Tema meseca
DIREKTIVA EU, ŠT. 1999/92,
O MINIMALNIH ZAHTEVAH
ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI IN
VARSTVA ZDRAVJA DELAVCEV ZARADI
EKSPLOZIVNE ATMOSFERE
mag. Milan Srna, univ.dipl.inž.*
IZVLEČEK
Varovanje pred eksplozijo je bistvenega pomena za varnost, ker eksplozije ogrožajo življenje in zdravje delavcev zaradi nenadzorovanih učinkov ognja in tlaka, prisotnosti zdravju škodljivih produktov reakcij in porabe kisika v zraku, ki ga delavci potrebujejo za dihanje.
Za oblikovanje celovite strategije preprečevanja eksplozij morajo na delovnem mestu organizacijski ukrepi dopolnjevati tehnične. Okvirna direktiva 89/391/EGS določa, da delodajalec izvede ukrepe za zdravje in varnost delavcev pri delu, ki vključujejo preventivo poklicnih tveganj in zagotavljanje obveščanja delavcev, posvetovanja in sodelovanja delavcev ter njihovega usposabljanja.
Direktiva1 EU št. 1999/92 določa minimalne zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivne atmosfere. Enajsti člen direktive določa, da Komisija pripravi praktične smernice za dobro prakso, ki sicer niso zavezujoče.
ABSTRACT
Explosion protection is of particular importance to safety; since explosions endanger the lives and health of workers as a result of the uncontrolled effects of flame and pressure, the presence of noxious reaction products, and consumption of the oxygen in the ambient air, which workers breathe.
For this reason, the establishment of a coherent strategy for the prevention of explosions requires that organisational measures be taken at the workplace. Framework Directive 89/391/EEC requires the employer to implement the measures necessary for the safety and health protection of workers, including prevention of occupational risks, and provision of information and training, Directive 1999/92/EC lays down the minimum requirements for improving the safety and health protection of workers potentially at risk from explosive atmospheres. Article 11 of this Directive requires the Commission to draw up practical guidelines in a guide of good practice of a non-binding nature.
UVOD
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 16. decembra 1999 ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu, ter Komisije za varnost in zdravje v rudarstvu in drugih ekstraktivnih dejavnostih, ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora sprejela direktivo EU št. 1999/92, ki določa minimalne zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivne atmosfere.
Predmet in področje uporabe
Direktiva, ki je 15. individualna v smislu člena 16(1) okvirne direktive 89/391/ EGS, določa minimalne zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi
* Avtor je predstojnik Centra za strokovne naloge varnosti, v katerem so združeni laboratoriji za dvigala, za tlačno opremo, za stroje in osebno varovalno opremo, za požarno varnost in eksplozijsko zaščito, izobraževanje, usposabljanje in publicistika ter strokovne naloge varnosti, ZVD Zavod za varstvo pri delu, Chengdujska cesta 25, Ljubljana.
1 Ta direktiva, imenovana tudi ATEX 137, je bila implementirana v pravilnik o protieksplozijski za-ščiti (Uradni list RS, št.102/2000 in 91/2002).
eksplozivne atmosfere, in področja, kjer se ne uporablja2.
Opredelitve pojmov
V tej direktivi »eksplozivna atmosfera« pomeni zmes snovi v obliki plinov, hlapov, megle ali prahu z zrakom pri atmosferskih pogojih, v katerih se po vžigu plamen razširi na celotno nezgorelo zmes.
OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Preprečevanje eksplozij in varovanje pred njimi
Za preprečevanje v smislu 6. člena3
2 Območja, ki se uporabljajo neposredno za zdravljenje bolnikov in med njim; uporabo naprav na plinasto gorivo v skladu z direktivo 90/396/EGS; proizvodnjo, uporabo, shranjevanje in prevoz eksplozivov ali kemično nestabilnih snovi in ravnanje z njimi; dejavnosti pridobivanja rudnin iz direktive 92/91/EGS ali direktive 92/104/EGS; uporabo prevoznih sredstev po kopnem, vodi in zraku, za katera se uporabljajo ustrezne določbe mednarodnih sporazumov (npr. ADNR – sistem prijavljanja živalskih bolezni, ADR – Evropski sporazum o mednarodnem transportu nevarnih snovi po cesti, ICAO – Mednarodna organizacija civilnega letalstva, IMO – Mednarodna pomorska organizacija, RID – predpisi, ki urejajo mednarodni prevoz nevarnega blaga po železnici) in direktiv Skupnosti, ki uveljavljajo te sporazume. Prevozna sredstva, namenjena uporabi v potencialno eksplozivnem ozračju, niso izključena.
3 Delodajalec izvaja ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu na podlagi naslednjih temeljnih načel:
okvirne direktive EU št 89/391 in za zagotavljanje varovanja pred eksplozijami sprejme delodajalec tehnične in/ ali organizacijske ukrepe, ki so primerni za vrsto procesa, po prednostnem vrstnem redu in v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli:
–   preprečevanje nastajanja eksplozivne atmosfere ali kadar vrsta dejavnosti tega ne dovoljuje, –   preprečevanje vžiga eksplozivne
atmosfere in – ublažitev škodljivih posledic eksplozije, da se zagotovita zdravje in varnost delavcev. Ti ukrepi se po potrebi združijo in/ali dopolnijo z ukrepi proti širjenju eksplozij ter se redno preverjajo, vsekakor pa ob bistvenih spremembah.
izogibanje tveganjem; ocenjevanje tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti; obvladovanje tveganj pri viru;
(d) prilagajanje dela posamezniku, še posebno glede načrtovanja delovnih mest, izbire delovne opreme ter delovnih in proizvodnih metod, da se olajša monotono delo in delo z vnaprej določeno delovno hitrostjo ter zmanjša njihov učinek na z d r a v je ; p r ila g a ja n je t e h n ičnemu napredku; zamenjava nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim; razvijanje skladne celovite preventivne politike, ki zajema tehnologijo, organizacijo dela, delovne razmere, socialne odnose in vpliv dejavnikov, povezanih z delovnim okoljem; dajanje prednosti kolektivnim zaščitnim ukrepom pred individualnimi; dajanje ustreznih navodil delavcem.
Delo in varnost 51/2006/4
3
Tema meseca
Ocenitev tveganj eksplozije
Pri izpolnjevanju navedenih obveznosti iz okvirne direktive 89/391/EGS delodajalec oceni posebna tveganja, ki izhajajo iz eksplozivne atmosfere, pri čemer upošteva vsaj: –   verjetnost nastanka eksplozivne
atmosfere in njegovega trajanja, –   verjetnost, da bodo viri vžiga, tudi elektrostatična razelektritev, prisotni, aktivni in učinkoviti, –   naprave, uporabljene snovi, postopke in njihove morebitne medsebojne vplive, –   obseg predvidenih učinkov. Izvede se celovita ocena tveganja eksplozij.
Pri ocenitvi tveganja eksplozij se upoštevajo tudi prostori, ki so ali lahko postanejo z odprtinami povezani s prostori, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera.
Splošne obveznosti
V  skladu s temeljnimi načeli ocene tveganja delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev sprejme potrebne ukrepe, da:
– je delovno okolje, kjer lahko nastane takšna eksplozivna atmosfera, da bi ogrozila zdravje in varnost delavcev ali drugih, varno,
– se v delovnih okoljih, kjer lahko nastane eksplozivna atmosfera v tolikšni količini, da bi ogrozila varnost in zdravje delavcev, med prisotnostjo delavcev zagotovi ustrezen nadzor v skladu z oceno tveganja in uporabijo ustrezna tehnična sredstva.
Dolžnost usklajevanja
Kadar so na istem delovnem mestu delavci iz več podjetij, je vsak delodajalec odgovoren za vse zadeve, ki so pod njegovim nadzorom. Ne da bi to vplivalo na subjektivno odgovornost delodajalca, določeno v okvirni direktivi 89/391/EGS, delodajalec, ki je odgovoren za delovno mesto, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso usklajuje izvajanje vseh ukrepov v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev in v dokumentu protiek-splozijske zaščite4 navede cilj takega usklajevanja ter ukrepe in postopke za njihovo izvedbo.
4 Za izvajanje obveznosti, predpisanih v 8. čl. direktive, mora delodajalec zagotoviti elaborat eksplozijske ogroženosti, ki se redno usklajuje z dejanskim stanjem.
V  elaboratu eksplozijske ogroženosti mora biti zlasti opredeljeno:
– da so bila tveganja eksplozije ugotovljena in ocenjena,
Prostori, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera
Delodajalec razvrsti prostore, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera, na cone v skladu s Prilogo I5. Delodajalec zagotovi, da se v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera, izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge II6.
– da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za doseganje ciljev direktive,
– kateri prostori so bili razvrščeni v cone v skladu s Prilogo XII,
– za katere prostore veljajo zahteve Priloge XIII, – da so delovno mesto in delovna oprema, vključ-no z opozorilnimi napravami, načrtovani varno in se varno uporabljajo in vzdržujejo, – da so bili sprejeti ukrepi za varno uporabo delovne opreme v skladu z zakonodajo o delovni opremi.
5 PRILOGA I
RAZVRSTITEV   PROSTOROV,  V  KATERIH LAHKO NASTANE EKSPLOZIVNO OZRAČJE Uvodna opomba
Naslednji sistem razvrstitve je treba uporabiti v prostorih, v katerih se sprejmejo varnostni ukrepi v skladu s členi 3, 4, 7 in 8.
1. Prostori, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje
Prostor, v katerem lahko nastane eksplozivno ozračje v tolikšni količini, da so potrebni posebni varnostni ukrepi za varovanje zdravja in varnosti zadevnih delavcev, se po tej direktivi šteje kot nevaren.
Prostor, v katerem se ne pričakuje, da bo nastalo tolikšno eksplozivno ozračje, da bi bili potrebni posebni varnostni ukrepi, se po tej direktivi šteje kot nenevaren.
Vnetlj i ve i n /ali gor ljive so snovi, ki lahko p ovzroči-jo nastanek eksplozivne atmosfere, razen če je raziskava njihovih lastnosti pokazala, da v zmeseh z zrakom ne morejo povzročiti neodvisnega širjenja eksplozije.
2. Razvrstitev nevarnih prostorov Nevarni prostori so razvrščeni v cone na podlagi pogostosti in trajanja eksplozivne atmosfere. Obseg ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu z delom A Priloge II, se ugotavlja po tej razvrstitvi. Cona 0
Prostor, v katerem je eksplozivno ozračje, sestavljeno iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle, prisotno stalno, za daljša obdobja ali pogosto. Cona 1
Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivno ozračje, sestavljeno iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle. Cona 2
Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivno ozračje, sestavljeno iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se, je to le za kratek čas. Cona 20
Prostor, v katerem je eksplozivno ozračje v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku prisotno stalno, za daljše obdobje ali pogosto. Cona 21
Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivno ozračje v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku. Cona 22
Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna atmosfera v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku ne pojavi, če pa se, je to le za kratek čas. Opombe:
1. Plasti, usedline in kupe gorljivega prahu je tre-b a o brav na va ti ko t v s ak dr u g v i r, ki l ah ko p ov z r o či nastanek eksplozivne atmosfere.
2. “Normalno delovanje” pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v okviru načrtovanih parametrov.
6 PRILOGA II
A) MINIMALNE ZAHTEVE ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI IN VAROVANJA ZDRAVJA DELAVCEV, KI SO LAHKO OGROŽENI ZARADI EKSPLOZIVNE ATMOSFERE Uvodna opomba Obveznosti, določene v tej prilogi, se uporabljajo
Kadar je potrebno, se prostori, v katerih lahko nastane eksplozivna atmos-– prostore, razvrščene kot nevarne v skladu s Prilogo I, kadar koli se to zahteva zaradi lastnosti delovnih mest, delovnih postaj, uporabljene opreme ali snovi ali nevarnosti, ki jo povzročijo dejavnosti, povezane s tveganji eksplozivne atmosfere,
– opremo za eksplozijsko nenevarne prostore, ki se zahteva za varno delovanje opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih ali ga pomaga zagotoviti.
1. Organizacijski ukrepi
1.1 Usposabljanje delavcev
Delodajalec mora zagotoviti tistim, ki delajo v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, zadostno in ustrezno usposabljanje v zvezi z varovanjem pred eksplozijami.
1.2 Pisna navodila in dovoljenja za delo
Kadar se zahteva v dokumentu protieksplozijske zaščite:
– mora delo v nevarnih prostorih potekati v skladu s pisnimi navodili, ki jih izda delodajalec, – je treba za opravljanje nevarnih dejavnosti, pa tudi takih, ki lahko vplivajo na drugo delo, da se pojavi nevarnost, uporabiti sistem dovoljenj za delo.
Dovoljenja za delo mora pred začetkom dela izdati za to odgovorna oseba.
2. Ukrepi protieksplozijske zaščite
2.1 Vsako uhajanje in/ali nameren ali nenameren izpust vnetljivih plinov, hlapov, megle ali gorljivega prahu, ki lahko povzroči nevarnost eksplozije, je treba ustrezno odvajati ali odstraniti v varen prostor ali, če to ni izvedljivo, varno zadržati ali narediti varnega z drugim ustreznim postopkom.
2.2  Če eksplozivno ozračje vsebuje več vrst vnetljivih in/ali gorljivih plinov, hlapov, megle ali prahu, morajo biti zaščitni ukrepi primerni za naj-večje možno tveganje.
2.3 Pri preprečevanju nevarnosti vžiga v skladu s členom 3 je treba upoštevati tudi elektrostatične razelektritve, pri katerih delavci ali delovna oprema delujejo kot nosilec ali proizvajalec naboja. Delavcem je treba zagotoviti ustrezna delovna oblačila iz materiala, ki ne povzroča elektrosta-tičnih razelektritev, zaradi katerih se lahko vžge eksplozivno ozračje.
2.4 Naprave, oprema, varnostni sistemi in vse pripadajoče povezovalne priprave se lahko uporabljajo samo, če je v dokumentu protieksplozijske zaščite navedeno, da se lahko varno uporabljajo v eksplozivnem ozračju. To velja tudi za delovno opremo in pripadajoče povezovalne priprave, ki v smislu direktive 94/9/ES niso oprema ali varnostni sistemi, če lahko njihova vključitev v postroj povzroči nevarnost vžiga. Treba je sprejeti ukrepe za preprečevanje zamenjav med povezovalnimi pripravami.
2.5 Sprejeti je treba vse ukrepe, da so delovno mesto, delovna oprema in vse pripadajoče povezovalne priprave, ki so na voljo delavcem, načr-tovane, izdelane, sestavljene in vgrajene ter se vzdržujejo in uporabljajo tako, da je tveganje eksplozij čim manjše in da, če do eksplozije pride, omogočajo njeno nadziranje ali omejevanje na delovno mesto in/ali delovno opremo. Za taka delovna mesta je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja za delavca zaradi fi zikalnih učinkov eksplozije na najmanjšo možno mero.
2.6 Po potrebi je treba delavce vidno in/ali slišno opozoriti, da se umaknejo, preden nastopijo okoliščine za nastanek eksplozije.
2.7 Kadar se zahteva v dokumentu protieksplozij-ske zaščite, je treba zagotoviti naprave za umik in jih vzdrževati, da lahko delavci ob nevarnosti nemudoma in varno zapustijo nevarne prostore.
2.8  Preden se delovno mesto, ki je v prostoru, v katerem lahko nastane eksplozivno ozračje, prvič uporabi, je treba preveriti protieksplozijsko zaščito v celoti. Treba je vzdrževati vse pogoje, ki so potrebni za zagotavljanje protieksplozijske zaščite.
Tako preverjanje morajo opraviti osebe, ki so zaradi izkušenj in/ali strokovnega usposabljanja usposobljene za področje protieksplozijske za-ščite.
2.9 Kadar iz ocene tveganja izhaja:
– da izpad energije lahko povzroči dodatno nevarnost, je treba zagotoviti varno obratovanje opreme in varnostnih sistemov neodvisno od preostalega sistema,
– mora obstajati možnost varne ročne zaustavitve opreme in varnostnih sistemov, vključenih v avtomatske procese, ki odstopajo od predvidenih delovnih razmer. To lahko storijo samo delavci, ki so za to pristojni,
4
Delo in varnost 51/2006/4

Tema meseca
Slika 1. Prehodna obdobja za delovno opremo in delovna mesta v eksplozivni atmosferi
fera v taki količini, da ogroža zdravje in varnost delavcev, na vstopu označijo z znaki v skladu s Prilogo III7.
Dokument4 protieksplozijske zaščite
Pri izpolnjevanju obveznosti iz 4.člena direktive (ocenitev tveganj eksplozije) delodajalec zagotovi, da se pripravi do kument Elaborat protieksplozijske zaščite, ki se redno dopolnjuje.
V  elaboratu protieksplozijske zaščite se opredeli zlasti:
–   da  je  bilo  tveganje  eksplozije
ugotov ljeno in ocenjeno, –   da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za
doseganje ciljev te direktive, –   kateri prostori so bili razvrščeni v
cone v skladu s Prilogo I, –   za katere prostore se bodo uporabljale minimalne zahteve, določene v Prilogi II, –   da so delovna mesta in delovna oprema, vključno z opozorilnimi napravami, načrtovani varno ter se varno uporabljajo in vzdržujejo, –   da so bili sprejeti ukrepi za varno uporabo delovne opreme v skladu z direktivo Sveta 89/655/EGS8. Dokument protieksplozijske zaščite se pripravi pred začetkom dela ter znova pregleda in popravi, kadar pride do bistvenih sprememb, razširitev ali zamenjav na delovnem mestu, pri delovni opremi ali organizaciji dela. Delodajalec lahko kombinira obstoječe ocene tveganja eksplozij, dokumente ali druga enakovredna poročila.
Prehodna obdobja za delovno opremo in delovna mesta v eksplozivnem ozračju
– delovna oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastane eks-– je treba pri zaustavitvi v sili nakopičeno energijo kolikor je mogoče hitro in varno zmanjšati ali jo omejiti, da več ne predstavlja nevarnosti. B) MERILA ZA IZBIRO OPREME IN VARNOSTNIH SISTEMOV
Če ni drugače določeno v dokumentu protieksplo-zijske zaščite, ki temelji na oceni tveganja, je treba opremo in varnostne sisteme za vse prostore, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, izbrati na podlagi kategorij, določenih v direktivi 94/9/ES.
V navedenih conah je treba uporabiti naslednje kategorije opreme, pod pogojem da so primerne za pline, hlape ali meglo in/ali prah, kadar je ustrezno:
– v coni 0 ali coni 20 opremo kategorije 1, – v coni 1 ali coni 21 opremo kategorije 1 ali 2, – v coni 2 ali coni 22 opremo kategorije 1, 2 ali 3.
7 PRILOGA III
Opozorilni znak za prostore, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, na podlagi člena 7(3): Prostori, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje
Razločevalne značilnosti: – trikotna oblika,
– črne črke na rumenem ozadju s črnim robom (rumeni del zavzema vsaj 50 % površine znaka).
8 Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št. 101/04)
plozivna atmosfera, in je že v uporabi ali je prvič na voljo v podjetju ali obratu pred 30. junijem 2003, mora po tem datumu izpolnjevati minimalne zahteve iz dela A Priloge II, če se ne uporablja nobena druga direktiva Skupnosti ali se uporablja samo delno, – delovna oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera, in je prvič na voljo v podjetju ali obratu po 30. juniju 2003, mora izpolnjevati minimalne zahteve, določene v delih A in B Priloge II,
– delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera, ki se bodo prvič uporabila po 30. juniju 2003, morajo izpolnjevati minimalne zahteve, določene v tej direktivi, – delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera, ki se uporabljajo pred 30. junijem 2003, morajo izpolnjevati minimalne zahteve, določene v tej direktivi, najpozneje v treh letih po tem datumu, – če so p o 3 0. juniju 20 03 kak r šne koli spremembe, razširitve ali prestrukturi-
Tabela 1. Primerjava med členi direktive EU 1999/92 in poglavji Praktič-nih smernic
Čl. direktive EU št. 1999/92	Tekst člena	Poglavja v Praktičnih smernicah
		
2.5I	Opredelitve pojmov	Aneks 1; slovar izrazov
3.8.	Preprečevanje eksplozij in varovanje pred njimi	3.1 preprečevanje nastajanja eksplozivnega ozračja 3.3 ublažitev škodljivih posledic eksplozije 3.4. izvajanje kontrolnih postopkov 3.5 zahteve za delovno opremo
4 cl	Ocenitev tveganj eksplozije	2. Ocenitev tveganj eksplozije
5.Č1.	Splošne obveznosti	4. Organizacijski ukrepi
6.Č!.	Dolžnost usklajevanja	5 Usklajevalne zahteve
7. čl Aneks I Aneks i I	Prostori, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera	3 2 Izogibanje virom vžiga
8.Č1.	Dokument (elaborat) proti eksplozijske zaščite	6 Dokument (elaborat) p rot i eksplozijske zaščite
		
Delo in varnost 51/2006/4
5
I Tema meseca ¦
ranje na delovnih mestih v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivna atmosfera, mora delodajalec sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja minimalnih zahtev, določenih v tej direktivi.
Prilagoditve prilog
Povsem tehnične prilagoditve prilog, potrebne zaradi sprejetja direktiv o tehničnem usklajevanju in standardih na področju varovanja pred eksplozijami in/ali tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih pravilnikih ali specifi kacijah in novih ugotovitev pri preprečevanju in varovanju pred eksplozijami se sprejmejo v skladu s postopkom iz 17. člena9 okvirne direktive 89/391/EGS.
Praktične smernice za dobro prakso10
Komisija pripravi navodila dobrega ravnanja s praktičnimi smernicami, ki niso zavezujoče. Ta navodila obravnavajo vsebino členov 3, 4, 5, 6, 7 in 8 iz Priloge I in dela A Priloge II.
V skladu s sklepom Sveta 74/325/EGS se Komisija najprej posvetuje s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.
V  okviru uporabe te direktive države članice pri pripravi nacionalne politike varovanja zdravja in varnosti delavcev kar najbolj upoštevajo te praktične smernice. (Tabela 1)
9 Za izključno tehnične prilagoditve posebnih direktiv iz člena 16(1) se štejejo:
- sprejetja direktiv na področju tehnične harmo-nizacije in standardizacije in/ali
-  tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifi kacij in nova odkritja. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic pod predsedstvom predstavnika Komisije.
Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov.
Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik.
Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejem sklepov Sveta na predlog Komisije.
Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje. Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora.
Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalifi cirano večino. Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.
10 COMMUNICATION FROM THE COMMISSION
concerning the non-binding guide of good practice for implementing Directive 1999/92/EC of the European Parliament and of the Council on minimum requirements for improving the safety and health protection of workers potentially at risk from explosive atmospheres
6
Obveščanje podjetij
Države članice si prizadevajo, da so delodajalcem na njihovo zahtevo na voljo ustrezne informacije v skladu s členom 11, s posebnim sklicevanjem na praktične smernice.
Končne določbe
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države čla-nice.
2.  Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki so že ali bodo sprejeti na po-dročju, urejenem s to direktivo.
3. Države članice vsakih pet let poro-čajo Komisiji o praktičnem izvajanju določb te direktive, pri čemer navedejo stališče delodajalcev in delavcev. Komisija o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.
VIRI:
•  1999/92/EC Directive 1999/92/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 1999 on minimum requirements for improving the safety and health protection of workers potentially at risk from explosive atmospheres (15th individual Directive within the meaning of Article 16 (1) of Directive 89/391/EEC) (OJ L 23, 28.1.2000, p. 57)
•  89/391/EEC Council Directive 89/ 391/ EEC of 12 June 1989 on the introduction of measures to encourage improvements in the safety and health of workers at work (OJ L 183, 29.6.1989, p. 1)
•  89/655/EEC Council Directive 89/ 655/ EEC o f 3 0 November 19 89 c onc e r ning the minimum safety and health requirements for the use of work equipment by workers at work (second individual Directive within the meaning of Article 16 (1) of Directive 89/391/EEC) (OJ L 393, 30.12.1989 p. 13)
•  90/396/EEC Council Directive 90/ 396/EEC of 29 June 1990 on the approximation of the laws of the Member States relating to appliances burning gaseous fuels (OJ L 196, 26.7.1990, p. 15)
•  92/58/EEC Council Directive 92/58/ EEC of 24 June 1992 on the minimum
requirements for the provision of safety and/or health signs at work (ninth individual Directive within the meaning of Article 16 (1) of Directive 89/391/EEC) (OJ L 245, 26.8.1992 p. 23)
•  92/91/EEC Council Directive 92/91/ EEC of 3 November 1992 concerning the minimum requirements for improving the safety and health protection of workers in the mineral-extracting industries through drilling (eleventh individual Directive within the meaning of Article 16 (1) of Directive 89/391/EEC) (OJ L 348, 28.11.1992, p. 9)
•  92/104/EEC Council Directive 92/ 104/ EEC of 3 December 1992 on the minimum requirements for improving the safety and health protection of workers in surface and underground mineral-extracting industries (twelfth individual-Directive within the meaning of Article 16 (1) of Directive 89/391/EEC) (OJ L 404, 31.12.1992, p. 10)
•  94/9/EC Directive 94/9/EC of the European Parliament and the Council of 23 March 1994 on the approximation of the laws of the Member States concerning equipment and protective systems intended for use in potentially explosive atmospheres (OJ L 100, 19.4.1994, p. 1)
•  96/82/EC Council Directive 96/82/EC of 9 December 1996 on the control of majoraccident hazards involving dangerous substances (OJ L 010, 14 .1.19 9 7 p . 13)
•  2001/45/EC Directive 2001/45/EC of the European Parliament and of the Council of 27 June 2001 amending Council Directive 89/655/EEC concerning the minimum safety and health requirements for the use of work equipment by workers at work (second individual Directive within the meaning of Article 16(1) of Directive 89/391/ EEC) (OJ L 195, 19.7.2001 p. 46)
•  ATE X Gui d el i n es Guidelines on the application of Council Directive 94/9/ EC of 23 March 1994 on the approximation of the laws of the Member States concerning equipment and protective systems intended for use in potentially explosive atmospheres, May 2000 (published by the European Commission, 2001). ISBN 92-894-0784-0
•  67/548/EEC Council Directive 67/548/ EEC of 27 June 1967 on the approximation of laws, regulations and administrative provisions relating to the classifi cation packaging and labelling of dangerous substances (OJ L 196, 16.8.1967, p. 1), last amended on 6 August 2001 (OJ L 225, 21.8.2001, p. 1)
Delo in varnost 51/2006/4