Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, 14. oktobra 1933.
Štev. 2. Leto 1. Cena: Din 1.50
AKADEMSKI GLAS
INFORMATIVNO STROKOVNI LIST
Izhaja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za inozemstvo. 10 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 16. — Ček. račun: Ljubljana štev. 16.465.
V zimski semester se je vpisalo rekordno število slušateljev
Nad pol milijona Din šolnin
Ljubljana, 12. oktobra.
Redni vpis v zimski semester je zaključen. Na razpolago so nam že provizorične številke o vpisu, ki se utegnejo z naknadnim vpisom še nekoliko povečati, vendar nam že nudijo
Erecej točno sliko o veliki armadi slušateljev, i bo v zimskem semestru študijskega leta 1933/34 obiskovala ljubljansko univerzo. Do včeraj opoldne se je vpisalo (809 slušateljev, ki so se porazdelili po fakultetah takole:
juridična........................550
tehniška.........................475
filozofska ......................462
teološka.........................162
medicinska.......................160
Skupaj .	. 1809
Številka 1809 sicer ne pomeni največjega števila slušateljev, odkar obstoji naša univerza, vendar je dejansko najvišja, če upoštevamo dejstvo, da se je letos zaradi šolnin in visokih taks vpisalo izredno malenkostno število slušateljev, ki so absolvirali eno fakulteto, pa še niso napravili izpitov. Če bi se vpisali še ti, kar se je prejšnje semestre redno dogajalo, bi številka slušateljev narastla čez 2000. Mirne vesti, tedaj lahko trdimo, da se je v zimski semester 1933/34 vpisalo rekordno število slušateljev.
Razmerje med številom slušateljev na posameznih fakultetah sc od lanskega leta ni mnogo spremenilo, le filozofi so razmeroma precej narastli. Na prvem mestu je seveda jus s 550 slušatelji. Ta številka je res ogromna in daje treznemu človeku misliti. Prav tako armada 462 filozofov, med katerimi je precej velik odstotek absolventov učiteljišč, ki so se vpisali v pedagoško skupino.
Najvišja šolnina 1800 Din!
Gotovo najzanimivejše in za študenta žal najvažnejše poglavje vsakega vpisovanja so šolnine. Letos je urejeno tako, da se šolnina lahko plačuje v treh obrokih, in sicer prvi obrok, katerega višino si je pa vsak slušatelj lahko poljubno izbral, pri vpisu, druga dva obroka pa meseca novembra in decembra. Vpisnine 100 Din ni bil oproščen noben slušatelj. Najvišja šolnina, ki je bila plačana v zimskem semestru 1933/34, znaša 1800 Din. Tudi to pot se je videlo, da so šolnine, ki so že same na sebi davek, precej odmerjene. Dogodili so se res primeri, na katere se ob priliki še povrnemo.
Nad pol milijona dinarjev šolnin.
2e takoj pri vpisu so plačali slušatelji, od katerih so nekateri poravnali že vso šolnino, 255.860 Din. Če upoštevamo še oba ostala obroka, v katerih se bo plačevala šolnina, smemo brez vsega pomnožiti gornjo številko z dve in tako dobimo ogromno vsoto nad pol milijona dinarjev.
Šolnine so bili letos povsem oproščeni slušatelji, ki so doma v Julijski Krajini in si radi tega niso mogli preskrbeti davčnih izkazov. Zadostovalo je potrdilo kakšnega emigrantskega društva.
Vpisovanje je trajalo od 25. septembra do 5. oktobra in je bilo podaljšano do 10. oktobra. Potekalo je v redu.
Na beograjski univerzi 2000 novincev!
Tudi na beograjski univerzi je vpisovanje že zaključeno, kakor nam sporoča naš dopisnik. Tam se je vpisalo precej manj slušateljev kakor v letnem semestru lanskega študijskega leta. Po dosedanjih podatkih, ki pa še niso zaključni, bo v zimskem semestru 1933/34 na beograjski univerzi okrog 6500 slušateljev, dočim jih je bilo v letnem semestru preteklega leta 70711. Kar se tiče položaja na posameznih fakultetah, je opaziti minimalen porast slušateljev le na juridični fakulteti, kjer se je vpisalo nad 2800 slušateljev. Na ostalih fakultetah pa se opaža skoraj povsod padec slušateljstva. Novincev se je vpisalo v zimski semester okrog 2000!
V	letnem semestru je bila slika na posameznih fakultetah sledeča:
	Moški	Ženske	Skupaj
Filozofska	437	875	1312
Juridična	2422	,367	2789
Tehniška	1374	114	1488
Medicinska	457	148	605
Gozdarska	630	29	659
Bogoslovna	217	1	218
5337	1534	7071
V Zagrebu vpisovanje podaljšano
Zagrebški univerzitetni senat je na seji 2. oktobra podaljšal vpisovanje v zimski semester 1933/34, in sicer za razne skupine slušateljev do 13., 14. oz. 18. oktobra. Zaradi tega še ne moremo poročati niti približnih številk.
V prihodnji številki. »Akad. glasa« začne izhajati v obliki podlistka zgodovina naše univerze, od prvih borb v preteklih stoletjih do današnjega časa.
Kasneje bo ta izšla v obliki knjige.
Univerza je hiša velikih pravic, a tudi velikih dolžnosti!
Pota in cilii APZ
Razgovor s Francetom Maroltom.
Našel sem ga v balkonski dvorani na univerzi sredi dela. Malo me je postrani pogledal, ko pa sem mu povedal, kako in kaj, je bil kar pripravljen. Sedla sva, si nažgala cigarete in začela:
»Povej mi, France, ali si rad lansko leto spet prevzel artistično vodstvo Akademskega pevskega zbora?«
»Rad. Prevzel sem ga tudi v upanju, da jsokažem ljudem, da je Akademski pevski zbor povsem nepolitičen in nestrankarski forum, ki preko vseh političnih, stanovskih in drugih ozirov goji glasbo. Le tak forvtm je zmožen na tem polju kaj trajnega ustvariti. Poskušal sem že poprej prodreti drugod v tem oziru, pa nisem imel nikjer uspehov. Z APZ hočem, delati, resno, strokovno delati. Slovenska pesem je vredna toliko, da ji človek posveti energijo, trud in samega sebe.
»Kako si pa kaj zadovoljen z lanskimi uspehi zbora? Zlasti me zanima Tvoje mnenje o naši koncertni publiki.«
»Odkrito rečeno: Nisem zadovoljen prav nič. Vsi naši lanski nastopi so bili le skromen začetek in nič drugega. Pokazalo se je, da manjka zboru podlage, realne podlage. Če hočem kaj resnega in lepega ustvariti, moram vedeti prvič, kaj hočem, drugič pa vedeti, kako bom to napravil. Ravno tega pa ljudje niso vedeli. — Glede koncertne publike, ki je poslušala naše nastope v Ljubljani in Mariboru, moram reči, da to sploh ni koncertna publika. Ljubljanska publika pričakuje od vsakega koncerta nekaj nepričakovanega; ker pa tega nepričakovanega nikdar ne dočaka, rezonira po svoje ...«
»In letos? Gotovo si že napravil načrte za delo.«
^ »Prav za prav še ne. Nadaljevati hočem z začetim programom, to je z genezo in razvojem. slovenske pesmi. V nekaj letih hočem podati prerez in razvoj slovenske vokalne glasbe od prvih početkov v 15. stoletju, kjer že sledimo tako zvano slovensko kmečko pesem, pa do današnjega časa; če je to sploh še slovenska pesem, kar zdaj komponirajo. Hočem zajeti slovensko pesem v stilnih epohah in jo obdelati z rajrazličnejših kriterijev, tako z dialektološkega, sociološkega, psihološkega kriterija itd. Splošno vlada mnenje, da Slovenci nimamo junaške pripovedne pesmi. To ni res. Jaz sam imam zbranih 156 slovenskih junaških narodnih pesmi, ki se prav lahko kosajo s srbskimi. Pločem pa pri vsem tem poudariti, da je imela slovenska pesem v vseh etapah svojega razvoja nekaj skupnega: slovansko noto, ki je v njej vedno vec ali manj živa in poudarjena.
Letos bomo naštudirali dva koncerta. Prvi bo obsegal izključno narodno pesem, ki jo bom jx>dal tako, kakor sem zgoraj omenil. Drugi nastop pa bo pomenil nadaljevanje geneze naše umetne pesmi, in sicer od Boho-
ci ’ vPa^ma,:i'na> Krelja, preko Vodnika in Slomška, preko Vaukna, Potočnika, Riharja, Hriba tja, bratov Ipavcev in še drugih, do Novih Akordov, kjer se začenja nova doba slovenske glasbe.
ir
ANKETA
o novi reprezentančni organizaciji
Bilo bi odveč, že bi navajali razloge, ki nujno govore za to, da je treba čimprej rešiti pereče vprašanje reprezentančne stanovske organizacije slušateljev Aleksandrove univerze. V času od letošnje spomladi, ko je bila razpuščena komaj zopet oživotvorjena Zveza slušateljev Aleksandrove univerze, pa do danes smo dodobra spoznali, da brez organizar-cije, ki bi se znotraj brigala za socialno-go-spodarska vprašanja svojih članov, na zunaj pa zastopala stanovske težnje slušateljev in reprezentirala veliko armado slovenskih akademikov v javnosti, posebno v sedanjih ča-
sih ne moremo biti. To je dejstvo, ki se ga enoglasno zavedamo vsi slušatelji Aleksandrove univerze.
Zaradi tega je nujno, da se za to vprašanje pobrigajo vsi merodajni, zlasti pa strokovna društva, na katerih leži sedaj vsa inicijativa. Treba je čimprej najti modus, na katerem se bo organizirala nova reprezentančna organizacija, sestaviti v smislu Obče univerzitetne uredbe in društvenega zakona pravila, ki bodo organizaciji zagotovila nemoteno delovanje, in poskrbeti, da pride pri izbiranju ljudi,
ki jim bo poverjena visoka naloga vodstva, do izraza res prava volja slušateljev.
Ker smo mnenja, da mora pri izgraditvi svoje nove reprezentančne organizacije sodelovati vse slušateljstvo,
razpisujemo anketo,
kako naj se organizira nova organizacija. Prosimo vse tovariše, ki bodo v anketi sodelovali, da svoja mnenja stilizirajo jedernato in stvarno, da pride do izraza bistvo vprašanja. Prispevke bomo objavljali v vrstnem redu, kakor jih bomo prejemali.
Nekaj misli k »Uvodni besedi"
Prav gotovo je, da se nikjer ne kažejo vsa nasprotstva slovenskega kulturnega življenja tako očitno, kakor vprav na univerzi. Vsa povojna leta ni bilo niti enega kulturnega, gospodarskega in političnega dogodka, da ne bi bil študent ljubljanske univerze zavzel svojega stališča do njega in da se ne bi proti njemu ali zanj boril. Kakor je bilo v javnem življenju nasprotujočih si struj, tako so se zrcalile te struje tudi v življenju raznih študentovskih skupin. Še več! Medtem, ko je izgle-dalo vse javno življenje Slovencev od 1. 1918 pa prav do danes mlačno, je ljubljanski študent reagiral na razne dogodke povsem dru-gače.
V uvodniku vpisne številke »Akademskega glasa« je urednik podal svoje mnenje, kaj naj bodi glavna naloga akademika. Dejal je, »da je prva njegova naloga in dolžnost resen in vztrajen študij in z njim združena težnja za čim popolnejšo strokovno izobrazbo«, druga naloga pa, »da preostali čas in energijo posveti toku dogodkov okoli sebe in mu po svojih močeh skuša pripomoči k pravi usmeritvi«.
Ne, tovariš urednik! Tvoje mnenje o nalogah akademika ni točno, pa tudi ni popolno.
Univerza ni samo zaščita in pobuda znanstvenega delovanja kadra profesorjev! Prav tako ni samo najvišja šola! Tako omejeno gledanje je gledanje meščana, ki potrebuje za svojo korist sijajne tehnike, virtuozne zdravnike, učene duhovnike, brezčutne juriste in slepe profesorje. Meščan si hoče vzgojiti na 'univerzi ono vmesno družabno plast med seboj in delovnimi plastmi, ki ji pravimo malomeščanstvo, ki je zainteresirano na napredku celotnega naroda le v toliko, v kolikor daje njemu boljše službe, boljše plače in več ugleda. Za meščana je res prva naloga akademika »resen in vztrajen študij«.
Tvoja definicija, ki je postavljena absolutno, velja torej samo relativno, torej ni točna.
V naših slovenskih kulturnih krogih, posebno pri literatih, torej pri ljudeh, ki pripadajo po svojem družabnem položaju malomeščanstvu, se danes mnogokrat čuje govoriti o tem predmetu. Po njihovem mnenju ni univerza tovarna inteligence, ampak izraz
Drugo leto bo na vrsti epoha od Novih akordov do danes ini za primerjavo srbohrvaška literatura do Mokranjca, Lisinskega. Zajca in drugih.
Tretje leto bomo poskusili s slovensko moderno in srbohrvatsko moderno.
Pozneje si bomo dovolili tudi skoke v slovansko muziko, rusko, češko, moravsko. Več ti zaenkrat ne morem povedati. Pa se še drugič oglasi!«	Cč.
nacionalne in kulturne samostojnosti oz. samobitnosti naroda. Torej je pri njih nacionalni moment odločilen tudi pri presoji nalog akademika. Iz tega mnenja nikakor ne more slediti Tvoja definicija študentovskih dolžnosti. Ampak nasprotno! Če je univerza v prvi vrsti izraz nacionalne in kulturne samostojnosti naroda, potem mora biti dolžnost akademika v prvi vrsti, »da svojo energijo posveti toku dogodkov okoli sebe itd.«, in šele v toliko, v kolikor potrebuje strokovnega znanja v tem, kar okoli sebe vidi, šele v toliko se posveti intenzivnemu strokovnemu študiju. Tvojo definicijo, tovariš urednik, moramo torej postaviti na glavo, če jo primerjamo z ozadjem slovenskega malomeščanskega mnenja!
Toda tudi to malomeščansko mnenje ni točno. Po tem mnenju je univerza le »izraz«, torej zunanji videz, formalnost. Pod nacionalno in kulturno samostojnostjo pa razumejo v prvi vrsii s'amosvujnost jetika, svu-bodo starih tradicij in drugotno šele gospodarsko samostojnost naroda v celoti. Niti z besedico se ne spominjajo, da je ta celota deljena v plasti s povsem križajočimi se gospodarskimi interesi. Če pa to pozabljajo, potem, je njihova gospodarska samostojnost celotnega naroda le svoboda ene same, in sicer odločujoče plasti; Svoboda jezika in drugih nacionalnih posebnosti je pa oni plašč, v katerem se oblači interes tiste plasti, da izgleda pred množico kot njen interes.
Definicija malomeščanskih literatov je torej istovetna z definicijo meščana, postavljeno na glavo. Njena bistvena netočnost se s tem ne spremeni.
Še jasneje se nam kaže netočnost take absolutne definicije, če pomislimo, da vključuje pojm samostojnosti tudi predstavo o svojem nasprotstvu — nesamostojnost. Svoboda ni nikdar statično stanje, ampak rezultanta stalne borbe nasprotujočih si ten-denc, svoboda na eni strani je nesvoboda druge strani. Absolutne svobode torej ni, absolutna je le borba za svobodo.
Univerza torej nikakor ne more biti izraz te svobode, kvečjemu izraz borbe za svobodo, če razumemo pod tem pojmom njegov širši pomen in ozkosrčno gledanje za svobodo samo slovenskega jezika. Pa niti temu ni tako. Univerza ni izraz te borbe, ampak sredstvo za usposabljanje ljudi v tej borbi in le današnji trenutek zgodovinskega razvoja je vzrok, da ima ta borba danes nacionalne oblike in obstoj univerze nacionalni značaj.
Akademik je član družbe. In kot takega je njegova prva dolžnost, da sc pobriga za nasprotstva v družbi, da jih skuša odpraviti, z drugimi besedami, da se bori za dobrobit človeštva. On si torej ne ogleda samo življenja, ampak je sredi življenja samega. Štu-
dij ga usposablja za to, da ima družba od njega čim večjo korist v borbi. Na univerzi se koncentrira del družbe, da najde tu inteligenčno orožje borbe, na kar se mora zopet razliti nazaj v družbo. Tretja in najvažnejša naloga akademika je torej priprava za socialno delovanje.
Sedaj študent na univerzi ne najde dovolj možnosti za to najvažnejšo svojo nalogo. Pomagati si mora sam, kakor ve in zna. Eno takih sredstev naj bi bil tudi »Akademski glas«. Tu naj bo ono polje, kjer si v medsebojni akademski, diskusiji pomagamo, da pridemo do čim širšega pogleda na življenje.
V. K.
Ne vem, tov. V. K., v čem se prav za prav razlikujeta moja in Tvoja sodba o nalogah akademika. Priznam, da si moje mnenje s tako zvanega »meščanskega« in zraven še »kulturno-malomeščanskega« stališča res hudo obdelal, toda sam pa nisi zavzel opredeljenega .stališča do nieea; zdi se mi, da rysi zastopnik niti »meščanov« niti »malomesca-nov«.Da pa je tretja in zelo važna naloga akademika priprava za njegovo socialno delovanje v družbi, tega mnenja sem tudi jaz
—	saj to logično sledi iz »Uvodne besede« — in menda prav vsak študent, ki ne hodi po svetu z zaprtimi očmi in zakrknjenim srcem.
Urednik.
Univerza naj bo zbirališče vseh zdravih sil naroda, da jih prekaljene in požlahtnjene vrne zopet narodu.
Potreba akademske zastavljalnice
Časi so taki, da je to, kar je včasih spadalo bolj v akademsko-študentovsko romantiko, danes postalo nujna potreba, ki zasluzi vso pozornost in resnost. Mal izprehod okoli naših starinarjev ti pokaže, koliko vrednih učil, knjig, risalnega orodja, instrumentov itd. je tu prodanih za malenkostno, vrednosti zdaleka ne odgovarjajočo ceno, samo zato, ker akademik iz nujne denarne zadrege ni našel izhoda drugače, kot da je svoje knjige, risalno orodje, različne študijske instrumente prodal starinarju, da si za hip pomaga, nato pa mora čez mesec, dva, vse te stvari, ki so mu potrebne za študijsko delo — ponovno za drag denar kupiti. Po drugih univerzah (pri nas tudi že v Beogradu) vrši akademska zastavljalnica že važno socijalno nalogo med akademiki. Predvsem naj bi se ustanovila zastavljalnica za take sitvari, ki jih ne sprejema mestna zastavljalnica oziroma za take, ki jih mestna zastavljalnica z ozirom na sVojo organizacijo premalo oceni — to so v prvi vrsti
vsa učila: knjige, strokovno-znanstvene, leposlovne, risalna orodja (Šestila in drugi tehnični instrumenti) skripta in skice, medicinski, prirodoslovni instrumenti itd. Teh stvari mestna zastavljalnica sploh ne sprejema ali pa oceni tako nizko, da ni akademiku nič po-m a ga no, če um zastavi. V drugi vrsti pa bi se lahko morda jemalo v zastavo druge vrednostne, dragocene stvari (prstani, verižice, ure, nalivna peresa itd.). Za ustanovitev
in poslovanje take zastavljalnice ni treba nobenega posebnega lokala in le malenkosten začetni kapital. — Tudi to funkcijo naj bi prevzela bodoča reprezentančna organizacija akademikov naše univerze, ki bo morala predvsem in posebno posvečati vse svoje sile in delo socijalno gospodarskim problemom našega akademika.
K podrobni organizaciji te važne ustanove se bomo ob času še vrnili.	Zn.
Nova organizacija Ferilalnega saveza
na univerzah
2e več let sem postaja problem organizacije Ferijalnega saveza po univerzah vsak dan bol) pereč. Z novo Občo univerzitetno uredbo, ki ne dovoljuje na univerzah podružnic kakega društva s sedežem izven univerze, pa je postalo to vprašanje tako nujno, da zahteva takojšnje, a vendar dobre in pametne ureditve. Po daljših debatah, sestankih in pismenih izmenah misli, med posameznimi predstavniki Ferijalnga saveza na naših univerzah, je prišlo tako daleč, da so se na predlog podružnice Fer. saveza na naši univerzi sestali v koloniji Fer. saveza v Jelši na Hvaru zastopniki centralnega upravnega odbora v Beogradu in zastopniki Fer. saveza univerze v Zagrebu in Ljubljani, ter skupno rešili v načelu ta pereč problem. Na podlagi teh zaključkov je naša podružnica Fer. saveza izdelala podroben poslovnik za vse edinice Fer. saveza na vseh treh naših univerzah in kateri je bil na kongresu Ferijalnega saveza v Zemunu 25. septembra t. I. od zastopnikov Fe-, rijalnega saveza vseh treh univerz sprejet in predložen centralnemu upravnemu odboru Fer. saveza, da ga da v potrditev ministrstvu prosvete.
Po tem poslovniku naj se osnujejo tri samostojne Akademske oblasti Ferijalnega saveza na univerzi v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani s stopnjo banovinskih oblasti Fer. saveza. Po tem poslovniku bi se torej naša podružnica Fer. Saveza povišala v samostojno akademsko oblast Fer. saveza, po fakultetah pa bi se ustanovile podružnice te akademske oblasti. Pod akademsko oblast Fer. Saveza v Ljubljani bi spadal tudi konzervatorij, v kolikor je vkoka šola, in vse inozemske akademske podružnice. V denarnem pogledu bi ostajo akademski oblasti in fakultetnim podružnicam Fer. saveza od posameznega člana Din 15.— in vsi ekvivalenti po Din 10.— (to so^prispevki, ki jih plača član Fer. saveza če noče dati dobrotvora), dočim je ostalo preje, ko smo imeli podružnico Fer. saveza vsega na univerzi le Din 4.50 od vsakega člana. Pri okoli 1000 članih je to precejšnja razlika.
Da pa se bo moglo započeto delo organizacije Fer. saveza v Sloveniji, ki ga je do zdaj v glavnem izvajala Dravska oblast Fer. saveza in v kateri so skozi vseh 14 let obstoja Fer. saveza sodelovali zastopniki-ferijalci ljubljanske univerze — tudi v naprej plodovito in uspešno nadaljevati v korist vsem fe-rijalcem srednješolcem kakor visokošolcem, predvideva novi poslovnik vsa potrebna določila za medsebojno sodelovanje in podpiranje nove akad. oblasti in banovinske oblasti
saveza. Zavedati se moramo, v zgodovi-m Fer. saveza neštetokrat dokazanega dejstva, da se le v vztrajnem, skupnem, prijateljskem delu vseh fcrijalccv profesorjev, akademikov in srednješolcev — morejo in morajo roditi uspehi, ki bodo vsem ferijal-cem brez razlike, mnogo več koristili in ki bodo tudi za vsakega posameznika večji, kot če bi jih po stanu ločeno gradil. — Ravno radi tega pa ureja nov poslovnik vse probleme Fer. saveza tako, da je izključeno, da
bi prišlo do kakih sporov in nesoglasij med akademiki-ferijalci in profesorji-ferijalci — kar je bilo na žalost, ne toliko pri nas, pač pa v Zagrebu, pogosto na dnevnem redu in kar je vzrok, da so v vseh pogledih daleko za nami, v veliko škodo vsega Ferijalnega saveza.	Zn.
Tovariši in tovarišice! »Akademski glas« je vaš list, ki se bo preko vseh političnih ozirov boril za vaše stanovske težnje. Zato je dolžnost vsakogar od vas, da se nanj naroči in ga s tem tudi gmotno podpre.
Kdor se še ni naročil, naj to stori nemudoma. Zadostuje listek z naslovom, ki ga vržeš v naš nabiralnik v avli, ali pa dopisnica, ki jo nasloviš na upravo.
t Vladimir Strekell
Pri letalski katastrofi na Studencu je smrt posegla tudi v naše vrste in nam iztrgala
dragega tovariša Vladimirja Štreklja, tehnika. Padel je kot žrtev človeškega napredka, kateremu je nameraval posvetiti svoje življenje. Ohranili ga bomo v toplem spominu, s težko prizadetimi starši pa sočuvstvuje vsa akademska mladina.
AKADEMSKA KULTURNA DRUŠTVA.
V	vpisni številki je med seznamom akademskih kulturnih društev pomotoma izpadlo Jugoslovansko društvo akademičark »Savica«, kar naj nam tovarišice blagohotno oproste.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA: Potrditev 7. in 8. semestra.
Na mnoga vprašanja, kdaj potrdijo 7. in 8. semester na filozofski fakulteti, sporočamo, da se potrdi 7. semester samo, če ima kandidat že c-izpit, 8. semester pa, če ima kandidat že b-izpit.
Novi indeks.
Za potrditev nadaljnjevalnega novega indeksa se mora predložiti tudi stari indeks!
Važno za slušatelje zadnjih semestrov.
Kandidat, ki hoče delati a-izpit, se mora izkazati z opravljenim filozofsko-pedagoškim praktičnim izpitom. Zato mora poslušati 1 semester g. prof. dr. Ozwalda in’ napraviti pri njem referat; temo referata določita g. profesor in kandidat skupno.
Tovariše in tovarišice, ki smo jim priložili k današnji številki položnice, prosimo, da nam čimprej nakažejo naročnino. Zavedajte se, da je list tudi gmotno odvisen povsem od vas samih.
OMave univerzitetnih oblasti
Univerzitetna uprava je razglasila na uradni deski v avli razpis temat na posameznih fakultetah za Svetosavsko nagrado Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v znesku po 1000 dinarjev.
Ker ne moremo radi obširnosti priobčiti vsega razpisa, opozarjamo tovariše, ki se za to zanimajo, na omenjeni raz>glas; prav tam dobite tudi pravila o vlaganju nalog in o celotnem postopku.
Poleg teh Svetosavskih nagrad, je razpisal tudi dekanat juridične fakultete nekaj nalog za nagrado različnih društev. Razglas o tem je nabit na oglasni deski dekanata juridične fakultete v avli univerze. Tovariši, ki se zanimajo za kako teh nagradnih nalog, pa ne stanujejo v Ljubljani, naj se obrnejo na uredništvo z oznako, za katero nalogo oz. za nalogo katere fakultete se zanimajo. Za odgovor po pošti naj prilože znamko.
Začetek predavani
Predavanja so se začela že na teologiji in delno tudi na tehniki, kjer se ostala predavanja prično po 16. oktobru. Na juridični fakulteti se prično po končanih pravnozgodovinskih izpitih, to je po 19. oktobru. Na filozofski fakulteti pa se prično okrog 18. oktobra, na medicini pa 16. t. m.
Sprememba izpitnega reda na filozofski fakulteti.
Z novo fakultetno uredbo bo predvidoma spremenjen tudi izpitni red na filozof, fakulteti. Za ta izpitni red so poslali filozofski dekanati vseh treh univerz svoje načrte. V splošnem bo verjetno sprejet enotni načrt, ki ga je predložil dekanat filozofske fakultete na naŠi univerzi in katerega je izdelal tačasni dekan filozofske fakultete g. prof. dr. Veber Franci.
Izpiti na filozofski fakulteti.
^ Za oktoberski termin je bilo vloženih na filozofski fakulteti 83 prošenj za pripustitev k izpitom v različnih skupinah. Izpiti so v polnem teku, klavzurne naloge bodo končane v petek 13. t. m. K izpitom je pri-pusčen samo tisti, ki predloži vse predpisane dokumente (maturitetno izpričevalo, kolok-vijska izpričevala, indeks, izpričevala o opravljenih izpitih).
Opozarjamo tovariše, ki morda niso k prošnji priložili vseh gori omenjenih dokumentov, da to takoj store.
Pravnozgodovinski državni izpiti.
K pravnozgodovinskemu (T.) državnemu izpitu se je priglasilo v oktobrskem terminu 32 kandidatov. Izpiti se začno v petek 13. t. m. in bodo trajali predvidoma do 19. t. m.
Opozarjamo vse tovariše, ki so se v oktobrskem terminu priglasili k pravnozgodovinskemu državnemu izpitu, da se morajo vsi oni, ki imajo izpitni rok 13. in 14. t. m., zglasiti že 13. t. m. pred 9. uro dopoldne pri predsedniku izpitne komisije. Oni, ki imajo izpit 16. in 17. t. m., se morajo zglasiti 16, t. m. itd. 48 ur pred izpitom se mora vsak kandidat izkazati na sekretariatu juridične fakultete s potrdilom o plačani izpraševal-nini. Če v tem roku ne plača, se pripusti k izpitu le proti dvojni izpraševalnini. Za onega, ki se ne bi držal teh naročil, se smatra, da je od izpita odstopil.
Sličici z vpisovanja
Če sedi? po nekaj ur dopoldne med vpisovanjem v avli pri mizi,' ki se ji pravi uradno informacijska pisarna, bo? doživel marsikak zanimiv prizorček. Evo jih par:
y" J ' ■'■■ ■	•'	’•
Pred mizo se naenkrat pojavi dekle. 2e na prvi pogled opazi?, da je brucinja. (Stare bajte imamo v tem oziru nezmotljiv čut, bi 4ejali, instinkt.) Ponižno bi se rada vpisala y germanistično skupino na filozofiji. Pove? ji. točno vse, kakor se spodobi. Zadovoljna odide pisat indeks in osebni izkaz k vratarju.
—	Čez deset minut pridrvi nazaj, vsa razjarjena. Premeri me z uničujočim pogledom in na jok se ji dela, ko me hruli: »kaj ste me ,nafarbali‘! Poglejte, saj ne morem spraviti vseh predmetov, ki ste mi jih označili, na eno stran indeksa. Joj, kaj bo zdaj!« Itd. Ne veš, ali bi se smejal ali bi se jezil ali pomiloval. Uporabiti mora? vso svojo informacijsko zgovornost in poklicati na pomoč verodostojne priče, da naposled le polagoma začenja verjeti, da lahko izpolni tudi naslednjo stran indeksa . ..
st-
»Kaj bi pa vi radi, kolegica?« vpra?am nekaj minut zatem drugo dekle, ki se je s plahimi koraki približalo mizi. — »Oh, ali bi bili tako prijazni in me spremili na filozofski dekanat v drugo nadstropje? Ne upam se
sama gori.« Njen plahi in proseči pogled obenem me tako gane, da požrem zafrkljivo besedo, ki ti jo tika prošnja nujno mora spraviti na jezik, in se udam v usodo. Primem jo za roko in jo peljem po stopnicah v drugo nadstropje. Pred dekanatom jo potisnem v vrsto čakajočih in ji pojasnim, naj malo počaka, da bo že pri?la na .vrsto ob svojem času in jo prepustim usodi.
Policija na avstrijskih univerzah
Za vpis v zimski semester so avstrijski ?tudentje doživeli lepo presenečenje. Dobili so nove kolege, ki jih diči pendrek ~v roki in revolver za pasom. Avstrijska vlada je namreč izdala ukaz, da se osnuje posebna univerzitetna policija, katere naloga bo, krotiti prevročekrvne avstrijske akademike, kadar se v navalu strankarsko-politične strasti začno med seboj na univerzitetnih tleh s palicami, tintniki, stoli dejansko obdelovati. — Na dunajski univerzi, ki ima 12 fakultet, je celih 78 strumnih stražnikov; vidi se, da je tam vročekrvnost precej nad normalo.
Po gledaliških kuponih s 50 odstotnim popustom je veliko povpraševanje. Dokler se dobavljanje teh kart končno ne reši z gledališko upravo, bomo sporočali na naši deski v avli, kje bo te gledališke kupone začasno dobiti.
Poročila
V	prihodnji številki prinese »Akademski glas« poročilo o življenju, študiju, organizacijah, kulturnem udejstvovanju naših tovarišev, ki. študirajo na univerzah v Pragi, Braitislavi, Brnu, Varšavi, Grazu, na Dunaju, Innsbrucku, Parizu in Sofiji. V vseh teh univerzitetnih centrih ima »Akademski glas« priznane dopisnike, ki garantirajo za vsestranska in izčrpna poročila.
*
Društvo slušateljev juridične fakultete na Univerzi v Ljubljani ima še veliko zalogo skript občega državljanskega prava, po predavanjih gg. univ. prof. dr. S. Lapajneja in dr. G. Kreka. — Poleg tega pa ima tudi skript e narodnega gospodarstva po predavanjih g. prof. dr. A. Bilimoviča. Društvo opozarja vse one, ki so se na skripta subskribi-rali,^ da jih takoj dvignejo in plačajo, ker s svojim nezanimanjem ovirajo nadaljnje delo po programu, ki si ga je stavilo društvo. Vse ostale, ki se za skripte zanimajo, pa društvo vabi, da si jih čimpreje naroče. Skripta so prvovrstna, cena režijska! Vse ostalo na društveni deski!
Uprava je dobila v razprodajo 30 permanentnih frizerskih kart, komad po 30 Din. Karta velja^ za 12kratno striženje ali britje (ena postrežba stane torej le Din 2.50) in je prenosna.
■■	■	■	Tovariši, poslužujte se malih oglasov v »Akademskem glasu". — Za male oglase socialnega značaja (instrukcije,
§ fl	TfcjP ~f B Ca	P	■	službe, prodaja, nakup, izposojanje knjig in drugih učil, sobe) plačajo tov. akademiki le stroške natisa — 25 par
beseda — najmanjši znesek 3 Din. — Za vse ostale beseda 50 par — najmanjši znesek 5 Din. — Za šifro in naslov se ne plača	ničesar.	—	Pri večkratnem oglašanju popust. — Na pismena vprašanja tovarišev odgovarjamo pismeno s pismom pri vratarju univerze.
Kdor želi odgovor po pošti naj priloži znamko za odgovor. ---------------------------------------- .	.	—	  ^	—_____
DVA AKADEMIKA, dobita primeren zaslužek. Dnevno dela povprečno X uro.
Zaslužek mesečno od 400 do 500 Din. Reflektira sc le na resne, zanesljive gospode. Informacije v upravi lista pod »Zaslužek«.
TOVARIŠU, ki bi imel veselje pomagati pri naši upravi, nudimo primeren zaslužek. Podrobno v upravi.____________________
PRODAM TRGOVINSKA SKRIPTA po
predavanjih prof. dr. Škerlja; Trgovinski zakonik, in dr. Dolenčev tolmač h kazenskem zakonu. Ljubo Drnovšek, jur., Oražnov dom, Wolfova ul.
NOVA ZALOZBA
V LJUBLJANI
Kongresni trg 19, blizu Univerze
Knlige:
znanstvena literatura, leposlovje, revije.
Specialna zaloga potrebščin za tehnike,
pisalnega in risalnega orodja, logaritmičnih računal, papirja i. t. d.
Naročila iz inozemstva se izvršujejo najtočneje.
AKADEMIK, ki bi hotel podučevati tretje-
&olca — prit>lizno 1 K na dan, dobi lepo
sobo z zajtrkom in perilom. 10 minut od univerze. V poštev pridejo le stalni gospodje. Informacije v upravi lista.
Najbližje kupite vse vrste pisalnih papirjev in potrebščin pri
Darinki Vdovic
Ljubljana, Gradišče 4
Najboljše so postreženi gg. akademiki v mlekarni
Taiiiai Antonije na Kongresnem trgu
poleg Univerze
Toplo, hladno mleko, kava, čaj, sirovo maslo, sladka tolčena smetana, klobase, malinovec, sir i. t. d. vedno na razpolago. Prodaja kruha.
Akademiki!
Obiščite staroznano slaščičarno in kavarno
Jakob Zalaznik
Stari trg 21, Ljubljana
NAPRODAJ poceni skripta ODZ in nar. gospodarstva. Informacije iz prijaznosti pri upravi lista.*
Gg. akademikom znižane cene!
Striženje 4'— do 5'— Din Britje . 3'— do 4'— Din Abonma popust, v modernem salonu
Jože Strgar, frizer, Ljubljana
Miklošičeva cesta 13
Veletrgovina s papirjem
M. Tič
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 1 Sv. Petra cesta št. 26
se priporoča
gg. akademikom za nakup vseh pisarniških in tehničnih potrebščin.
Specialna zaloga polnilnih peres.
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Francč. — Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.