Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
\r e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „3Iira“ v Celovcu.
Leto XIV.	V Celovcu, 30. vinotoka 1895.
Štev. 30.
Stalni domovi in kmetske zadruge.
Med tem, ko smo mi v listu in na shodih po Koroškem večkrat opozarjali na potrebo kmetskih zadrug, kakor jih je nameraval ustanoviti minister grof Falkenhayn, oglasil se je z isto mislijo daleč tam na Češkem novi poljedelski minister grof Ledebur ; iz Ljubljane pa smo ravnokar dobili nek ~ socijalni načrt za vse delavne stanove, kjer najdemo v oddelku za kmete zopet kmetske zadruge. To je nekak dokaz, da vsi tisti, ki kmetom resnično pomagati želijo, v kmetskih zadrugah spoznajo dober pripomoček za ta namen.
Ljubljanski načrt pa priporoča še drug pripomoček, namreč ustanovo „stalnih kmetskih domov“. Ker je ta zadeva za kmetski stan zelo imenitna, zato hočemo našteti in pojasniti nasvete, ki jih priporoča ljubljanska krščansko - socijalna stranka v korist kmetskemu stanu.
Ljubljanski načrt obžaluje, kakor mi, da graj-ščaki in drugi bogataši pokupljajo kmetije ter jih spreminjajo v gozde, kjer za svoj kratek čas pasejo in lovijo zverino. Če se bo rodni svet v gozde in zverinjake spreminjal, od česa bo obilna množica ljudstva živela? In ako bi prav kteri teh graj-ščakov nakupljene kmetije kmetskim ljudem v najem dajal, vender je žalostno, če se kmetje iz posestnikov spreminjajo v najemnike, ki so zavisni od milosti svojega gospoda ter morajo v strahu biti grofovim gozdarjem in lovcem in celò grofovi zverini, zoper ktero se potem še manj pritoževati smejo, če bi jim še toliko škode delala. Namesto da smejo bogataši toliko zemlje vkup nagrabiti, bi ljubljanski načrt (kakor sploh vsak kmetijski prijatelj) rajši videl, ko bi se zemlja primerno razdelila med kmete, da bi nobeden ne imel preveč zemljišča in tudi ne premalo. Narediti bi se moralo kar mogoče veliko takih kmetij s potrebnim pohištvom in potrebno živino, ki bi bile ravno zadosti velike, da se zamore na njih preživiti ena kmetska družina. Take kmetije naj bi se imenovale „stalni kmetski domovi41 in za nje bi se morala narediti posebna postava. Taki stalni domovi bi se ne smeli razkosavati (to je od njih bi se ne smela nobena parcela prodati), morali bi celi ostati, in. zadolžiti bi se smeli samo do ene četrtinke
svoje vrednosti. Stalni dom se mora ohraniti do-tični rodbini, in če bi kdo na stalnem domu slabo gospodaril, postavi se mu sekvester ali varuh, kak pošten, priden, varčen in moder mož iz žlahte ; tisti bi gospodarstvo nadzoroval, in brez njegovega dovoljenja bi pravi gospodar ne smel nič kupiti in nič prodati ter nobenega dolga narediti. Ako bi taka kmetija vender na boben prišla, naj bi imeli prvo pravico, kupiti jo, bližnji žlahtniki, in če tisti nočejo ali ne morejo, pa kmetska zadruga tistega kraja. Zadruga pa bi smela tako posestvo prodati zopet le kakemu kmetu, če mogoče iz tiste okolice, ne pa kakemu gospodu iz mesta, kakemu graščaku, ali pa kakemu tujcu, kterega nihče ne pozna, in se ne vé, ali je pošten in delaven človek, ali ima dobre namene ali ne. Nadalje priporoča omenjeni načrt kmetske zadruge in jim hoče naložiti sledeča opravila: Kupovale bi posestva od grajščakov, bogatašev in tujcev, ako bi bilo ktero tako zemljišče slučajno na prodaj, pa tudi posestva tistih kmetov, ki bi prišli na boben; iz teh nakupljenih zemljišč bi sestavljale „stalne domove44 in jih prodajale poštenim kmetskim ljudem, ki so delavni, pa nemajo svojega zemljišča. Potem bi napravljale skupna skladišča, kamor bi kmetje zapeljali svoje pridelke, kar jih zamorejo prodati ; zadružni oskrbnik bi kmetu nekaj predplačila dal na pripeljano blago, ostalo pa potem, kedar bi zadruga vse pridelke prodala. Ravno tako bi zadruga kupovala vse kmetske potrebščine, ki jih zdaj pri trgovcih, obrtnikih ali tvornicah (fabrikah) kupujejo, ter jih potem kmetom brez dobička prodajala. Tako bi kmetje potrebne reči boljši kup dobili, njih pridelke pa bi zadruga bržkone dražje prodala , kakor sami zamorejo, ker včasih v sili pod ceno prodajajo, nekaj pa tudi med potjo potrosijo, ko svoje pridelke v daljno mesto vozijo; dobiček, ki ga imajo zdaj prekupci in kramarji, kedar kmetom tuje blago prodajajo, ali od njih domače pridelke kupujejo, imeli bi potem kmetje sami, seveda le tedaj, ako bi imeli poštene može v zadružnem odboru in upravništvu. Zadruge bi za kmete kupovale tudi take reči, kterih si zdaj sami ne morejo oskrbeti, bodisi, ker so prerevni, bodisi ker se ne vejo kam obrniti, na pr. stroje, žitna in živinska plemena, umetna gnojila itd. Kjer še posojilnice ni, bi zadruga tàko ustanovila. Namesto v denarjih, bi kmetje svoje davke lahko v
pridelkih plačevali: zapeljali bi v zadružno skladišče toliko žita, repice, sadja itd., da bi bilo toliko vredno, kolikor znaša davek, potem bi zadruga to blago na račun vzela in prodala ter potem za kmeta davek plačala. Rž, oves, seno bi zadruge lahko na debelo prodajale vojaškemu oskrbništvu, ječmen in hmelj pa pivovarjem ; za vino bi lahko napravljale svoje lastne pivnice po takih krajih, koder vino ne raste, in po večih mestih. V zadružni pisarni bi se lahko opravile vse pisarije, ki jih opravljajo zdaj notarji; pa tudi manjše tožbe in pravde naj bi se zadružnemu odboru prepustile, kteri bi moral vse take reči zastonj narediti, da bi bil kmet teh stroškov rešen. Zadruge naj bi tudi za to skrbele, da se dolgovi, ki so uknjiženi na kmetije, počasi poplačajo. Zadruge naj se potrudijo in potegnejo, da dosežejo vse tiste postave in olajšave, o kterih mislijo, da bi bilo z njimi kmetskemu stanu pomagano, na pr. za postavo, da se kmet ne sme prisiliti s posilno dražbo, da bi svoj dolg na enkrat plačal, ampak pustiti se mu mora več let časa, da dolg polagoma poravna. Zadruge naj slednjič izdelajo dober poselski red, kakor bi bil za kmete najbolj pripraven, in naj skrbijo, da stopi ta red v postavno veljavo.
To so tako nekteri nasveti, o kterih se misli, da bi utegnili kmetom koristiti. Njih pravo vrednost ali pa pomanjkljivost bo pa še le skušnja pokazala, kedar bodo zadruge že nekaj let delovale. Za zdaj je dobro, da o takih reččh premišljujemo. Naše slovenske poslance pa prosimo, naj v državnem zboru na to delajo, da se postava o kmetijskih zadrugah in o stalnih domovih kmalu spravi na dnevni red. Da dobimo le enkrat zadruge, tiste bodo čez nekaj let že iz lastne skušnje znale povedati, kaj bi se dalo na postavi še zboljšati.
Dopisi prijateljev.
(Krònski darovi za velikovško šolo.) V „Miru“ štev. 22., 24., 25., 27. in 29. t. 1. izkazani zneski v skupni svóti 1483 kron 30 beličev odposlali so se dné 24. t. m. v korist velikovške slovenske šole družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po poštni položnici štev. 11. — Visokorodna gospa Lucija grofinja Christalnigg, rojena mejna grofinja de Belle-garde v Goričah, 10 kron; Oskar grof Christalnigg, posestnik v Goričah v rožni dolini, 20 kron ; neimenovan po gosp. župniku Fr. Treiberju 5 kron, Vidovič 40 beličev, Mat.Wutti 1 krono, Janez Pfeifer 1 krono, V. Legat v Celovcu 20 kron,
Spomini na Italijo.
(Dalje.)
Prva hiša je bila nekdanja zbornica, kjer so so se dajale postave, se zbirali doži, sklepale državne pogodbe. Od tukaj je lep razgled na morje in stori jako mil utis. Soba je sedaj sedežev prazna, le pregraje so ostale, ki so ločile skupščino od drugih ljudij. Pri stenah so velike omare s starinskimi knjigami; zgoraj visijo oljnate slike, predočujoče dejanja beneške republike do najnovejšega časa. Mislimo si minljivost, s kakim ponosom je nekdaj oholi Benečan se oziral na te slike !
Nad vrati vstopa visi, mislim največja slika sveta, „Tintorettov paradiž41. Tintoretto je bil hiter slikar, vendar je ta paradiž slikal pet let. Druga slika; „Dože H. Ddndalo in francoski poslanci si prisegajo v cerkvi sv. Marka 1. 1201., da hočejo sv. deželo osvoboditi44, o čemur bodem v drugem pismu natančno pisal. V bližnji sobani predočujejo slike čine, ki so jih imeli križarji z Benetkami takrat, ko so vdrugič vzeli Carigrad, kar je tem dalo mnogo zakladov, za kar se je cerkev sv. Marka zelo olepšala. A kar so si po krivici pridobili, ni imelo teka, ker so jim vse to siloviti Turki zopet vzeli s pridobitvijo Carigrada L 1453. Mnogo je slik, pa ni mogoče vseh našteti v potopisu, ktere so slikali razni slikarji na pr. Paolo Veronese, Palma, Giov. Tintoretto.
Tedaj smo stopili malo na balkon, od koder se vidijo lagune in prekrasne palače. Ko sem na mostovžu stal, kjer so nekdaj beneški vladarji z
bistrim očesom opazovali prihajajoče ladije, zamislil sem se v preteklost.
V	drugi sobani omenjam belo-marmornati kip cesarja Franca, pod kterega so takrat Benetke spadale. Avstrijcu ta kip dobro stori. Slika tukaj se mi je najbolj dopadla Tintorettova „poslednja sodba41. Velikanska je tudi „bitva pri Lepantu11.
V	drugem nadstropju je najkrasnejše. Tukaj je bil vhod k najstrašnejšej beneškej gosposki, državni policiji. V steni se kaže razpoka, skozi ktero so metali pisma obdolžencev. Tu najdeš sijaj, zlato in dragocene kamne. Slike so od prejšnjih imenovanih slikarjev in Tiziana. V tem delu je bival dože in se nahaja kapela ; vse še je skrbno ohranjeno, kakor bi še res dože — vladal. Sedaj smo si ogledali še nekaj starinskih rečij in se potem napotimo v ječe.
Ko sem čital „vhod v ječe14, se mi kar lasje zježijo. Stražnik prižge svetilko in tako mencamo v globočino. Pogledamo v ječe, kjer se je prelilo mnogo solz po — nedolžnem ; niso bili samo hudo-delniki obsojeni, nego tudi nedolžni ljudje so tukaj ječali in konečno storili lahko rečemo — muče-niško smrt. Ječe so dolge 3 m. a visoke U/a m. Postelje so bile lesene ; klopij, okenj ni ; na železnih vratih se nahaja luknja, skozi ktero so dobili nesrečniki borni živež. Po stenah sem opazil napise, ktere so v obupu z nohti izpraskali ubogi jetniki. Na koncu vhoda je mesto, kjer so obsojencem sekali glave, kri je odtekla po žlebu v kanal, telo so pa po noči vrgli vsako v morje ribam v hrano. Meni ni bilo več tukaj biti, beži iz Benetek, mi je zvonelo po ušesih. Videl sem kraj, ker so Benečani pokazali svojo — srcé in — krutost.
Predgovor pravi: „0d zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača14, lahko ga primerjamo nekdanjim slavnim Benetkam, imajoče ime od Venetov. Kedar so Huni z Atilom porušili Oglej, iskalo si je mnogo Venetov na sosednih morskih otokih zavetja, se tam udomačili, tesali ladje in se vozili po Adriji ter se poitalijančili. V slogi je moč, so djali, se združili in si volili vojvodo ali dožo. Pod prvim dožem, bržčas 1. 800, so začeli graditi Benetke, kar je trajalo več stoletij.
Vender tudi Benetkam je zatonila zvezda sreče. Turki so jim mnogo hudega prizadeli. Napoleon L si je pridobil kraljico morja 1. 1797. a L 1814. so prišle Benetke pod Avstrijo do 1. 1866., takrat so pripadle Italiji.
Ogledal sem si tudi drugih mnogih zanimivostij, a bi se predolgo zamudil s potopisom. Prisrčno sem se zahvalil prijaznim o. frančiškanom, kjer sem imel za časa svojega bivanja v Benetkah — zaslombo in majhno hišico za — prenočišče, in v njihovi cerkvi sem molil za nje kot svoje — dobrotnike ; vzamem dné 12. rožnika slovo od nekdaj toliko slavnih Benetek, ter se v gondoli odpeljem proti kolodvoru. Vlak sfrči z menoj proti Mestre nazaj in dalje v Padovo.
(Dalje sledi.)
Smešničai*.
Uprašanje. Kdo je modrejši, zdravnik ali tat? Odgovor: Tat! Zdravnik odhajajoč iz hiše ne ve včasih kaj bolniku manjka, ali tat, ko odhaja, gotovo vé, kaj komu manjka.
od nekod se je poslalo 100 kron; Franc Katnik, župnik na Dholici, 100 kron ; Andrej Vidman na Dholici 10 kron, Metka Pignet na Dholici 2 kroni, Anka Mrak na Dholici 2 kroni, Franc Marinič, župnik na Mostiču, 10 kron. Za venec pok. preč. g. župniku J. Koller-ju so blagodušno darovali sledeči : Speiser 3 krone, Štruc 1 krono, Likob 1 krono, Jurič 1 krono, Moré 40 beličev, gospodičina Marija Dlančnik 2 kroni, Neža Cikulnik 2 kroni, Ana in Lina Sablatnik 2 kroni, Marija Leber 1 krono, gospa Neža Ellersdorfer 1 krono, Marija Hafner 1 krono. Skupaj 296 kron 80 beličev. Vsem pre-srčna hvala. Živeli nasledniki!
Iz celovške okolice. (Posnemanja vredno.)
V	bavarskem trgu Hohenbergen je vpeljana lepa navada, ktera bi se imela tudi pri nas vpeljati. Tam namreč vsak šolar, kedar izstopi iz šole, vsadi na občinskem svetu, zato posebno določenem, jedno sadno drevo, ktero pa ostane v lasti dotičnega šolarja. Po smrti lastnika pride v last in korist občine. Kdor je imel priliko opazovati, kako vsak izmed teh mladih ljudij svoje ljubljeno drevesce skrbno varuje, ta se je gotovo prepričal, da ta lepa navada dela veselje ne le mladim, ampak tudi starim ljudem in da se s to navado vzbuja ter pospešuje ljubezen do sadnega drevja.
Iz celovške okolice. (Dresura.) Bilo je zadnje dni pred počitnicami, ko slišim iz naše šole vpitje. Bližaje se razumem: „Kuten Morgen“, kar se je gotovo 40 krat ponovilo. Potem umolknejo, pa kmalu se začne : „Kuten Tak“ in ravno tolikokrat: „Kuten Abent“. Zakaj vse to? Če so celovški bismarkovci tako nervozni, da jim utegne vsaka slovenska beseda, tudi slovenski pozdrav, škodovati, svetujemo jim, naj ne hodijo na sprehod črez domači prag, ali pa prav daleč, najbolje tja v „rajh£<. Tisti zrak jim bode dobro djal. Ubogi učitelji, ki morajo opravljati tak posel ! Če bi ne bilo gotovo, da so naše šole ponemčevalni stroji, vprašali bi se, so-li učilnice ali mučilnice?
Iz Vetrinja. (Kušej seje vrnil!) Svoj čas je „Mir“ poročal, da je pobegnil vodja tukajšnjih Moro-tovih tovarn in vneti podpredsednik „bauern-bunda* Kušej. Vzel je seboj, ko je že prej napravil na raznih straneh ogromno dolgov, tudi izročene mu denarje svojega gospodarja in pa delavcev. Tako je delal mož, ki naj bi kot jeden poglavitnejših kolovodij „bauernbunda“ „osrečeval“ naše kmete, ki se pa ni sramoval spraviti delavce ob težko prihranjeni denar! — Sedaj se je Kušej zopet povrnil v Celovec in si tam najel stanovanje. Mislil je menda, da je že vse pozabljeno, kar je storil (morda ker je liberalec?) in da je v Celovcu čisto varen. Policija pa je izvedela, da se je pobegli ptiček zopet vrnil, ga poiskala, odvedla v zapor in mu za delj časa priskrbela prosto stanovanje v znani veliki hiši celovški (nekdaj „hotel Kaiserkrone“). Tam najde Kušej somišljenike n. pr. gostilničarja Miillner-ja, ki je sezidal veliko gostilno blizu celovškega kolodvora, pa je ni mogel plačati in je zbežal v tuje kraje. Kakor Kušej, povrnil se je tudi on, da sprejme zasluženo kazen. Morda se kmalu povrne še Plešivčnik, ki je tudi, zapustivši velike dolgove, pobegnil menda v Ameriko.
Iz Kotmare vesi. (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda) dné 20. vinotoka je bil prav dobro obiskan. Zbralo se nas je kakih 100, večjidel posestnikov. Iz Celovca sta prišla dva gospoda govornika. Prvi govornik je dokazoval potrebo slovenskih šol ; ni res, da se otroci že doma slovensko naučijo, človek, ako hoče kaj več znati, ko krave pasti, mora več besed poznati, ne samo da pozna hišno orodje in kar vidi na polju in gozdu. Kakor se Nemci pismene nemščine še le v šoli prav naučijo, tako se morajo tudi slovenski otroci še le v šoli naučiti tistih bolj visokih slovenskih besed, da zamorejo tudi učene bukve in časnike razumevati. Potem je kmetom priporočal pridno branje kmetijskega, političnega, pobožnega, zabavnega in znanstvenega berila ter snovanje bralnih društev. Drugi govornik je obširno in temeljito pojasnil potrebo in dobroto verskih šol ter žel obilno in glasno pohvalo. Kotmirski pevci so nas kratkočasili z ubranim petjem. Bil nam je prav prijeten večer. Kedar bo spet kako zborovanje^ snidemo se v še večem številu.
Iz Štebna pri Trušnjah. (Č. g. župnik Janez Koller sen. f.) Žalostno je zadonel glas 23. t. m. iz visokih lin štebenske cerkve, žalostna je bila novica — ki jo je naznanjal zvon faranom.
V	Št. Vidu, v rokah usmiljenih bratov, v strašnih bolečinah so obnemogli č. g. Janez Koller, faj-mošter Št. Štefanski, nehalo jim je biti srce. Kaj so prestali, ve vsak, kdor je o njih le slišal, a koliko so trpeli, ve le ta, kdor jih je v revi neusmiljene bolezni videl. Pa dasi trpinčenim neizrečeno in čutno uspehanim — vender nobena novica ni bila ljubša, kakor slišati kaj o dragem jim Štebnu. Ja drag jim je bil Šteben — to priča cerkev, za koje kinč, olepšavo in popravo so toliko darovali. In Šteben? O srečno ljudstvo — o dobro ljudstvo, ki ceniš svoje duhovnike še po njih vrednosti! Glejmo na pogreb 24. t. m. Vreme neugodno — mesto tuje in vendar od kod toliko ljudstva okrog ostankov na tujih tléh umrlega? Ljudstvo —bili so hvaležni farani v Gospodu zaspalega rajnega
fajmoštra. Sledili so prej pridno njih izgledom in zdaj -— prišli so izglednega spremljat do groba jame. Pričale so solzne oči, da čuti srce globoko izgubo — in več še — ljubezen do rajnega so skazali še s tem, da so zbrali za venec — a venec nevenljiv. Ni položen na grob — ne bode poginil z zemlje trohnobo. Venec je dar, namenjen Veli-kovški šoli — tam naj se občuduje — tam naj je v dolg spomin — tam kjer se bode slovenska mladina navduševala za vero — dom — cesarja. Domu se vračajočim bila je tožba na srcu: „0h da jih nimamo na domačem pokopališču !“ Zadnjo čast so prišli skazovat rajnemu razun č. Št. Vidske duhovščine vč. g. profesor dr. A. Cigoj, čč. gg. Janez Schaubach, Fr. Treiber, Holec in Valeš. Blagor blagi duši!
Iz Pliberka. (Ozdravljanje z vodo.) Čakal sem, kaj bo kdo gorečemu Ziljanu, ki nam v št. 23. pametno priporoča, ne trositi za zdravila, ampak potrebni nam denar rajši hraniti, ob enem pa nasvetuje boljše zdravilo, ko vsa zdravila. Ker nas goreči dopisnik kliče na delo in pomoč, mora mu vsaj kdo odgovoriti. Naj vsaj vé, da imamo še občutljivo kožo, če nas pošegeče. Ozdravljajte se z vodo ! kako lepa misel je to ! Prihranili si boste denarja, zraven pa boste bolj in prej zdravi, ko po zdravilih; kako dober nasvet je to! Ne hodite k zdravnikom, rajši hranite denar, tega ne pravi, temveč nasvetuje nam boljše, pa cenejše zdravilo. —- Toda kdor pozna ljudi, vé, da se nad besedo „voda“ kot zdravilo še Nemci in Slovenci ali jezijo ali čudijo. Strah pred vodo vender ni, da bi vstrašil moža, saj imamo vodo, posebno mrzlo radi — ali nevednost! Ako jim nasvetuješ vodo, ne vedò kaj govoriš; ko greš, morda vzdihnejo: Gospod odpusti mu, saj ne vé, kaj govori — hm voda zdravilo ! Le malokteremu moremo po Kneippu vodo nasvetovati, večinoma je prazen trud, in pa še nevarno je v tej reči nevednim svetovati. Učiti je moramo in pa pokazati jim, pokazati. Vender ne obupajmo. Sem že slišal nektere: „Domači zdravnik4' je kaj vreden, to knjigo moram imeti, če se še dobi. Nekterim sem nasvetoval umivati se do pasa ali celi život, in se potem dobro odeti, pa so se hvalili, da jim je zelo dobro djalo. Torej učimo se in učimo je, pa bomo marsikomu koristili ali pomagali. Kaj pravite, gospod Ziljan, ali bi se ne mogli seznaniti tisti, ki znajo z vodo ozdravljati, ki imajo skušnjo, ali pa tudi oni z njimi, ki imajo za to reč gorečnost? Naredimo Kneip-povsko društvo, da se pogovorimo včasi, ali si posodimo Kneippovske liste, knjige. Kaj rečete ? Potruditi se tudi treba, da dobimo zdravnika, ki z vodo ozdravlja. Saj se en slovenski doktor uči na to. — Da pa kak goreč bralec ne jame takoj po vodi čofati in eno za drugim skušati, zarotim ga in mu zapovem: 1. Ne skušaj sam po Kneippu ozdravljati se, dokler nisi v „Domačem zdravniku“ vsaj 2. del od kraja „Kako naj rabimo vodo44 str. 36. in 37. in pa celo stran 46. od prve besede do zadnje pike (in pa pred vsako porabo, ktero misliš porabiti splošni pouk, kako se napravi, na kaj treba paziti) natančno prečital in dobro pretuhtal vsak stavek. —- 2. Ako ti pa kdo drugi kaj svetuje po Kneippu, ne skušaj prej, dokler ne veš, ali tisti bolezen pozna in ali sam zna in je vesten, da dobro premisli predno svetuje. Na pr. polkopel je nevarna za srčne bolezni, pravijo celo Kneipp. Ako mu zaupaš, še ne skušaj, dokler ti ni natančno dopovedal, kako, kedaj, kolikokrat se napravi itd.
3.	Ako si svojeglaven in nočeš natanko ubogati, pusti vodo. 4. Kedar ne veš, ali ti dobro dé ali škoduje, rajši pusti. 5. Ozdravljajoč se z vodo, ne drži se pravila: „Več je, boljše je“, to je čim večkrat in dalje se oblivam, zavijam itd., tem boljše je ; ampak drži se pravila: „čim krajše, tem boljše44. Ne voda sama te ozdravi, temveč ti sam se moraš s tem, da se s pomočjo mrzle vode od znotraj segreješ, kri zgiblješ, pljuča napneš. Kedar boš izvedel zdravnika ali človeka, ki ti v teh reččh more svetovati, potem pa vprašaj ga. Dotlej pa si brez skrbi roke, lice, učesa in prsi umivaš, ali jih, naj so še tako mrzle ali potne, nekaj trenutkov v mrzli vodi močiš ; brez skrbi se greš kopat, ako ti sicer ni škodovalo, toda v mrzli vodi le zelo kratko! Nazadnje bi pa, gospod urednik, še vas nekaj rad pobaral. Vi se potrudite za popotnega živinskega zdravnika, zakaj pa za popotnega človeškega zdravnika ne ? Ali bi ne bilo dobro in prav, ako bi za ljudi zdravnik hodil po deželi ljudi učit, kako naj se utrjujejo in varujejo zdravje in, ako zbole, s čim si morajo pomagati? Morda porečete, da človek ima že sam največo skrb, da ljudje sebi predobro znajo pomagati v boleznih. Ako rečete na to ktero, bom pa tudi ktero zastavil, če mi je prehudo ne zasekate. Dotlej živio voda, g. Kueipp, Ziljan in vsi pametni ljudje !
Iz Prevalj. (Š i m a n S k u b e 1 j f.) Slovenskega rodoljuba, mlinarja Šimana Skubelja smo danes nesli k večnemu počitku. Trije domači duhovniki so sprevodu prišli naproti in rajnega med petjem
spremljali do groba. Ta čast se mu je skazala kot enemu najpridnejših faranov. Vsako nedeljo in praznik, dokler je le količkaj še mogel, molil je pobožni mož v cerkvi pred Božjo službo pobožni množici na glas sv. rožni venec, videl si ga pri vsakem cerkvenem opravilu v najgorkejši pobožnosti zbranega. Smrtna bolezen ga je že dolgo zalezovala, zadnje 3 tedne pa na posteljo podjala. Na pljučih je hiral. Pred 14 dnevi se je dal s sv. zakramenti za umirajoče prevideti. Še v zadnjih trenutkih so se mu ustnice gibale k molitvi. Da pa bodete vsi zvedeli, kdo je ta pobožni mož slovenske korenine — vsaj ste ga videli in slišali na slovenskih shodih, pri slovenskih slavnostih. Kar na enkrat se vzdigne izza ktere mize sivolas mo-žiček v priprosti kmečki obleki, in v priprostih besedah zna navdušiti vse navzoče, da kar strmijo nad tako zgovornostjo. To je Skubelj. Bajni bil je odbornik pri slovenski hranilnici in posojilnici prevaljski, pri podružnici sv. Cirila in Metoda itd. Citai je vsakovrstne slov. katoliške knjige in časnike , in to vse zraven težkega mlinarskega dela ! Tam „v grabnu za sv. Barbaro44 je že 15 let na tihem prav v samoti delal, molil in skrbel ta navdušeni slovenski korenjak, kteremu zdaj naj vse to Bog sam poplača v nebesih. N. v m. p.!
Od koroško-štajerske meje. (Ljudski shod v Slov. Gradcu.) Marljivo slovensko društvo štajersko je napravilo dné 13. vinotoka ljudski shod v Slov. Gradcu. Zbralo se je v posojilnični dvorani lepo število slovenskih mož, med njimi tudi nekaj dragih gostov s Koroškega, ktere je društveni predsednik preč. g. državni poslanec dr. L. Gregorec posebno prisrčno pozdravil. Gosp. drž. poslanec Bobič je v poljudnem govoru poročal o državnem zboru in o deželnem zboru štajerskem. Podal je mnogo lepih in važnih nasvetov kmetovalcem , ki so zanimivemu govoru pazljivo sledili. Drugi govornik je poudarjal potrebo in pomen raznih, posebno političnih društev. Nato je preč. g. dr. Gregorec razpravljal lepo o nekterih gospodarskih zadevah, volilni reformi itd. Posestnik Vivod od Hude luknje je sprožil več zadev, ki skrbijo kmeta, gledé vojaških stvarij, notarijata, slovenščine pri uradih itd. Poslanca sta obljubila svojo pomoč. H koncu je gospod B. s Koroškega izrekel slov. gg. poslancem v imenu Korošcev zahvalo, da tako vneto in s toliko ljubeznijo zagovarjajo pravice koroških Slovencev v državnem zboru in jih prosil, naj nas zagovarjajo i zanaprej. Lepi shod se je sklenil z živahnimi živio-klici na presvitlega cesarja.
Iz Ljubljane. (Za družbo sv. Cirila in Metoda.) Med 72.096 udov vzorne družbe sv. Mohorja bo romalo te dni 432.576 krasnih slovenskih knjig. Ker so vse te knjige že plačane, prihajajo prejemniki po nje tako veseli, kakor da bi se jim razdeljevala lepa darila. Kedar je pa človek vesel in kaj lepega prejme, takrat tudi najrajši sam kaj daruje. Nikomur se ne zdi škoda onih 4 do 5 kr., ki jih plača ob prejemu Mohorjevih knjig za poštnino, in marsikdo bi ob tej priliki, opozorjen, rad še nekoliko daroval v kak dober namen. Družbi sv. Mohorja je med Slovenci po številu udov in po blagem namenu najbližja družba sv. Cirila in Metoda. Nekteri gospodje poverjeniki Mohorjeve družbe so že v prejšnjih letih ob priliki vpisovanja v to družbo pobirali tudi prostovoljne doneske za družbo sv. Cirila in Metoda. Podpisani bi z ozirom na zgoraj navedeni razlog nasvetoval, da bi letos isto storili, kedar bodo razdeljevali Mohorjeve knjige. Ako daruje povprečno vsak ud Mohorjeve družbe le 1 krajcar, dobi družba sv. Cirila in Metoda 720 gld. 96 kr. Ako bi se pa povprek za vsako knjigo privrgel 1 kr., dobila bi družba lepo svdto 4325 gld. 76 kr., in ta svóta bi romala večinoma nazaj na Koroško, od koder bomo dobili knjige. (Dvonadstropna slovenska šola v Velikovcu je že pod streho, a stala bo družbo sv. Cirila in Metoda še mnogo denarja, predno bodo mogle začeti v njej čč. šolske sestre svoje plodo-nosno delovanje.) Poskusite se torej, velečastni gospodje poverjeniki družbe sv. Mohorja, kdo bode po razdelitvi družbinih knjig poslal naj večjo svoto blagajništvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano.
Dr. Ivan Svetina.
Iz jugoslovanske Bosne. Potrebno novo cerkev sv. Jožefa v Prjedoru smo s pomočjo Božjo in po ljubezni in milodarnosti rimo-kat. Slovencev, tudi iz Korotana, pozidali, pokrili, v notrinji oboke in stene ometali in ogladili. Zvonika manjka še dva dela, cerkev od zunaj ni še ometana, nemarno pomočkov, vse to dogotoviti. Prvotna drveno-ilovnata cerkvica se od slabine, vetrov in dežja ruši in razpada. Silno potrebno je, novo cerkev v notrinji vsaj toliko zgotoviti in vrediti, da bi se v njej zamogli v bližajoči se zimi in nadalje k službi Božji zbirati. Toda sami ubogi rimo-kato-liški Slovenci in Slaveni med drugoverci ne moremo vsega oskrbeti in napraviti, kajti župnija naša je nova in med večino razkolnikov in mohamedancev, ter potrebe mnoge in velike. Ipak rimsko-katoliško
ljudstvo se množi, naravno in po naseljencih, a vsi so večinoma ubogi početniki. Potrebno je v cerkvi oltarjev in druzih cerkvenih stvarij. Veliko dobro delo krščanske ljubezni stori, kdor k tej vele-potrebni cerkveni napravi kak groš podeli, ali koje gotove cerkvene stvari, oltarske podobe, kipe svetih, kip matere Božje, svečnike, Božji grob itd. podariti in poslati blagovoli ; vse bi jako dobro došlo, akoprav bilo bi že postarano, ali iz koje cerkve odstranjeno, samo, da je dostojno, ali bi se prenovilo. Prosimo, pomozite v večo slavo Božjo in v blagor bratov vaših po veri in ndrodu, da se silno potrebna cerkev sv. Jožefa dogotovi in vredi. Za to bode vam Bog plačnik, sv. Jožef pa varh, pomočnik, priprošnjik in obilni povračnik ! Rimskokatoliški župni urad sv. Josipa v Prjedoru. Pošta Prjedor. Železniški kolodvor Prjedor, Bosna.
Politični pregled,
Državni zbor se je pričel. Predstavili so se mu novi ministri. Grof B a d e n i, ministerski predsednik, je na kratko naznanil namene nove vlade. Ona bo za to skrbela, da se bo državna uprava redno in točno oskrbovala. V ta namen je pa potreben mir med nàrodi, zato bo vlada na to delala, da se ta mir doseže, in kdor bi ga kalil, mu bo nasproti stopila. Vlada bo gojila pravi avstrijski duh, in pričakuje od avstrijskih nàrodov, da jo bodo pri tem podpirali. O p r a-vičene tirjatve, ako so v državopravnem, denarnem in gospodarskem oziru dopustljive in dokler se gibljejo na postavni poti, se bodo pravično uvaževale. Vendar se pri tem ne sme žaliti stara in zgodovinsko utemeljena prednost nemške kulture. Ta nova uredba pa ne bo v nasprotju s preteklostjo, ampak se bo na tisto naslanjala. Č e-hom stopi vlada zaupljivo naproti, zato je zidajoča na njih skušeno zvestobo odpravila izjemno stanje v Pragi. Nasproti strankam državnega zbora ima vlada proste roke in jih misli ohraniti tudi zanaprej proste. Vlada se ne bo pustila od strank voditi, ampak ona bo stranke vodila. Ona ima pravico do vodstva, ker je za vse odgovorna. Zoper stranke pa, ki hočejo sedanji družbinski red prekucniti (n. pr. socijalni demokrati) hoče vlada odločno postopati. Vlada bo p o-speševala krščansko izrejo mladine, pa brez nazadnjaških namenov. Na gospodarski napredek bo vedno svojo skrb obračala, posebno v revnejših deželah, tako na severu, kakor na jugu. Vlada bo zbornici predložila postavo za vo-lilnopreosnovo, ki je prosta vsake tesnosrč-nosti in se mora v celoti ali sprejeti ali pa zavreči. Vlada bo skušala zboljšati blagostanje revnega ljudstva. Davčna preosnova sebo nadaljevala. Kot glavno vodilo si je vlada izbrala pravičnost. — To so res lepe besede, ki nam po večini ugajajo. Le stavek o „prednosti nemške kulture“ se lahko tako tolmači, da se bo Slovanom ravnopravnost tudi zanaprej le bolj pičlo odmerjala ali pa popolnoma kratila. Zato nove vlade ne moremo prej hvaliti, dokler ne vidimo njenih dejanj. — Svitli cesar so bili v Zagrebu z velikim sijajem sprejeti. Hrvatje so vladarju pokazali svojo zvestobo. Cesar so bili povsem zadovoljni. Le dijaki visokih šol so nekoliko razgrajali, ker so jih Srbi in Madjari dražili s svojimi zastavami. Ogersko zastavo so zažgali, ker so Madjari prej ta dan dva hrvaška študenta pretepli. Zdaj je ojstra preiskava, in ubogi dijaki bodo najbrž huje kaznovani, nego so zaslužili. Ogersko zastavo pač sovražijo, ker trdijo, da Hrvatska ni Ogerski podložna. Tako misli in govori večina hrvaških rodoljubov, zato zanikajo sedanjo ogersko-hrvatsko pogodbo. Če se dijaki tega držijo, kar jih učijo modri in stari gospodje, kakor dr. Star-čevič, dr. Frank itd., to bi se jim ne smelo prehudo zameriti. — Nadvojvoda Karol Ljudevit in njegova soproga nadvojvodinja Marija Terezija ter nadvojvoda Ferdinand Karol so si ogledali narodopisno razstavo v Pragi. — Ob istem času je vlada odpravila izjemno stanje v Pragi. Iz tega se sklepa, da se hoče približati Čehom. — Princ Schwar-zenberg je odložil državno poslanstvo. Politiki se poprašujejo, kaj bi znalo to pomeniti. — V Pragi se je ustanovilo češko gospodarsko društvo iz vseh strank. V odbor so voljeni : princ Schwarzenberg, grof Harrah, profesor Braf, dr. Kaizl, dr. Kramar, dr. Slama, Janda inBraksa. Želimo Čehom dosti sreče, Slovencem pa, naj storijo enako ; mi smo občeslovensko gospodarsko društvo vedno priporočali. — Sklep i s t e r s k i h laških poslancev, da se hrvaščina in slovenščina ne sme rabiti v deželnem zboru, so svitli cesar zavrgli, ker je protipostaven. — Štajerski namestnik Kii-bek je šel v pokoj, na mesto njega je prišel markiz Bacquehem. — Avstrijskim liberalcem se podira tudi že najmočnejša in skoro da zadnja trdnjava, namreč nemško ljudstvo na Češkem. Mladi nemški gospodje so se tam po zgledu našega dr.
Steinwenderja odcepili od starih liberalcev in ustanovili so svojo lastno stranko, ki jo imenujejo „nemško-ndrodno“. Ločijo se od starih liberalcev samo v tem, da ne sovražijo samo Slovanov, ampak tudi Jude. Pa tudi liberalni nemški kmetje na Pemskem spoznavajo, da liberalni nazori niso pripravni za kmetski stan. Nedavno so imeli velik shod v Ustju, na kterem so skoraj ravno tako govorili in ravno to zahtevali, kakor mi na naših krščanskih shodih. Tudi so telegrafirali katoliškemu ministru grofu Ledeburju, da se popolnoma vjemajo z njegovimi gospodarskimi nazori. — O g e r-ska gosposka zbornica je potrdila postavo, da sme vsak verovati, kar hoče, in da smejo kristjani pre-stopljati tudi k judovski veri. Tako so Judi in framazoni na Ogerskem vse dosegli, kar so hoteli. Ogerski deželi pa take postave ne bodo prinesle sreče. — Boljše novice pa pridejo iz Rima: razkolniki in krivoverci se bližajo katoliški cerkvi. Nedavno sta bila pri sv. Očetu ruski veliki knez Konštantin in njegova sestra Vera, vojvodinja Vir-temberžka. Iz Anglije pa se poroča, da so imeli anglikanci, škofje, duhovniki in posvetni gospodje velik shod, na kterem se je zbralo 6000 mož. Lord Halifax in več drugih je govorilo za združenje z Rimom. Predlog sicer še ni dobil večine, pa to se sploh priznava, da je „združenje v zraku“, da se s hitrim korakom približuje. — Španjci na Kubi ne morejo nikamor naprej. Zdaj so spet 12.000 vojakov tje poslali. — Turški sultan je vendar potrdil novo upravo za Armence, kakor so jo predlagale Rusija, Anglija in Francija. Poleg turških bodo nastavljeni tudi krščanski uradniki. Toda Turk na svoje obljube rad pozabi.
Gospodarske stvari,
Spravljanje stelje v gozdu. Koliko se iz gozda sme vzeti stelje, da pri tem ne trpi škode, je z ozirom na drevje, kakovost tàl in razmere kraja jako različno. Iz natančnih skušenj in mnogoletnih izkušenj se dajo sestaviti naslednja splošna pravila, ki naj gospodarjem pri porabi gozdne stelje služijo kot vodilo.
1.	Dokler drevesa krepko rastejo ter vsled tega potrebujejo mnogo redilnih snovi, ne smemo jemati gozdu nikake stelje. Mlado in v srednji rasti se nahajajoče igličasto drevje moramo torej varovati, dokler ni domalega dorastlo.
2.	Stelja se sme grabiti le pod starimi, za posekanje odločenimi drevesi, ki potrebujejo mauj redilnih snovi. Prostorom, ktere hočemo v 5—6 letih znovič zasaditi z drevjem, mora se istotako prizanesti, da se tla pripravijo mlademu drevju (da se po vrhu naredi plast prstenine).
3.	S slabšo zemljo zadovoljno igličasto drevje je manj občutljivo kakor listnato drevje, ki potrebuje več redilnih snovi. Čim pustejša je zemlja, tem škodljivejše je jemanje stelje.
4.	Najobčutljivejša so peščena tla, zato jim je treba najbolj prizanašati. Sme pa se grabiti stelja tam, kjer talna voda, ki drevju donaša vlago in hrano, ni pregloboka. Apnena, ilovna, glinasta in laporasta tla so manj občutljiva kakor ona, kte-rim primanjkuje apna, ila in gline. Čim bolj je svet plitev, tem bolj mu je treba prizanašati.
5.	Gozdom s srednjim in z nizkim drevjem je treba bolj prizanašati, kakor onim z visokim drevjem, ker prvim odvzemajo v prvi vrsti veje, za kar potrebujejo več redilnih snovi od onih, pri kterih v prvi vrsti gledamo na deblo. Vrhu tega je tu čas za posekovanje dokaj krajši in se tla pogosteje spraznijo, nego tam, kjer raste visoko drevje.
6.	Gozdi, v kterih stoje drevesa le na redko, potrebujejo več varstva, nego zaraščeni.
7.	Škoda, ki nastane vsled grabljenja stelje, je tem občutljivejša, čim krajši je čas, ko se grabljenje ponavlja. Na boljšem svetu naj se po vsakem grabljenju preneha vsaj štiri, na slabšem šest let.
8.	V nižavah, v kotlom podobnih globelih, v vlažnih dolinah, po potih, na severnih in vzhodnih brdih je spravljanje stelje manj škodljivo, kakor na solncu in vetru izpostavljenih južnozahodnih brdih.
9.	Ako je kje mahovišče ali plast surove sprste-nine debela že nad 8 centimetrov, sme se je nekaj porabiti za steljo.
10.	Grabiti se sme stelja samo tam, kjer je vrhna plast še sveža ali le deloma razkrojena; pa tudi tam ne pregloboko. Za grabljenje se smejo rabiti le lesene, nikakor ne železne grablje.
11.	Najprimernejši čas za grabljenje je jesen,
predno odpada listje.	„Kmet.“
Živinski sejmi meseca listopada.
Dné 4. listopada v Železni Kapli, Podkloštru, Spodnjem Dravogradu in Naborjetu; 11. v Pliberku (za ovce) in na Ziljski Bistrici; 25. v Guštanju ; 30. na Vratih.
N o v i č a r.
Na Koroškem. Umrl je g. Voigt, lastnik fužin v Bajtišah in Borovljah. — V Celovcu je baron Helldorf mlajši povozil 8 letno deklico. — V Galiciji pri Dravi so prijeli nekega Tolminca, ki je svojemu tovaršu šiloma krošnjo vzel. — Tudi hranilnica v Trgu (Feldkirchen) je obresti znižala. Na hipoteke (intabulacijo) bo posojevala po4’25°/0.
—	Nove orgije so dobili v Št. Janžu pri Spodnjem Dravskem Gradu. — Nemško posojilnico so bojda ustanovili na Brnci. — Na sv. Višarje je prišlo letos okoli 50.000 romarjev; 24.000 je bilo obhajanih. — Dné 27. vinotoka je v Guštanju dr. Kramar govoril o moštu, kako z njim ravnati. — V Gar-juši pri Grebinju je podsulo 60letnega delavca Ši-mana Šaniša. Izkopali so ga brž, pa je bil že mrtev.
—	Pogorel je Pink v Dolah pri Gospi Sveti. — Lesno-obrtna in risarska šola v Beljaku je štela lani 354, kupčijska šola pa 31 učencev. — Vetrinjskega Kušeja so v Celovcu zasledili in zaprli.
Na Kranjskem. Župnik Gross v Zagorju je katoliškim delavcem pozidal hišo „delavski dom“ na svoje stroške. — Socijalni shod za delavce, kmete in obrtnike je bil v Ljubljani. Poslušalcev je bilo mnogo. Nastopilo je šest govornikov. — Posojilnice se snujejo v Loškem Potoku in na Bledu. — Okoli Kočevja so našli spet nove premogove žile. — Na Brezje je prišlo letos nad 70.000 romarjev. — Sv. misijon bo v Mirni Peči od 2. do 10. listopada. — Pri Ribnici so se prikazale osepnice. — V Podkraju pri Hrenovicah so našli dva mrtva prekupca, znak ležeča, nič ranjena, pa po obrazih črna. Ljudje se poprašujejo, kakšne smrti bi bila umrla?
Na Štajerskem. Ljudski shod v Slov. Gradcu, kterega je sklicalo „slovensko društvo", je bil dobro obiskan. Tudi nekaj Korošcev je prišlo k shodu.
—	Gad je piknil nekega delavca blizo Maribora.
—	Veliko vina je letos okoli Konjic. — Okrajno bolnišnico mislijo napraviti v Slov. Gradcu. — V Kozjem zidajo nov zvonik.
Na Primorskem. V Trstu je odprl svojo pisarno nov odvetnik dr. Mihajlo Truden, slovensk rodoljub. — Novo cerkev zidajo v Šmartnem pri Brdih. — Pri državnozborski volitvi za mesta na Goriškem so Slovenci popolnoma pogoreli, čeravno so laškega kandidata postavili. Od Lahov je samo 4 glase dobil ; Slovencev je pa veliko doma ostalo, ker niso hoteli Laha voliti. Torej, drugokrat postaviti slovenskega kandidata, če prav nič ne opravite !
Po drugih deželah. Kdor se zanima za razno kamenje, kamnolome, cement, opeko, apno, lončarim), mavec, premog, prstene barve, zidanje cest, predorov, pristanišč itd., naj se naroči na časnik „der Steinbruch", ki izhaja na Dunaju (Wien L Rudolfsplatz 3) dvakrat na mesec. — V Hougtonu (Amerika) je nastal ogenj v rudniku in zadušil 35 rudarjev. — V Belgiji sta dva vlaka vkup trčila. 10 ljudij je mrtvih, 40 ranjenih. — Na otoku Havani je bila huda povodenj, ki je naredila škode za več milijonov; 45 ljudij je utonilo.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Faro Št. Peter pri Reichenfelsu je dobil č. g. baron Zucco di Cucagna, do zdaj župnik v Lollingu. — Župnik v Št. Urhu č. g. Jožef Soll-ner je stopil v pokoj. Podelil se mu je beneficij na Gorici (Loreto ob vrbskem jezeru). — V Lolling gre za provizorja č. g. Viljem Janku, do zdaj provizor v Št. Petru pri Reichenfelsu. Fara Lolling je razpisana do 30. listopada 1895. — Faro Hor-zendorf je dobil tamošnji provizor čast. g. Feliks S c h a r f. — C. g. Karol R o u s, mestni kaplan v Trstu, je nazaj sprejet v Krško škofijo in prevzame provizuro v Št. Urhu na Godingu. — Razpisane ste fari Sele in Št. Lovrenc do 4. grudna 1.1. — Umrl je č. g. Jan. Koller, bivši župnik v Štebnu pri Velikovcu. N. v m. p.
Zahvala in priznanje.
Podpisano cerkveno predstojništvo šteje si v prijetno dolžnost, da javno izrazi svojo posebno zahvalo in svoje priznanje g. Ig n. Oblaku, podobarju v Celji, ki je v naši farni cerkvi tri nove gotične altarje postavil ter to delo res mojstersko in v občo zadovoljnost izvršil; zatorej se sme imenovani mojster vsem cerkvenim predstojništvom najtopleje priporočati.
Cerkveno predstojništvo
v Skočidolu, dné 15. vinotoka 1895.
Anton Gabrón 1. r.
župnik.
Franc Kulnikl. r. Luka Lasniki, r.
cerkv. ključar.	cerkv. ključar.
Loterijske srečke od 26. vinotoka.
Trst	81	7	69	24	32
Line	20	61	85	78	15
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gid.	kr.	gid.	kr.
pšenica 		5	25	6	55
rž		4	50	5	60
ječmen		—	—	—	—
oves		2	60	3	20
hejda		3	20	4	—
turšica (sirk)		3	50	4	40
pšeno 		6	50	7	80
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		—	80	1	25
deteljno seme		—	—	—	
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 80 kr. kislo 1 gld. 70 kr. do 2 gld. 45 kr., slama po 2 gld. 20 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 65 do 68 kr. kila, maslo in puter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent.
Natakarica
že bolj postavne starosti, ki zna tudi kuhati ter je slovenskega in nemškega jezika zmožna in popolno zanesljiva, dobi službo na deželi. Več pové Janez Šel and er, trgovec v Šmarjeti v spodnjem Rožu.
Tovarna za izdelovanje
Wietersdorfer-Portland in Roman-cementa
F. Kiiocli-a in dr. v Celovcu
priporoča svoj izborni cement, ki je še bolj trden, gost in trgoporen, kakor to zahteva avstrijsko inženirsko in stavbarsko društvo od najboljših vrst tega blaga.
Zaloge na Koroškem:
A m and Prosen v Celovcu, kosarnske ulice št. 24;
Julij Sommeregger v Beljaku, Italijanske ulice;
Janez Knaus v Št. Vidu na Glini;
J. M. Offner v Wolfsbergu.
Spričevala (zahvale) in ceniki gratis in franco.
| Natorna vina, |
{S dalmatinec, prav dober liter po 15 kr.; tirolec, ita-lijan, oger, rudeče po 18 do 24 kr. ; belo po 20 do 26 kr. ; istrijanec iz Umage po 22 kr., zelo priporočila vreden za take, ki imajo malo krvi, v sodih 56 litrov več. Za pristnost jamčim.
Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. parnega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgane pijače itd.
Vse prav dober kup.
Amand Prosen
v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24.
^xseoaoaoexsa&aa&^
8

Dražba cerkvenega vina.
Cerkveno predstojništvo sv. Peter pri Mariboru bode prodajalo svoje letošnje vino 29. vinotoka t. 1. ob 10. uri predpoludne. Ima ga 198 hektolitrov, ki pa po svoji dobroti tekmuje z najboljšimi soletniki.
Vazno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
Malo posestvo,
hiša s poljem in gozdom je na prodaj v Kotmari vesi zraven ceste, torej pripravna tudi za kako kupčijo. Kupcu je na prosto voljo dano, koliko polja ali gozda hoče kupiti. Več pové Matija Valentin v Kotmari vesi (Kotmansdorf) na Koroškem.
Dva mlina na prodaj.
Prvi na 4 tečaje, ves novo popravljen. Drugi na 3 tečaje in tudi novo popravljen, z malim pohištvom in gospodarskim poslopjem, velbanim hlevom in svinjaki, nekaj posetve, travnika, paše in gojzda. Kupec potrebuje le polovico kupnine. Prodà se tudi z vsem hišnim orodjem in poljskimi pridelki. Več pové Mohor Pale v Borovnicah, pošta Vrba (Velden) na Koroškem.

Kot nadomestilo za bobovo kavo ea priporoča J Najoknsnejda, edino zdrava in ob enea po zdravnikih ženskam, otrokom In bolnikom; | oajceoejàa primes k bobovi kavi je j
CASINI DIPLOM I
/18911894-
; 8 ZLATIH KOLAJN H
' Pozor: zahtevajte in jemljite -v le izvirne zavoje z imenom 9^ ..Kathreiner”. "»1

v
!
v celih zrnih,
.ki se ne dajo ponarejati
Se dobi povsod: l\2 Kile za 25 kr.ofi
!•••••••••••••••••«•d
P. n.
Bliža se jesen in zima, zato se usojam, opozoriti na moj izdelek, namreč na znane „Ditmarjeve svetilnice“, ki so znane po celem svetu ter se vedno še bolj razširjajo. Kdor ne napreduje, tak nazaduje! Tega na-
s v ati 1 niče v^dlo1 še	JI lil	zboleval, dTsoTmD
rom lepše svetile, pa «Mi è	S tudi leto za letom
prijetnejšo odliko zadobile. To se mi je posrečilo v tako polni meri, da si oskrbijo povsod!, kjer potrebujejo močno, svetlo luč, pa iz gospodarskih ali krajnih uzrokov ne morejo upeljati svetilnega plina ali pa električne luči, moje petrolej-
r.rr“.,';.p£m®om2EE“”«”s
ima ena sama to- «9	WWW w	liko svetlobe, ka-
kor 58 do 130 sveč. Te krasne svetilnice se priporočajo posebno za velike prostore, kakor za dvorane, gostilnice, kavarne, uradnije, šole, tovarne, delavnice itd. Moje svetilnice so raznovrstnih oblik, kakor jih ta ali oni za različno rabo potre-	buje: so take, da se
obesijo na strop, druge vS y .Fi .f, .!, ItylM, .11 Tf* za na st0no- druge stoječe, da se postavijo	W>	'WWW na mizo, druge za v
rokah nositi in z njimi okrog hoditi, druge za ceste, druge za stebre itd. Tako zamorem vsakemu brž postreči, naj potrebuje svetilko za izbo ali klet, za lopo, ali za dvorišče ali za cesto.
Ditmarjeve svetilnice se lahko naročijo v vsaki boljši prodajalnici za gla-ževino, svetilnice itd.	S. BI ® M S
c. k. priv. tovarna za svetilnice in druge rudninske izdelke
na Dunaju
III., Erdbergstrasse 23—27, Schwalbengasse 2—4.
I Hf SR MSRMK |
„pri zlati kroglji“	m
m stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino m
^ v Celovcu, kosarnske ulice,	Q
^ priporoča svojo veliko zalogo najboljše £
W kave, sladkorja, petroleja itd.
Prodaja tudi dobra vina, rum in druge W žgane pijače, barve, izvrstno moko W W in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- W w vrstno orodje in posodo iz železa, rft pleka, bakra, cina itd. Za poštenost ^ m blagà se jamči; cene so nizke.
Naznanilo.
Podpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja itd. Blago je izvrstno, dokaz temu je, da čč. duhovščina večinoma pri njem naroča.
Razpošilja na drobno in debelo od 5 kilogramov franko po pošti, in sicer sledeče vrste kave:
Rio fina po fl. 1-65 kilogr. St. Domingo po fl. l '85kilogr. Santos „ „	t '70	„	Gold Java „	„	1 90	„
Malabar „ „	P85	„	Ceylon Perl „	„	2'15	„
Portorico „ „	2-—•	„	Mokka prava
Ceylon I. „ „ 2-—	„	arabska „	„ 215	„
Blago, ki bi ne ugajalo, sprejme se nazaj ali zamenja.
Kupuje in sprejema v zameno tudi fižol in druge domače pridelke in plača po najboljših cenah.
Na povpraševanje radovoljno odgovarja in se priporoča z velespoštovanjern
E. A. Repešic,
Trst, ulice Istituto št. 22.
maMn	iriBIM—tf r'M—i
Igr Obrazne slike (portrete)
v oljnatih barvah in vsaki velikosti
izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike.
Za rajnimi so najlepši in večen spomin.
Sbke se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti.
M. Ogerčnik v Celovcu,
kolodvorske ulice (Bahnhofstrasse) štev. 35.
....... —
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. -- Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.