Raznoterosti. X Ameriška ekspediclja na Jnžni tečaj. Američani nočejo zaostati za Anglrži. V kratkera odpotuje angleški kapitan Scott proti južnemu tečaju, pa tudi Američani pripravljajo enako ekspedicijo. Za to ekspedicijo si nabavijo ladjo nRooseveltu, s katero je plul Peary proti severuemu tečaju ; ekfpedieije se udeleže trije tovariši Pearyja, oamreč kapetaa Bartlett, profeaor Donald Milan ia inženir George Gorup. Ekepedicija se bo bližala od ameriške strani južnemu tečaju. X Angleškl slaTist V. R. Morphil. Eoncem prošlega leta je v Ozfordu umrl učeni slavist Viljem Rihard Morphil, profesor ruskega in drugih alovanskih jezikor na osfordskem vseučilišžu. — Profesor Morphil je slovei v svoji doraovini (rojen je bil 1834. leta) kot eden najznamenitejših jezikoslovcev in poznavalcer slovaoskih literatur. Angleški listi pravijo. da mu bo težko dobiti naslednika. Glavna oaloga Morphilova je bila, daje poučeval svoje rojake 0 slovanski kulturi. V to svrho je izdal mnogo publikaeij, ki se tikajo slovanstva, prirejal obilo predavanj in njegov salon je bil shajališče odli^nih oseb in slovanskih prijateljev. Napisalje tudi sloTnico ruskega, češkega, poljakega in bolgarskega jezika. Od njega imajo Angleži mnogo člaokor, ki razglabljajo slovanstvo; nadalje je spisal knjigo 0 Euski in Poljski, postal je Član češke akademije in slednjič je bil imenovan čaatnim doktorjem praške česke filozofske fakultete. X Mladenič, ki le ponoči ridf. Iz Richmonda v Ameriki poročajo: Tukajšnji zdravniki imajo maogo opraviti z 19letnim mladeničem Andrew Wilsonom iz Nottoway eountyja, kije podnevi popolnoma slep, dočim vidi ponoči boljše kakor vsaka mačka. Mladenič se zamore v najteracejši noči voziti z vso mogočo hitroatjo na kolesu, dočim navadni ljudje brez svetilk nikamor ne morejo. Podnevi pa ne more nikamor, ako se ne oprijemlje, zakaj podnevi razločuje le velike predmete, toda nejasno, dočim barv aploh ne more ločiti. Mladenič se posebno odlikuje na lovu na nočne živali in kadar je ponoči v gozdu; vidi povsem natančno vsako ptico, ki spi na vpjah ali kraj svojega goezda. Wilson že od rojstva naprej vidi le ponoči in trdi, da zaraditega, kto- sprejemajo njegove oči preveč svetlobe. X Oživljanje mrtrih bltij z elektriko. Mlada ruska zdravnica dr. Luiza Bobinovičeva zbuja v učenjaških krogih v Novem Jorku veliko pozornost 3 trditvijo, da je iznašla aparat, s katerim bo možno z elektriko umorjena bitja zopet oživljati. V Edisonovem laboratoriju je svojo metodo tudi realizovala. Dali so ji po običajnem načinu z elektriko umorjenega zajčka. Položila ga je na svoj električni aparat in z njim eksperimentirala. Bes se je kmalu pokazalo, da je pričelo zajčkovo srce iznova utripati, in Sez par hipov je bil zajček zopet tako živahen in tekal semintja kakor pred ubitjem. Dr. Bobinovičeva meni, da bi se tak eksperiment bržkone posrečil tudi pri človeku. X Božlčno darllo t zneskn 10 milljonor. Jekleni trust v Ameriki je daroval za Božič svojim Dastavljencem 10 milijono? kron, 60 odstotkor dobe uradniki v gotorini, ostalo pa v akcijah. X Boj proti cerkri na Francoskem. Tretje poročilo 0 zaplenjenem imetju razpuščenih redoT 86 je pred nekaj dnevi predložilo francoskemu parlamentu. Poročilo sega do leta 1908. Takrat so prodali izmed 735 zaplenjenih fiamostanskih posestev samo 329. Za ta prodana posestva io dobili 5.441 791 frankov, katerih del je šel v državni zaklad. Leta 1901. 80 začeli prodajati cerkvena poaestva. Do leta 1905. so jih prodali 64. Leta 1906. so izyri\\i 53 prodaj, ki so izkazale prebitka 520.090, leta 1907. se jih je izvršilo 101 in bo izkazale 1,946 595 fraukov prebitka, končno se je leta 1908. izvršilo 111 likvidacij z 2,575.846 franki prebitka. Z ozirom ua te podatke se je izvršilo vsega skupaj kakib 400 razprodaj. X Za Kalabrljo 1n SlclHjo je došlo «entralnemu odboru 25,387.438 lir potreane podpore. Podpor ostalim sirotam, vdovam, dijakom, obrtnikora, delavcem se je dalo nad 19 milijonoT. Drugo 80 porabili za napraro barak. X Not relikan iz darnlne. Profesor Brown, ki se je sedai vrnil s svoje ekspedieije v Novi Jork, je odkril y Montani okostje dosedaj neznanega dinosaura, ki ga je iiajbrže  računiti v vrsto ceratopsijev. Okamenine so ležale v geološki plasti, ki utegne biti 3 mil. let stara. Okostje obsega tudi oledje in skoro vso hrbtenico velikanske živali, ni pa glave in pryih nog. Ogrodje bodo še to "zimo postavili v muzej. Nadalje je našel Browa že enega manjšega, dosedaj neznanega saurija X Klub glnhonemih. Med moogožtevilnimi londonskimi klubi je tudi klub, ki ~«e ga more s polno pravico nazvati idealnim fclubom. Ta klub se zove nklub gluhoneraih", in člani mu morejo biti le gluhonemi ljudje. Torej ni tukaj govorjenja, ainpak samo kretnje 7, rokami, ki so jih gluhonemi zamenjali z govorom. Po pravilih kluba je vsakemu članu •dovoljeno, da enkrat na teden privede y klub tudi katero znano gospo, ali naravno je, da mora ta biti gluhonema. - Morda bi kdo pri¦pomnil, da utegne biti v tera klubu jako dolgočasno, ker se klubovi člani ue morejo razgorarjati. Ali temu ni tako. Gluhonemi ljudje «o po naravi veseli, a žalostni so samo tedaj, ko se nahajajo med ljudmi, ki jib priroda ui izenačila z njimi. A ko so oni — da tako govorimo — med svojimi ljudmi — se jim razigra srce in povsem so zadovoljni, igrajo kako partijo na karte ali izpijejo čašico piva ali vina. V svojem klubu pozabijo na svojo nesrečo in se tolažijo z enako usodo. X Nora ekspedicija na jnžni tečaj. Leta 1910. priredi kapitan Scott novo ekspedicijo na južni tečaj. Clan te ekspedicije, Me^ares, je že odpotoval v Sibirijo po polarne pse in po manžurske ponije. Ladja, 8 katero odpotujejo na jug, se imenuje BTerranoya". Ekspedicije se udeleže mnogi učenjaki. X Bogat škof in nbožna občina. Med Palermo ia Mesino v Sieiliji je kraj Cefalu, ki ima sieer kiasno ležo, ki pa slovi po veliki revščini prebivalstva in po velikanskih dohodkib. ondotnega škofa d'Alessandra. Letnim -dohodkom v znesku 140.000 lir stoje nasproti letni izdatki 6680 lir za milodare. Dobodki so petkrat večji kot pa pri vetiki milanski škofiji. Ljudstvo seveda ni bilo zadovoljao z grabežIjivim škofom. Pritoževalo se je na papeža, -doklfir ni papež prisilil žkofa, naj se odpoye, kar je pa storil le proti letni reuti 18.000 lir. Papež je postavil sedaj za škofa t Cefalu franiiškana, ki ne sme imeti posvetnega blaga. Po tej poti si bo mogoče prebivalstvo nekoliko opomoglo in prišlo do sape, saj se je iznebilo velike pijavke. X Zapušdlna belgijskega kralja znaša baje samo 500 railijonov frankov. Za to imetje se bodo tožile princezinje Elemeotiaa, Lnjiza in Štefanija. — Imetje žene nekdanjega tnehikauskega cesarja Maksa Šarlote, ki ae ji je omračil duh, pa znaša sedaj nad 150 mil. frankov. X Koliko ptlčer se pomorl vsako leto. Atneriški profesor Borbucb dokazuje. da jje bilo lansko leto pomorjenih 50 milijono? ptičev v modne namene. Ogromno množioo teh milijonov nosijo dame na svojih klobukih.