druga število dobljenih tekem, tretja število tekem, ki so se končale neodločeno, četrta število izgubljenih srečanj, potem je razmerje med danimi in dobljenimi goli in zadnja: število točk.) Kot je videti iz razpredelnice, je rtasprotnik Triglava precej više uvrščen, saj je zanesljivo tretji, medtem ko so Kranjčani nekako povezani s sedmim in desetim mestom. Prav zato v jutrišnjem kolu pričakujemo največje premike v tem delu lestvice. V prvem spomladanskem kolu se bodo pomerili med seboj: Gorica : Olimpija (prej ljubljanski Triglav), Kladivar : Celje, Sobota : Kovinar, Ilirija : Celje in Odred-Krim : Slovan. — J. 2. V Tržiču za „Zlato puščico" V nedeljo je bilo t W* okrajno prvenstvo v tekmovr.. strelcev za »Zlato puščico-. & prvenstvu je nastopilo 51 strelce" ki so se predvsem borili z dot8"" 535 krogov, s katero je dovolj« nastop na republiškem prvetftv-Proti pričakovanju pa je to nora» doseglo 10 strelcev, kar je prij*" no presenečenje. Zlasti pa j« veselil Tržičan Lado Brejc, ki 'f dosegel 557 krogov in 6 tem rezultatom odvzel okrajno trofeje lanskemu zmagovalcu Lombarju:' Kranja. Rezultati: Brejc 557, Bukova-* 549, Gros (oba Kranj) 545, M«" nelj 544, Cuš (oba Skofji 544 krogov itd. - J. K. Dve skupini četrtokategornikov 11 10 1 o 11 6 4 11 7 1 11 5 3 11 5 2 40: 7 21 1 24: 9 lfi 3 30:24 15 3 16:20 13 4 22:20 12 Pretekli četrtek, 22. marca, se je začel šahovski turnir četrtoka-tegornikov za dosego tretje kategorijo članov šahovskega društva Kranj. Nastopa 25 četrtokategor-nikov, ki 60 razdeljeni na dve skupini. V prvi skupini igrajo: Kokalj, Ravnik, Cencelj, Sčetinac, Todorov, Mezek, Murovec, Jur-man, Furlan, Pongrac, Mali in Kemperle; — v drugi skupini pa: Tratnik, Jereb, Jovič, Raut, Pi- DOKUMENTI gradbinci dobri smučarji Letošnje tekmovanje v okviru drugih zimskih iger gradbincev Gorenjske je pod pokroviteljstvom SGP Tehnik - Skofja Loka izvedla sindikalna podružnica omenjenega podjetja, in sicer v dneh od 16. do 18. marca pri Loški koči na Starem vrhu nad Sk. Loko. Tekmovanje je bilo ob ugodnih snežnih razmerah na odlično pripravljenih progah. Nastopilo je 62 tekmovalcev iz sedmih podjetij gradbene stroke. — Kljub temu, da cilj tekmovanja ni bil doseganje vrhunskih rezultatov, lahko ugotovimo, da je med delavci-rradbinci precej dobrih športnikov, ki so se vztrajno borili v posameznih disciplinah. — Tekmovanje 6c jc odvijalo v najlepšem redu, brez nesreč in v ; rjetnem vzdušju. Organizacija prireditve jc bila zelo dobra, kar gre zahvala podjetju Tehnik iz Škofje Loke in članom SK Ločan prav tako iz Škofje Loke. Tekmovali so v veleslalomu, v slalomu, v štafeti 3 krat 5 km in v teku na 5 km za posameznike. Rezultati so bili naslednji: veleslalom - (proga 1600 metrov, 32 vratic, 350 m višinske razlike): 1. Ciril Cop 1:24,5, 2. Miro Klinar 1:27,0, 3. Janez Cop 1:27,1 (vsi »Sava Jesenice-«); članice: LNeŽka Alič 0:33,3, 2. Tončka Žagar 0:58,6, 3. Cvetka Skrl 1:26,8 (vse SGP Tehnik Sk. Loka). Proga za ženske je bila dolga 500 metrov 7. 12 vraticnimi in 110 m višinske razlike; mladinci: 1. Boge Por 1:52,2 (Sava, Jesenice), 2. Anton Pohleven 3:54,8, 3. Pavel Kumer 4:38,8 (oba Tehnik. Skofja Lck-i); ekipno: 1. Sava, Jesenice. - Slalom — člani (proga je bila dolga GOOm z 72 vraticami in 250 metrov višinske razlike): 1. Ciril Con 1:11.7, 2. M;ro Klinar 1:12,6, 3. Janez Cop 1:13.2 (vsi Sava, Je-s^ice); mladinci: 1. Bofto Por 1:29,6 (Sava. JosenicoV 2. Ivan Z:t-n:k 2:31,6 (Tehnik, Sk. Loka), 3. Jonez Plevel 3:19,2 (Projekt, Kranj; ekipno: 1. Sava, Jesenice 3:45.4. Štafeta 3 krat 5 km - člani: 1. Sava, Jesenice 0:56,57, 2. SVP Je- senice 1:05,49, 3. SGP Projekt. Kranj 1:07,26; mladinci: 1. SGP Tehnik, Skofja Loka 1:31,51. Tek na 5 km — člani: 1. Janez Kalan 14,40 (Sava), 2. Franc Naglic 14,45 (Projekt), 3. Franc Oman 13,22 (SVP Jesenice) itd.; mladinci: 1. Tomaž Puc 17,08 (Sava), 2. Marjan Koren 20.22 (Sava), 3. Stane Oblak 24,20 (Gradiš). Ekipno: 1. Sava 52,10, 2". SVP Jesenice 1 min. 1.56, 3. Projekt, Kranj 1:08,13. Generalni plasma: 1. Sava, Jesenice 114 točk, 2. Tehnik, Sk. Loka 55 točk, 3. Projekt, Kranj 50 točk in tako dalje. - IVK. čulin, Krek, Božič, Vreg, Gon* da, Stare, Kodek, Pire in Strniša. Igraln i čas za vsako skupino jI trikrat na teden, in sicer za pn* skupino ob ponedeljkih, sredah is petkih ter za drugo skupino ob torkih, četrtkih in sobotah, vsakokrat od 17. ure naprej. Iz vsake skupine bodo dobil: prvi štirje plasirani tretjo ks:e-gorijo, prvaka skupin pa bosa dobila še praktični darili. - Rezultati prvega kola so v I. skupini: Kokalj : Kemperle 1:0, Ravnik : Mali 0:1, Cencelj : Poaf* 0:1, Sčetinac : Furlan remi. To-dorov : Jerman preloženo in Me zek : Murovec remi; II. skupin*: Tratnik : Pire 1:0, Jereb : Kodek 0:1, Jovič : Stare remi, Raut Gozvoda preloženo, Pičulin : Vrej 1:0, Krek : Božič 1:0, Strniša je bil prost. Razveseljivo je, da v vsaki skupini igra po ena žeo-ska, in sicer Pongračeva in P> čeva. — F. S. V NAJEM VZAMEMO SKLADIŠČNE PROSTORE V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJA. V POŠTEV PRIDEJO SUHI PROSTORI PREKO 200 KVADRATNIH METROV POVRŠINE. EVENTU-ELNA MOŽNOST POZNEJŠEGA ODKUPA. PONUDBE POŠLJITE POD ŠIFRO »TAKOJ VSELJI-VO« NA OGLASNI ODDELEK »GLASA«. et po A.vlop Prva stran kroniko podjetja »Avtorromct* v Kranju sega v leto 104? - to je v čas, ko se je izoblikovala potreba po ustanovitvi prevoznega podjetja. Začetek te gospodarske organizacijo pod nazivom Avto-prevozni5tvo je bil zelo skromen, saj je bila osnovna vrednost le 137.003 dinarjev, pa tudi sicer ni bilo podjetje kos naraščajočim potrebam. Kolektiv so tvorili trije člani, za prevoz tovora pa jc podjetje imelo tritODikl tovornjak in poltovorni avtomobil. Dve leti pozne;o ci jc podjetje pomagalo celo s konjsko vprego. Leta 1953 je tvorilo vozni park podjetja pet rabljenih avtobusov, ki so vzdrževali zvezo z Vodicami, Preddvorom, Jezerskim in Golnikom. S tem pa prevoz delavcev šc zdaleč ni bil urejen. To je podjetju uspelo rešiti le poslopoma. Z nabavo novih avtobusov jc podjetje, ki se je med tem preimenovalo v AVTOPROMET, leta 19a6 že lahko prepeljalo na dan 700 do 1000 delavcev in ostalih potnikov. Posebno uspešno pa je bfto podjetje 1957. leta, ko je nabavilo še 7 avtobusov, 8 tovornjakov in 2 avtovlaka. Takrat je štel vozni park 17 avtobusov in 13 tovornjakov. Skladno s povečanjem voznega parka je naraščalo tudi šte- vilo zaposlenih v obratnih enotah, ki so skrbele za vzdrževaJ nje vozil. V tem času — to je pred petimi leti - je podjetje za-aoslovalo že 104 ljudi. Zanimiv je bil tudi gospodarski položaj podjetja. Vrednost osnovnih sredstev se je v tem času povzpela na 226 milijo- nov, bruto realizacija pa na 146 milijonov dinarjev. Posebno nagel razvoj pa je podjetje Avtopromet zabeležilo v zadnjih petih letih. Konec leta 1961 je razpolagalo že z 32 avtobusi in 17 tovornjaki, z dvema dostavnima in 1 osebnim avtomobilom. Podjetje je imelo skupaj 52 avtomobilov. Vozni park 60 v tem letu okrepili kar z 19 novimi avtomobili. Skupna vrednost novih vozil je bila 163 milijonov dinarjev. Vzporedno s tem so se seveda krepile tudi ostale investicije, tako da je bila skupna vrednost vseh osnovnih sredstev ob koncu 1961. leta 527 milijonov dinarjev. Torej se je vrednost osnovnih sredstev v zadnjih petih letih povečala za 301 milijon dinarjev. Vzporedno s tem je močno naraslo tudi število potniških kilometrov. V letu 1960 je podjetje zabeležilo 45,415.000, lani pa že 52,267.000 potniških kilometrov. Lanska realizacija je znašala preko 375 milijonov dinarjev ali za 91 milijonov več kot leto prej. V tem letu je tudi število zaposlenih naraslo na 180. Sredi februarja lani je začel delovati v sklopu podjetja tudi Fiat servis, kar so z veseljem pozdravili lastniki avtomobilov te znamke. Servis je od ustanovitve do danes opravil 1.330 pregledov vozil Fiat-Zastava. Tej obratni enoti bodo 1. aprila letos pridružili še servis za tovorne avtomobile znamke TAM. £ Osnovni cilj podjetja bo tudi v prihodnje — zagotoviti potnikom na vseh progah čim-udobnejši prevoz, razen *ega pa obstoječe proge razširiti v kraje, ki šc nimajo avtobusnih zvez. Avtopromet Kranj vzdržuje 23 rednih avtobusnih prog. 0 V medrepubliškem prometu: Bled — Crikvenica - Selce. Zagreb — Kranjska gora, ® V krajevnem in okrajnem prometu: Kranj - Cerklje - Zalog, Kranj — Ljubljana, Kranj — Preddvor, Kranj — Lahovče, Golnik - Kranj - Ljub1 Ljubljana - Kranj - Bled -Bohinj, Kra -! - Šenčur - Srednji vas, Kranj — Trstenik, Kranj - Zg. Bela - Bašclj, Kranj — Besnica, Ljubljana - Kranj - Jezersko, Kranj — Vodice, Kranj — Voglje, Ljubljana - Cerklje - Kranj, Ljubljana - Kranj - T «K» -Begunje — Planica, Kranj — Skofja Loka. Ljubljana — Kranj Za — Kranjska gora, Tržič — Kranj - Ljubljana, Kranj — Strahinj, Britof — Predoslje — Kranj, Kranj - Mavčiče - Smlednik Na teh progah obratuje 32 avtobusov. (Ta prostor smo odstopili kolektivu podje'ja AVTOPROMET Kranj ob 15-letnici ustanovitve) 53