PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 115 (13.053)
Trst, torek, 31. maja 1988
Drugi dan moskovskega vrha je minil brez enega izmed najavljenih sestankov v Kremlju
Dan v znamenju spoštovanja človekovih pravic Reagana obiskala stotina uglednih disidentov
Obe delegaciji pripravljata osnutek sporazumov o preverjanju spoštovanja razoroževalnih planov Nancy Reagan je brez Raisinega spremstva obiskala moskovske šolarčke
Gorbačov in Reagan se rokujeta pred pričetkom včerajšnjega sestanka (AP)
MOSKVA Drugi dan moskovskega vrha je minil v znamenju človekovih pravic, ki so tako pri srcu ameriškemu predsedniku Ronaldu Reagana in ob katere se tokrat sovjetski sogovornik Mihail Gorbačov ni obregnil. Že v jutranjih urah, ko sta se v Kremlju ponovno sestala Gorbačov in ameriški gost, je bilo razvidno, da bo Reagan pritisnil na plin spoštovanja človekovih pravic, saj je odločil, da bo v rezidenci svojega veleposlanika sprejel približno sto disidentov.
Sovjetske oblasti niso bile posebno navdušene nad željo ameriškega predsednika, generalni sekretar KP SZ Gorbačov pa je ohranil mirno kri in prijazno sprejel prošnjo, da »odloži« popoldanski sestanek z Ronaldom Reaganom. Tako so Reagan, njegova soproga Nancy in ameriški zunanji minister George Shultz sprejeli v liberty vili Spaso House raznoliko skupino oseb, ki se borijo, da bi jih sovjetske oblasti pustile iz države. Do Reaganovega raprezentančne-ga bivališča so se disidenti pripeljali z avtobusi, kot bi šli na izlet. Pred sestankom s predsednikom Reaganom so se morali namreč zbrati pred zahodnim vhodom na območje ambasade (približno kilometer proč od izredno zastražene stavbe) in se skupinsko predstaviti gostiteljem.
Ameriški predsednik jih je toplo sprejel in jih pozdravil z govorom, za katerega si je shranil nekaj opazk na račun SZ, ki jih je iz diplomatskih razlogov črtal iz pozdrava Mihailu Gorbačovu. Priznal je, da so v SZ v zadnjih treh letih osvobodili preko 300 političnih in verskih disidentov »SZ pa se še ne obnaša v popolnem soglasju s postavkami helsinške listine« je dodal Reagan, ki je v svojem govoru tudi dodal »upam, da bo napočil dan, ko ne bodo ljudem grozili z zaporom zaradi napisane ali izrečene besede.« Predsedniku so odgovorili trije izmed najuglednejših predstavnikov sovjetskega disidentstva, pravoslavni duhovnik
Gleb Jakunin, Sergej Kovaljov in Jurij Končarovskij, ki so bili, vsaj v tonih, manj zmerni od ameriškega gosta. Po zaključku zasedanja sta zakonca Reagan zapustila Spaso House in se udeležila večerje, na katero sta ju po najstrožjem protokolu povabila zakonca Gorbačov.
Tiskovna agencija TASS je posredovala jedilnik slavnostne večerje (kavjar, ribe in druge jedi, niz prikuh, sladoled z orehi, slaščice in kava, Sovjetskoje »champagne« ter armenski konjak Jubilenji), večerno srečanje pa je omogočilo predsedniku Reaganu, da se je formalno zahvalil Gorbačovu za sestanek z disidenti. V tem se je tudi delno navezal na predlog generalnega sekretarja KP SZ, da bi ustanovili mešano parlamentarno komisijo SZ-ZDA za človekove pravice, s katerim se očitno strinja.
Vprašanje spoštovanja najosnovnejših človekovih pravic pa ni popolnoma zasenčilo drugih žgočih vprašanj, ki so prav tako v središču pozornosti ameriške in sovjetske delegacije. Poleg regionalnih vprašanj se bosta morala Reagan in Gorbačov pomeniti tudi o načrtih nadaljnjega razorože-vanja. Po nepotrjenih vesteh iz Moskve, naj bi še pred zaključkom vrha podpisala dva manjša sporazuma, ki bi urejevala obojestransko preverjanje spoštovanja razoroževalnih programov. Podrobnejših sporazumov o krčenju strateškega orožja pa Moskva skoraj gotovo ne bo doživela.
Kočljivih vprašanj so se vsekakor zaenkrat lotili izključno predstavniki ameriških in sovjetskih delegacij, ki so se ukvarjali z izredno konkretnimi zadevami, medtem ko si je Reagan ogledoval samostan Sv. Danila, ali ko je Nancy, ki jo je »kolegica« Raisa začasno predala drugim sovjetskim spremljevalkam, kramljala s šolarčki in na njihova vprašanja - na veliko presenečenje vseh prisotnih - odgovorila po rusko: »da, da«.
Na nedeljskih delnih upravnih volitvah
Uspeh PSI in utrditev KD Nazadovanje komunistov
RIM — Napredovanje PSI, nazado-Vanje komunistov in utrditev KD so Rlavne značilnosti izida delnih up-ravnih volitev, na katerih je sodelo-yalo nekaj nad sedem milijonov dr-Zayljanov. V nedeljo in v ponedeljek J? širom po polotoku volilci obnovi-11 tri pokrajinske svete (Pavia, Ra-Venna in Belluno) in več kot tisoč ',a£jih in manjših občinskih skupščin. Volilna udeležba je presegla 86 glasov. Bila je sicer nekoliko n*žja kot na zadnjih upravnih in Parlamentarnih volitvah, v primer-Javi z ostalimi evropskimi državami Pa ostaja še vedno zelo visoka. Vo-tilni trend torej kaže na neke vrste Politično »polarizacijo« glasov med šocialisti in demokristjani ter potr-loje vsestransko krizo, ki pesti KPI.
Precej dobro so se obnesle vmesne 'aicne stranke PLI, PSDI in PRI, zelo zadovoljen z volilnimi rezultati pa s .uPravlčeno tudi ministrski pred-vi a ^ Ciriaco De Mita, katerega adni kabinet so volilci nedvomno Politično utrdili.
NA 2. STRANI
Rezultati občinskih volitev
(9.432 od skupno 9.704 volišč)
KD	Občinske 88 % 36,7
KPI	22,2
PSI	18,3
PRI	5,2
PSDI	5,0
MSI	3,9
PLI	1,9
Zeleni	1,1
PD	0,9
PR	—
Drugi	4,9
Prejšnje obč.	Politične 87
%	%
35,6	34,9
25,8	26,8
15,3	14,2
5,4	4,2
6,3	3,6
5,0	6,8
1,9	1.9
0,1	1,9
0,5	1,4
—	2,2
4,1	2,1
Nasprotja so sedaj jasnejša
DEJAN VERČIČ
BEOGRAD - V nedeljo popoldan se je z branjem uvodnega govora predsedujočega jugoslovanskim komu-uistom, Boška Kruniča, na plenarnem zasedanju začela prva konferenca jugoslovanskih komunistov, na katero n	579 izvoljenih delegatov in 189 članov organov
Partije. Trodnevno zborovanje naj bi našlo zasuk jugoslovanske politike in pokazalo pot iz družbene krize, nad frenCa P° P^narnem zasedanju v nedeljo zvečer s .al!®vala delo tja do desete ure v treh skupinah, ki so nih^ de^° zuključil6 sinoči. Na prvi so govorili o potreb-si„t sPremeinbah v gospodarstvu, na drugi o političnem Anu in na tretji o znotrajpartijskih odnosih, sen r ^rV1 cian ie k*1 Prav miren, včasih prav dolgoča-kon n ce se je zdelo, da je tako le zato, ker reformisti in PokataT3^1 Vci v PartiB šeIe preizkušajo moči, pa je včeraj kovani da na ^ konferenci navkljub nasprotnim priča-kominv1? V državi, sprememb v politiki jugoslovanskih nizariiiSt0V ne k°- Nasprotja med obema poloma v orga-vidiin i,80 P°slei 'e še bolj jasna. Na eni strani so tisti, ki tov. pn (S<i, rJes1reče države v šibki organizaciji komunis-en bi lahko vse čez noč postalo drugače, če bi le
partija spet postala močna, enotna in bi zadeve vzela krepko nazaj v svoje roke. To krilo partije terja povrnitev strogega demokratičnega centralizma in se rado sklicuje na Lenina.
Na drugi strani so reformisti, ki jih vodi predsednik slovenskih komunistov, Milan Kučan. Ta je bil s svojim nastopom tudi edini, ki je ponudil pozitivno vizijo prihodnosti: za gospodarsko uspešen, bogatejši, bolj human in demokratski socializem svobodno ustvarjajočih in samostojno mislečih ljudi, kot je rekel. Enotnost je v Jugoslaviji, po Milanu Kučanu mogoče graditi samo na temeljih odprtega trga v gospodarstvu, federalne državne ureditve, ki bo imela dovolj prostora za razlike, in razdržavljanja in politične demonopolizacije komunistov. Zato gospodarska reforma, ki jo je začela zvezna vlada, ne bo dovolj - spremljati jo bo morala tudi politična reforma.
Edina polemika, do katere je prišlo, se je vrtela okrog odnosa med manjšino in večino v partiji, ki jo je sprožila izvršna sekretarka slovenskih komunistov, Sonja Lokar. Njeno prizadevanje za priznanje strpnosti do razlik v partiji je bilo sprejeto kot poskus razbijanja organizacije.
Danes konferenca na plenumu s sprejemanjem predloga stališč končuje delo.
Košarka: v nedeljo v Trstu pred 4.000 gledalci
Jadranovemu moštvu ni uspel veliki met
Jadranovci se po nedeljskem srečanju poslavljajo od svojih navijačev
Jadranovcem ni uspel veliki met, da bi v drugem finalnem srečanju v Trstu premagali moštvo iz Ferrare in si tako priigrali možnost tretjega finalnega obračuna za napredovanje v B-l ligo.
Košarkarji iz Ferrare, ki so bili že po regularnem delu prvenstva prvi, so potrdili svojo premoč tudi v sklepnem in odločilnem dvoboju z našimi fanti, katere so premgali z 89:86. Ekipi iz Ferrare zato čestitamo ob napredovanju in ji v B-l ligi želimo čim več uspeha.
Jadranovcem pa moramo vseeno čestitati za uvrstitev v finale in se jim zahvaliti za vse, kar so nam nudili v teku tega prvenstva. Z uvrstitvijo v končnico B-2 lige so izpolnili začrtani cilj, z igranjem v finalu so presegli najbolj rožnata pričakovanja, s tem, kar so pokazali v »norih« desetih minutah drugega polčasa na nedeljski tekmi v športni palači v Trstu, pa so »presegli« same sebe.
Ob podpori sijajnega občinstva (v tržaški športni palači se je namreč zbralo kar 4.000 navijačev) so jadranovci namreč igrali v drugem polčasu zares odlično in so nado-
knadili kar 23 točk zaostanka. V tem delu je verjetno Klavdij Starc odigral življenjsko tekmo, pa tudi ostali so zares dali vse od sebe. Nekatere čudne sodniške odločitve in •groba napaka pri zapisnikarski mizi so jadranovcem preprečile podvig. Naši košarkarji pa so na nedeljskem srečanju izgubili, ker so slabo igrali v prvem polčasu, ko so zaostajali kar za 15 točk. Na žalost se je ponovila ista slika iz prvega finalnega srečanja iz Ferrare.
Marsikateremu Jadranovemu navijaču se je po nedeljskem porazu utrla solza. Štiritisoč glava množica se ni mogla sprijazniti z dejstvom, da so naši košarkarji po tako velikem naporu ostali praznih rok. Ko pa so se jadranovci po tej »nesrečni tekmi« zbrali na sredini igrišča in pozdravili svoje navijače, so le-ti z dolgim in bučnim aplavzom pozdravili »modre bojevnike«.
Moštvo iz Ferrare je tako napredovalo v višjo, B-l ligo, jadranovci pa bodo tudi v naslednji sezoni nastopali v B-2 ligi. (bi)
Velikemu nedeljskemu dogodku posvečamo vso našo 13. stran.
Prve politične ocene nedeljskih delnih upravnih volitev v državi
Volilci okrepili vlado Ciriaca De Mite Navdušenje v PSI in razočaranje v KPI
Glas
za stabilnost
Prvi komentarji italijanskih delnih upravnih volitev so precej soglasni: socialisti so občutno napredovali, demokristjani so ohranili in celo utrdili svoje pozicije, komunisti so zabeležili ponoven padec.	t
V bistvu lahko rečemo, da so se volilci izrekli za stabilnost, za možnost upravljanja in da ni prišlo do - vsaj večjih in za vso državo vplivnejših - pojavov razpr-ševanja glasov, volilne abstinence in podobnega. Utrjen je obstoječi strankarski upravno-politični sistem toda z nekaterimi izjemami.
Zanimivo je namreč, da so se utrdile tudi laično-sredinske stranke. Napredovali so republikanci, liberalci so ostali pri svojem. Socialdemokrati so sicer nazadovali (in to občutno) v primerjavi z upravnimi volitvami izpred petih let, toda skoro podvojili rezultate v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami in to kljub strahotnim škandalom, ki so pretresali in še pretresajo stranko.
Krajevne liste so ponekod zabeležile vidne uspehe in so postale politični dejavnik. Toda iz celotnega vsedržavnega zornega kota je skupno število glasov oddano v raznih letih za pisano paleto krajevnih list v bistvu stabilno, ali se celo znižuje.
Splošni vsedržavni trend bo prav gotovo vplival tudi na naše deželne in krajevne volitve. Pa vendar vseh izsledkov ne moremo aritmetično prenesti na krajevno stvarnost, kjer so in kjer tudi bodo odigrale važno vlogo prav krajevne liste. Neofašistična MSI je bila krepko poražena, toda njen novi tajnik je izid komentiral prav z napovedjo ofenzive v naši deželi in v Dolini Aosti.
BOGO SAMSA
RIM — Nedeljske delne upravne volitve so politično okrepile petstrankarsko vladno koalicijo in kabinet, ki ga vodi demokristjanski prvak Ciriaco De Mita, čeprav je z volilnimi rezultati najbolj zadovoljen Bettino Craxi. Socialisti so skoraj povsod napredovali, v nekaterih večjih občinskih upravah (kot npr. v Catanii) pa so sedaj celo druga stranka. Krščanska demokracija je utrdila svoje pozicije in korenito premostila negativni trend, ki je dosegel višek na političnih volitvah leta 1983. Komunisti so spet potrdili, da preživljajo hudo krizo, saj so nazadovali tudi v tistih upravah, ki so jih v vseh povojnih letih vodili. Dobro so se obnesli republikanci, socialdemokrati in liberalci, fašisti pa so povsod nazadovali. Zeleni, ki se niso predstavili v vseh pokrajinah in občinah, so utrdili položaj, Proletarska demokracija pa je potrdila svoje tradicionalne glasove. Mestne liste in lokalne grupacije niso dosegle pričakovanih rezultatov, če izvzamemo Catanio, kjer je Pannellova mestna lista dosegla skoraj 8 odst. glasov.
KPI je kljub porazu potrdila vlogo stranke relativne večine v pokrajinah Ravenna, Pavia in Viterbo ter v občinskih skupščinah v Sieni, Anconi in Gros-setu. Zelo slabo pa so se komunisti odrezali v srednjih in v majhnih občinah. V občini Belluno ostaja KD prva stranka, PSI pa je tukaj več kot podvojila glasove in je sedaj druga stranka. Craxijeva stranka
je druga tudi v Catanii, kjer ostaja KD trdno na prvem mestu, medtem ko so komunisti zdrknili na tretje. Zelo dobro se je tukaj obnesel Marco Pannel-la, čigar mestna lista je zabeležila uspeh (7,8 odst.) in skoraj dosegla neofašistično stranko, ki je na Siciliji krepko nazadovala. »Efekta Almirante« očitno ni bilo. V nekaterih velikih občinah Lombardije je dosegla velik uspeh rasistično obarvana Lega Lombarda, ki se bori za izgon južnjakov iz te dežele.
Najbolj zadovoljni z volilnimi izidi so seveda socialisti in demokristjani. Podtajnik KD Scotti je podčrtal, da so volilci nagradili vladno stabilnost in potrdili središčno vlogo te stranke v italijanskem političnem sistemu. Navdušeni nad rezultati so seveda socialisti. Craxi, ki se je pred televizijskimi kamerami pritožil nad velikimi zamudami, ki so spremljale štetje in objavo glasov (puščica je letala na notranjega ministra Gavo), je izrazil veliko zadovoljstvo nad splošnim napredovanjem PSI. Socialistični voditelj je brez dlak na jeziku napadel radikalce, ki so pozivali volilce, da lahko glasujejo za vse stranke, manj kot za PSI. Volilci so nagradili moderno in učinkovito politiko italijanskih socialistov, je dodal sekretar PSI, ki ni hotel za sedaj komentirati volilnega nazadovanja komunistične stranke.
V komunističnih vrstah vlada precejšnje razočaranje nad rezultati, čeprav so mnogi v stranki napo-
vedovali določeno nazadovanje. KPI doživlja zaskrbljujoče negativne trende, kot je potrdil sam podtajnik Occhetto, ki je priznal, da stranka doživlja krizo predvsem med mladimi generacijami, ki so podprli zeleni, v mnogih primerih pa tudi socialiste. Vodstvo in baza morata trezno in poglobljeno oceniti volilne rezultate, je še pristavil Occhetto, ki se je tudi vprašal ali bo uspeh PSI utrdil politične perspektive italijanske levice.
Dokaj zadovoljni z izidi so voditelji PRI, PSDI in PLI La Malfa, Cariglia in Altissimo. Socialidemokra-ti in liberalci so se bali katastrofe in so se sedaj kolikor toliko opomogli. To velja posebno za PSDI, kjer so se bali negativnih posledic škandala o »zlatih zaporih«, v katerega je vpleten tudi njihov bivši sekretar Franco Nicolazzi. Tudi zeleni so zmerno zadovoljni z doseženimi rezultati, čeprav so se predstavljali le v večjih krajevnih upravah. Proletarska Demokracija je obdržala svoje pozicije čeprav, podobno kot zeleni, ni sodelovala na volitvah v občinah, kjer so glasovali po večinskem sistemu. Radikalci, ki so v mnogih primerih pozivali volilce, da oddajo belo glasovnico, so precej razočarani, čeprav je Pannellova mestna lista zabeležila uspeh v Catanii. Senator Spadaccia je vsekakor napovedal, da se bodo radikalci gotovo opomogli v naši deželi, posebno pa v Trstu.	§ j
Po včerajšnjem informalnem sestanku
Odločilna šolska pogajanja
Včeraj znova stekla devizna borza v SFRJ
RIM — Zapleten položaj italijanskega šolstva je prešel v ključno fazo. Današnji dan bo morda odločilnega pomena za dokončni sporazum med vlado in šolskimi sindikati o novi delovni pogodbi italijanskih šolnikov. Ob 12. uri se bodo vsi trije tajniki zveznih sindikatov, in sicer Pizzinato (CGIL), Marini (CISL) in Benvenuto (UIL), sestali v Palači Chigi z ministrskim predsednikom De Mito, ki jih bo poprosil za pismeno potrdilo, da ne bodo zahtevali takih poviškov, kot so jih zahtevali za učno osebje, tudi v drugih sektorjih javnih uslužbencev.
Ob 15.30 pa bo v Montecitoriu na sporedu sestanek med predstavniki parlamentarne komisije za kulturo ter predstavniki zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL, neodvisnega šolskega sindikata SNALS in Gildo.
Včerajšnji dan je bil vsekakor izredno pomemben. Ob 20. uri so se namreč sestali z ministrom za javne usluge Ci-
rinom Pomicinom predstavniki vseh šolskih sindikatov z izjemo Cobasov. Sestanek je bil le informalnega značaja, saj so se na njem menili le o ekonomski plati nove delovne pogodbe. Minister Pomicino je dejal, da je sestanek z vsemi šolskimi sestanek nujen za uspešen zaključek težkih pogajanj.
Neodvisni šolski sindikat SNALS je včeraj ponovno potrdil namen sindikata, da ne prekliče bojkota ocenjevalnih sej, dokler ne bodo jasne točke nove delovne pogodbe. Generalni tajnik SNALS je še enkrat potrdil štiri glavne točke zahtev sindikata. Te so: poprečni povišek mora doseči 500 tisoč lir, priznana mora biti odškodnina, kar se tiče t.i. nevidnega dela, vsako dodatno delovanje mora biti pravilno poplačano, plače učnega osebja se morajo nekako uravnovesiti s plačami univerzitetnih profesorjev.
BEOGRAD — Po več kot sedmih letih, odkar je dejansko nehala delovati, je včeraj znova stekla jugoslovanska devizna borza. To je eden od treh ključnih segmentov, na katerih temelji nova gospodarska politika: sprostitev cen, uvoza in tržišča deviz.
Na samem začetku ni bilo opaziti izredne dejavnosti. Banke so na prodaj ponujale 5,3, povpraševanje pa je doseglo skoraj 12,9 milijona dolarjev. Razliko 7,8 milijona dolarjev bo pokrila Narodna banka Jugoslavije. Značilno je, da valute v primerjavi s predhodno listo v glavnem mirujejo in da je le amariški dolar zabeležil skok v višini 0,6 odstotka.
Prevladuje ocena, da so v glavnem zagotovljeni pogoji za normalno delo tržišča: devizne rezerve, ki so za približno 400 milijonov dolarjev večje v primerjavi z istim obdobjem lani, tuja
podpora in soliden devizni priliv na temelju pospešenega izvoza.
Najzapletenejši del posla bi bilo potrebno opraviti junija, ki so po pravilu jugoslovanska odplačila največja. Priliv konvertibilnega denarja pa najmanjši. Že v prihodnjih mesecih bo veliko lažje. Pričakujejo namreč večji turistični devizni prihodek, ugodnejše izvozne rezultate slede na aktivno politiko deviznega tečaja in podobno.
V Združenju bank Jugoslavije je viceguverner NBJ Branko Dragaš v razgovoru z novinarji poudaril, da se devizni trg praktično naslanja na »štiri noge«: izvoz in večji priliv, tujo podporo v višini 1 do 1,4 milijarde dolarjev, uravnoteženo plačilno bilanco in seveda restriktivno denarno politiko.
Devizni trg bo delal vsak dan, tečaje pa bodo oblikovali v skladu s ponudbo in povpraševanjem, (dn)
S tiskovne konference Vidoja Zarkovica
Ni govora o legitimnosti vodstva Zveze komunistov
BEOGRAD — Tuji novinarji, ki so se v nedeljo v sorazmerno majhnem številu zbrali pred monitorji, so se sinoči v veliko večjem številu odzvali vabilu na srečanje s članom predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Vidojem Zarko-vičem in izvršnim sekretarjem Markom Loličem.
Več ko dveurni razgovor je bil zanimiv predvsem po problemih, ki so jih postavili časnikarji, saj so bila njihova vprašanja odraz pogledov zlasti evropske javnosti na Jugoslavijo. Kaj jih je zanimalo? Predvsem vzroki sedanje jugoslovanske krize in razlogi dosedanje neuspešnosti v premagovanju težav. Ali bo Zveza komunistov Jugoslavije s to konferenco res uspela, kjer doslej ni? Veliko vprašanj je zadevalo razlike v pogledih med komunisti samimi, še posebej pa so novinarji vpraševali za oceno o slovenskih stališčih. In končno je bilo tudi nekaj prostestov, ker tuji dopisniki niso imeli vstopa v Sava-center.
Žarkovič in Lolič sta se v svojih odgovorih sklicevala predvsem na uvodno poročilo predsednika Kruniča in na osnutek zaključnega dokumenta. S svojimi odgovori sta skušala ublažiti vtis o razlikah in diferenciacijah v Zvezi komunistov. Zanikala sta, da bi kdo od delegatov postavil pod vprašanje legitimnost vodstva Zveze komunistov in zaupanje vanj, čeprav, kot sta rekla, kritičnih in samokritičnih ugotovitev ni manjkalo. Zanikala sta tudi, da bi kdo zahteval izredni kongres, saj naj bi tudi voditelj srbskih komunistov Miloševič predlagal razrešitev vodstva le, če bi do konca leta ne uspelo izpeljati reform.
Končno sta tudi zanikala, da bi hotela Zveza komunistov diskriminirati tuje novinarje. Kot dokaz sta navedla predvsem dejstvo, da so od sinoči tistemu, ki želi, na razpolago magnetogrami vseh posegov.	VOJMIR TAVČAR
Ostati enakopravna realnost v Evropi
BEOGRAD — Dopisnik Primorskega dnevnika je na hodniku beograjskega Sava-centra, kjer poteka konferenca jugolovanskih komunistov, poiskal enega izmed slovenskih članov centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije - Boruta Šukljeta. Prinašamo dva poudarka iz njegovih razmišljan.
O gospodarstvu: »Na konferenci se strinjamo, da je sedanji gospodarski sistem neustrezen. Neustrezen zato, ker ne priznava vloge blagovne proizvodnje, tržnih mehanizmov in ekonomskih zakonitosti; ker ne prizna različnosti - o tem se manj strinjamo; in najmanj se strinjamo o tem, da je to gospodarski sistem, ki ne zaupa porajajoči se inventivnosti, ki se kaže v demokratični pluralistični in socialistični družbi.«
O komunistih: »Zveza komunistov ni bila potisnjena v nastalo stanje. Zanj je najbolj odgovorna. Zato je njena prenova pomemben trenutek prenove političnega sistema. Šele njena prenova odpira možnosti za globalne
družbene spremembe. Izhajam iz tega, da je danes temeljno vprašanje, kako krepiti svobodo in neodvisnost Jugoslavije. S tem pa ne mislim na krepitev vojaške moči, krepitev moči represije ali na represivno zatiranje pretoka idej v državi. Mislim na produkcijsko, tehnološko, kulturno in civilizacijsko povezanost Jugoslavije z nastajajočimi inovacijsko-informacij-skimi družbami. V teh prihaja do sprememb temeljev civilizacije: od novih energetskih osnov, novih načinov proizvodenj in novega tipa razvoja, do novih vidikov družbenosti in človeške subjektivitete. S tem se odpira širok razpon različnih možnosti tipov razvoja, družbenih modelov in tipov civilizacije. Vprašanje je, kako se bomo mi na to navezali. Ali bomo ostali izolirani blok, izolirana država v Evropi, kar je povsem realna možnost, ali si bomo izborili, da bomo ostali enakopravna in enakovredna družba v Evropi. To je edina alternativa.«
DEJAN VERČIČ
Akcenti iz nedeljskega posega predsednika ZKJ Boška Krunica
BEOGRAD — Če s to konferenco ne uspemo preusmeriti toka dogajanj v Jugoslaviji, smo zamudili zgodovinsko priložnost. Take trditve je bilo slišati po posegih številnih delegatov, ki od nedelje v Beogradu sodelujejo na Konferenci Zveze komunistov Jugoslavije. Ta stalni refren, ki se je ponavljal v razpravah predstavnikov najrazličnejših sredin, morda še najbolje odraža pričakovanje, ki ga je vzbudila konferenca, na katero se je Zveza komunistov pripravljala nekaj mesecev. In pomen konference je v svojem uvodnem poročilu podčrtal tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Boško Krunič, ko je ugotovil, da je jugoslovanska družba sedaj v epicentru krize, v položaju, »ko ni mogoče več naprej«, ko so potrebne globoke spremembe za izhod iz krize. »Zgodovinska misija Zveze komunistov pa je,« je poudaril Krunič, »da ne dovoli stihije ali grmade-nja sprememb, ki bi objektivno pomenile opuščanje samoupravljanja, pač pa se bori za take spremembe, ki naj samoupravljanje krepijo.« In ravno to vprašanje je v ospredju konference.
Svoj obsežni referat je Boško Krunič posvetil trem osnovnim vprašanjem: reformi gospodarstva in gospodarskega sistema, reformi političnega sistema s posebnim poudarkom ustvnim spremembam, demokratični preusmeritvi Zveze komunistov. »Glavna naloga konference pa je,« je dejal Krunič, »da se spremeni odnos in zaostri odgovornost do sklepov 13. Kongresa Zveze komunistov... da se preide od besed k dejanjem, in to stvarno, ne deklarativno.«
Spremembe v gospodarstvu morajo po besedah Boška Kruniča težiti k oblikovanju povsem odprte tržne ekonomije. To je glavni cilj reforme, ki mora omogočiti tudi znanstveni in tehnološki napredek v smeri gospodarske demokracije s samoupravno vsebino. Zveza komunistov se zaveda, da lahko ima
delovanje trga številne negativne posledice, od negotovosti delovnega mesta do raznih oblik odtujevanja delavca, vendar državno vodeno gospodarstvo, etatizem in birokracija so neprimerno večje zlo. Jugoslovanska izbira k uvajanju tržne zakonitosti je nujna, ker brez take usmeritve ni več niti samoupravnih proizvodnih odnosov. V tem okviru se je Krunič zavzel za uvajanje vseh tržnih kategorij, pri tem pa je treba rešiti še vsa odprta lastninska vprašanja. Ob prevladujoči družbeni lastnini mora biti torej prostora tudi za zasebno last in tuja vlaganja, ki lahko bistveno prispevajo k gospodarskemu razvoju in višanju zaposlitvene ravni.
Korenitost gospodarskih reform pa po besedah Boška Kruniča nujno zahteva tudi korenite spremembe v političnem sistemu. Najnujnejše so v tem trenutku ustavne spremembe. Hitro je treba sprejeti tiste amandmaje, ki so že dogovorjeni, da bo Jugoslavija še bolj avnojska in titovska. Kot bistveni problem je Krunič navedel vprašanje federacije in njenega delovanja. Zavrnil je centralistični in militaristični koncept, zavzel pa se je za enotnost države in v tem okviru omenil kot glavni problem enotni jugoslovanski trg. Enotnost države in vlogo federacije je treba ustvarjati z neposredno odgovornostjo republik in pokrajin. Federacija ni nad svojimi članicami, je poudaril Krunič, pa tudi ne izven njih. »Federacija smo pravzaprav mi vsi, naši delovni ljudje, narodi in narodnosti, zato moramo vsi voditi račun, kako federacija deluje, če je racionalna in učinkovita, spoštovati in sprejemati pa moramo to, kar se na ravni federacije odloči.«
V nadaljevanju svojega poročila se je Krunič zaustavil pri problemih Zveze komunistov. Ob tem je poudaril, da so se komunisti zavzeli za izgradnjo socialistične sa-
moupravne družbe, v kateri se svobodno soočajo vsi interesi in se z demokratično borbo mnenj uveljavljajo najbolj napredna stališča; Po uveljavljanju take zamisli mora imeti odločilno vlogo Socialistična zveza, ki pa danes še nima značaja najširše demokratične fronte. Zato ima Zveza komuniste'' veliko odgovornost, ker je dovoli' la preveliko inercijo in časovne zavlačevanje.
Krunič je bil zelo kritičen do dela v Zvezi komunistov in dodal« da se obnova mora začeti s spre-membno v metodi dela. Delo Zveze komunistov in njenih organov mora biti javno, saj zaprtost kori*" ti le partijskemu birokratizmu. ^ tem okviru se je dotaknil tudi odnosa večina-manjšina v Zvezi k°' munistov in pripomnil, da bi bil® zgrešeno iskati neko monolitnost« prav tako pa bi pomenila nazadovanje demokracije istitucionaliz®' cija manjšinske politične opozicij6 v Zvezi komunistov ali izven nj^ Cilj je demokratična sinteza mis' Ijenja, zato se je treba obnašati t®” lerantno do tistih, ki v procesu od' ločanja ostanejo v manjšini. Ni treba siliti k spremembi mišljenj^ ni jim pa mogoče dovoliti deloVaf nja proti sprejetim sklepom, ^ac pomeni, da se je treba dosledd držati načel demokratičnega cei> tralizma.	..*
Po oceni številnih, zlasti tujls komentatorjev je Boško Krunice svojim uvodnim ekspozejem v p* cejšnji meri sprejel stališča Zv®^ komunistov Slovenije. To naj bilo razvidno zlasti v gospoda skem delu posega, v tezah o Ijavljanju vloge Socialistične z'j ze delovnega ljudstva, v krit*®^ in samokritični oceni dela Zv j, komunistov in zlasti njenih v®,c stvenih organov. Sporno Pa ia ostalo vprašanje demokraticn y centralizma in odnosa veci ^ manjšina v Zvezi komunistov' , tem vprašanju teče pretežno b , da v komisiji, ki se ukvarja s P blematiko partije.
Obetavne gospodarske možnosti
Koprska Luka distribucijska točka za japonske avtomobile?
KOPER — Koprska Luka bo postala ena od točk, od koder bodo Japonci distribuirali svoje honde, subaruje, nissane, mitshubisije po Evropi? Rudi Duje, komercialni direktor Luke: »Upamo, da bomo s svojo ponudbo uspeli in tako nadomestili »izpad« na trajektni liniji za Bližnji vzhod. Pogovori s poslovnimi partnerji potekajo in odpirajo se nam možnosti, da bi lahko v naši Luki letno sprejeli do 50 tisoč japonskih avtomobilov, namenjenih evropskemu tržišču. Ob tem imamo zelo resne pogovore s Crveno zastavo, da zanje v Luko Koper sprejmemo od 10 do 15 tisoč vozil iz dodatnega programa (uvažajo ga iz Sovjetske zveze) za območje Slovenije in Hrvaške. Torej ob naši »luški klasiki« terminal za avtomobile postaja zanimiv posel za vse partnerje.«
V koprski Luki ocenjujejo, da so ob dveh severnoevropskih lukah, od koder zdaj Japonci distribuirajo avtomobile po Evropi, zelo zanimivi partnerji, saj bi samo za nekatere relacije pocenili kopenski prevoz od 300 do 500 dolarjev za avtomobil, razen tega pa je do Kopra ladijski prevoz za teden dni krajši. Ob dnevni »vrednosti« ladje °krog 20 tisoč dolarjev je to že pomemben prihranek za skrbne poslovneže. Seveda v Kopru ne ponujajo samo primerne lokacije, pač pa se pripravljajo, da bi v carinski coni uredili se servis za prve preglede pred prodajo kupcem, za dekonzervacijo vozil in Podobno. Skratka, ponudba naj bi bila
celovita. V Luki se pripravljajo, da bodo uredili veliko parkirišče - glede na površine, ki jih imajo, to ne bo problem - in prav kmalu bo jasno ali bo to parkirišče »preplavilo« morje japonskih avtomobilov. Možnosti, da bi v Luki Koper pristajale za prevoz 4 do 7 tisoč avtomobilov prirejene ladje, so velike.
Sicer pa se v koprski Luki še na več načinov trudijo, da bi pridobili dodatne tovore. Omejitve pri uvozu v Jugoslavijo, podobni ukrepi, ki jih sprejemajo na Madžarskem, pa tudi ČSSR, v prometu našega okna v svet zelo občutijo. Zanimiv je podatek, da so 1969. leta v koprskem pristanišču zabeležili 1.140.000 ton blaga v uvozu, omejitve pa so povzročile, da se je v minulem letu ta številka praktično ponovila -uvoz je dosegel 1.180.000 ton. Ob podobni stagnaciji pri drugih partnerjih (Madžarska, CSSR...) so v Luki bili primorani v agresivnejšo ponudbo, tehnološko posodabljanje, ki bi brez vključevanja na zahtevnejše tržišče bržčas potekalo počasneje kot je. Poslabšanje razmer pri nas doma je Luko dobesedno prisililo v zahtevneje posodabljanje, tehnologijo pretovora in to je danes nedvomno pozitivna plat nekaterih negativnih tokov... V Luki so zato že dosegli 20 milijonov dolarjev iztržka za tranzitni promet, prepričani pa so, da bodo preferencialnim sporazumom EGS navkljub, pa tudi ob lo-kalizmih (preusmeritev tovorov za ko-
ksarno Lukovac, pa Metalurški kombinat Smederevo na »matične« luke Kardeljevo in Bar), ki jih je moč zaznati v Jugoslaviji, le povečevali promet. Posebej spodbudni so rezultati na področju kontejnerskega prometa, saj so lani slednjega povečali za tretjino, letos pa se je ta v primerjavi z minulim letom povečal še za 50 odstotkov. Prav tako uspešno zaposlujejo nove zmogljivosti silosa, s terminalom za fosfate pa so se - po posodobitvi - uvrstili med najkonkurenčnejše ponudnike na tem področju pretovora v Jadranskem
moriu'	DUŠAN GRČA
Pes namesto
pištole
MESTRE — V Mestrah sta volčjaka raztrgala petletno deklico Anno Ciccone. Srhljiva »nesreča«se je zgodila v manjši ladjedelnici. Deklico je spremljala mati, ki je šla obiskat čuvaja. Deklica se je med pogovorom odraslih oddaljila in šla na dvorišče, kjer sta bila psa.
Ljudje se bojimo, da bi kdo ogrožal našo lastnino in marsikdo se v strahu oboroži. Tudi pes lahko postane smrtonosno orožje. S posebno dresuro prisilimo žival, da se odpove svoji naravi in postane nenavadno krvoločna. So tovrstni psi le projekcije naše najtemnejše notranjosti?
Pred volitvami postaja vroče
Nekatere močno razburja vprašanje deželne enotnosti
TRST — Do kdaj bomo ime Furlanija-Julijska krajina še pisali skupaj? Je sploh mogoče predvideti, ali bodo v bodočnosti tržaški in videmski bratranci znali premostiti dosedanje spore in na katero stran bi v primeru »razporoke« potegnili Goričani in Pordenončani? Odkar Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina obstaja, sta predvsem tržaška in videmska pokrajina doživljali precej težke trenutke sožitja, tako da je bil štiristranski »zakon« včasih že na tem, da se popolnoma razmaja. Govorilo se je o ustanovitvi nove pokrajine, o proglasitvi Vidma za deželno glavno mesto ali celo o ločitvi Furlanije od Julijske krajine. Po vsem tem, kar je bilo povedano in napisano, sicer še ni prišlo do sprememb sedanje ustave, vendar je še vedno zelo živ vtis, da bo prej ali slej treba najti primeren »modus vivendi«.
Po zimskih razpravah, statističnih raziskavah in popisih pa se je val polemik (vsaj navidezno) potišal prav pred volilno kampanjo, ko se je treba odločati o bodoči politični sestavi deželne uprave in torej tudi o tem, če želimo živeti vedno pod isto streho. Za to, da bi vprašanje o deželni enotnosti postalo ena od osrednjih tem volilne kampanje pa so poskrbeli člani tržaškega Krožka Futura (ustanovili so ga lani), ki so včeraj na tiskovni konferenci predstavili publikacijo s posegi s posveta, ki so ga priredili 14. decembra lani na tržaški Pomorski postaji s pomenljivim naslovom »Ločeni od mize in postelje, a pod isto streho« (v italijanščini "separati in časa"). Predsednik Krožka Sergio Pase je na včerajšnji predstavitvi poudaril, da so publikacijo hoteli predstaviti prav v predvolilnem času, zato da bi ljudje, zlasti pa politiki in upravitelji, razmislili o perspektivah za našo skupno bodočnost. Največja hiba publikacije — bila pa je tudi največja hiba posveta pa je, da vsebuje mnenja (včasih celo histerična) samo dveh političnih sredin in zato ne more biti odraz hotenj in želja vsega prebivalstva.
Decembrskega posveta so se namreč udeležili predsednik Dežele Biasutti (KD), deželni svetovalec Gambassini (LpT), predsednik Pokrajine Trst Locchi (KD), deželni svetovalec Zanfagnini (KD), goriški župan Scarano (KD), poslanec Agrusti in odgovorni urednik tednika II Meridiane di Trieste Paticchio. Kljub omejenipolitični pripadnosti so se med razpravo vseeno oglasile zelo različne in včasih protislovne težnje, tako da ni manjkalo niti osebnih napadov in izbruhov.
Osrednji vprašanji sta bili ovrednotenje mednarodne vloge Trsta po eni strani, po drugi pa okrepitev skupnega deželnega gospodarstva in v nekem smislu torej podrejanje tržaških potreb potrebam celotne dežele. Na oboje pa seveda niso mogli dobiti odgovora (tudi zaradi lokalističnega pristopa nekaterih govornikov). Prav zato je sploh vprašljivo, do kakšne mere je tako omejeno razglabljanje koristno volivcem in ali ni le potrjevanje in reklamiziranje nekaterih že znanih stališč. B. G.
Za sežansko carinsko cono dve milijardi dinarjev
SEŽANA — V sežanski carinski coni so zabrneli gradbeni stroji, ki bodo v obdobju dveh, treh mesecev znatno spremenili podobo območja ob jugoslovan-sko-italijanski meji. Tod namreč kanijo zgraditi več industrijskih obratov, katerih dejavnost bo predvsem izvozno naravnana.
Kot napovedujejo pri Koordinacijskem odboru za izgradnjo cone ter Zavodu prosto industrijsko cono (cona iz Osimskih sporazumov še ni pozabljena), lahko v bližini Sežane zraste izjemno privlačen proizvodni kompleks.
Ob več partnerjih iz tujine (ti seveda za uresničitev svojih načrtov ne čakajo, kako bodo naši administrativni mlini rešili nekatere - za tuje sovlagatelje nesprejemljive ali težko sprejemljive - zadeve), je za delo v coni zainteresiranih fudi vrsta naših OZD. Sprva je bilo soustanoviteljev cone 14, zdaj so med temi nekateri že opustili programe, dobivajo pa nove. V prvi fazi bo za ureditev cone Potrebnih 2 milijarde dinarjev, saj bo treba območje komunalno povsem urediti, zgraditi ograjo in postaviti razsvetljavo. Že jeseni naj bi se začela proizvodnja v carinski coni.
Deželni tajnik KPI Viezzi kritično o deželnem statutu
VIDEM — Deželni tajnik KPI je v nlrnu spregovoril o nekaterih osnovah vprašanjih, ki burijo našo deželno tvarnost. Med drugim je spregovoril n Potrebi, da se spremeni in dopolni dezelni statut.
V zvezi s tem je Viezzi dejal: »Seda-statut ne dovoljuje, da bi pričeli t^vati nekatera vprašanja, ki so bis-1 ®na za naš razvoj. Minilo je dvajset °d uveljavitve deželnega statuta, k Pa nam je dajal manjše pristojnosti, si°* h imajo ostale dežele s posebnim inri^0In' ^rsta političnih sprememb dpi ^ani ie omogočila, da se je obseg-ipvanja deželne uprave povečal. st jhatmisti predlagamo spremembo Dri , a zato, da bi imela Dežela več srojjjosti da bi imel deželni odbor ren r kTOtrcdno moč, da bi lahko uk-zik ” za ovrednotenje narodnih in jeznih manjšin, da bi določili polo-
žaj krajevne avtonomije, da bi imela Furlanija-Julijska krajina več besede pri vladnih ukrepih, ki se je tičejo.
Deželni tajnik KPI Viezzi je v bistvu potrdil stališče svoje stranke glede glavnega mesta dežele. Trst mora to vlogo ohraniti in jo utrditi. Vprašanje pa postaja vroče, ker se deželni odbor s tem vprašanjem ni dovolj ukvarjal, tržaška občinska uprava pa je poudarjala svoja ostra lokalistična stališča. Med drugim je Viezzi dejal, da bi morala Pokrajina Trst upravljati Sklad za Trst, isto naj bi veljalo tudi za Sklad za Gorico.
Viezzi je svoj poseg zaključil z mislijo, da bi morali spremeniti tudi tisti del statuta, ki govori o volitvah. Omogočiti bi bilo treba ustanovitev enono-minalnih volilnih okrožij, ki po mnenju KPI omogočajo tesnejši stik z volivci.
Za arabske petičneže so spremenili kraške postelje v prave »limuzine«
DUTOVLJE — V dutovski Krasop-remi so prepričani, da prihaja »čas malih kolektivov«, ozdov, ki se v današnjih ekonomskih razmerah lahko hitro prilagajajo novim zahtevam, trgu doma in na tujem. Zato jih rezultati ob trimesečju, ko niso dosegli plana, pa tudi kasnejši rezultati ne vznemirjajo preveč; seveda pa to ne pomeni, da v tej DO niso sprejemali ukrepov, s katerimi so hoteli izboljšati proizvodnjo, preprečiti, da bi se znašli med izgubaši.
V Krasopremi, ki ima okrog 180 zaposlenih, lani pa so proslavili 40 letnico delovanja, se vrsto let usmerjajo v izvoz. Prvič so poskusili pred dvajsetimi leti, nakar so se pred desetimi leti - ob spoznanju, da je prodaja na tuje nujnost (ne pa vedno dohodkovno zanimiva zadeva) - začeli intenzivneje vključevati v izvozne načrte Lesnine in Slovenijalesa. Od komajda omembe vrednega izvoza na začetku so pred petimi leti dosegli, da so izvozili 20 odstotkov proizvodnje, lani pa je na tujih tržiščih »končalo« kar 48 odstotkov proizvodnje Krasopreme. Z izvozom so zaslužili 2 milijona dolarjev, a kaj, ko - podobno kot drugi v njihovi panogi - trdijo, da od izvoza dobička nimajo. V začetku so se »pokrivali«, a zdaj ne več.
Direktor delovne organizacije Miloš Vodopivec pravi: »Če bi naše spalnice prodajali na tuje samo 10 do 15 odstotkov dražje, bi pokrili svoje stroške. Smo gotovo med tistimi, ki tečajna nesorazmerja (izvažamo pač za dolarje) najmanj občutijo, toda občutimo jih in izgubo - mi nič ne skrivamo - moramo »pokriti« na domačem tržišču. Zaenkrat nam to še uspeva. Naša kakovost, specializacija nam to omo-
goča in upam, da bo tako tudi naprej.«
Izvozni načrti Krasopreme za letos -kljub težavam in neznankam - ostajajo nespremenjeni. Kraševci še vedno kanijo izvoziti kar okrog 50 odstotkov proizvodnje, to je okrog 5000 spalnic, narejenih po specifičnem okusu arabskih potrošnikov. »Ti kupci so zelo zahtevni, ne nazadnje pa tudi zadovoljni z nami. Očitno je našim oblikovalcem pa tudi izvoznikom naših izdelkov (Lesnini in Slovenijalesu) uspelo nekaj, kar drugim ni. Mi povečujemo izvoz, povpraševanje po naših izdelkih se veča, žal pa smo primorani v zadrževanje teh poslov, ker dobička ni. Zveni malce paradoksalno, a je tako. Če dobička ne bo, ne bomo izvažali. Vemo pa, da so Arabci zelo zainteresirani za naše proizvode. Torej ni vse odvisno od nas. Mi smo naredili svoje.«
Kaj?
»Trenutno po njihovem okusu izdelujemo 7 spalnic, ki imajo pozlačene okraske, vgrajene radioaparate, dodatne luči, velike površine ogledal, sanjavo zaobljene oblike... Vse, kar želijo, toda s cenami ne moremo pre-
tiravati. Konkurenca je namreč prehuda, materiali za proizvodnjo v konkurenčnih deželah so znatno cenejši, produktivnost večja... Naš adut so lepe spalnice, spalnice po okusu kupcev. Dosegamo ceno 750 do 800 dolarjev in to zadovoljuje. Nič čudnega, da so naši konkurenti v Kolnu dobesedno napadli naš salon in hoteli preslikati naše modele (denimo Hanan), pa jih potem prodajati. Mi smo zato svoje izdelke »skrili« in jih kazali samo kupcem. Teh pa res ni malo in upamo, da bomo pri tem tudi ostali.«
Mali kolektiv Krasopreme torej krepko izvaža, načrtuje v slogu, ki je dandanašnji nujen; zato so prepričani, da se jim ne bo zgodilo kaj hudega, saj so med tistimi, ki se kljub že občutnemu zmanjšanju povpraševanja (tudi) na domačem trgu, lahko prilagajajo zahtevam trga. Lažje se bodo prilagajali, ker so manjši, upajo, da bodo (končno) deležni več podpore pri razvoju kakovostne proizvodnje, drugačne proizvodnje kot je velikose-rijska. Kot je prepričan direktor: »Danes je priložnost tudi za nas, ki smo majhni, a nas doslej mnogi niso poznali.«	DUŠAN GRČA
Turneja pevskega zbora iz Rude
Polifonični pevski zbor iz Rude bo v teku turistične sezone nastopal v najbolj obiskovanih turističnih središčih Furlanije-Julijske krajine. Nastope prirejajo Turistične in letoviščarske ustanove v sodelovanju z deželno agencijo za turistično promocijo. Zbor iz Rude je bil ustanovljen pred več kot štiridesetimi leti in od takrat redno deluje. Dosegel je že vrsto uspehov na raznih tekmovanjih tudi na mednarodni ravni, letos pa bo popestril kulturno ponudbo za domače in tuje turiste v Gradežu, Lignanu, termalnem središču Arta Terme in Forni di sopra. V "poletni" repertoar je zborovodja Gianna Visentin uvrstila renesančno, baročno in sodobno polifonijo.
kalilo°l':Utila se je preveč neudobno, da bi se odpravila dobn r^oli- Najraje je bosa tavala po hiši, oblečena v naju-srajcie;|sa oblačila, ki jih je premogla, najraje kar v spalni
Zvečer L-
tejf , 1 Ko sta pospravila večerjo - juho ali majhen naras-sprehnJ k3 kai več ni imela prostora, sta se odpravila na in soniv, , zu biše, pa še to je bilo preveč zanjo. Puhala je bili jp - a 91 se odpočila na kamnih pred sosedovo hišo. Ze mislil, da bo moral domov po avto, vendar je
Rajala, da bo m ti reči
je celo vstala in mu pripravila zajtrk, preden je
banska*'- Ua 130 sama prišla domov. Videti je bila tako ne-topa na iJI^bo nebogljena, da se mu je neskončno smilila,
h j e jutro^0 ^ iemala stvari takšne, kot so bile, in nasled-
°dšel v služba1"
bo treba brekipevala je od energije in omenjala je celo, da zdelo nprw enbrat počistiti otrokovo sobo, kar se mu je bila tako t ^e'3no' toba bo jo je hotel odvrniti od te misli, je je odh r ,° odločena, da je že vlekla sesalnik po tleh, da Se b0 ajal' Rahlo ga je skrbelo zanjo, zato se je odločil, ie zbr eC* bosilom oglasil doma. Našel jo je v postelji, ano strmela v štoparico v roki, merila čas med
popadki in dihala, kot so jo bili naučili. Raztreseno ga je pogledala in pognal se je k njej.
»Je že?«-
Pomirljivo se mu je nasmehnila. »Hotela sem biti povsem prepričana, preden bi te zvlekla z dela ali od kosila v Polo Loungu.«
Nenadoma ga je zgrabila živčnost in vzel ji je štoparico iz rok. »Ne bi bila smela čistiti otroške sobe.«
V odgovor se mu je zasmejala. »Enkrat moram dobiti otroka, veš.« Predvideni dan poroda je bil čez štiri dni. Odpovedal je kosilo, poklical zdravnika in naročil svoji tajnici, da ga ne bo več v službo. Toda naj se je še tako trudil, je ni mogel pripraviti do tega, da bi se pustila odpeljati v bolnišnico. Še zdravnik je izjavil, da lahko nekaj časa ostane doma, Billa pa je bilo strah, da bo predolgo čakala.
Še predobro se je spominjala svojega prvega poroda, ko je trajalo več dni, da se otrok rodil. Zdaj ni bilo razloga, zakaj naj bi hitela, z dihanjem si je lajšala bolečine. Bill ji je pripravil skodelico juhe in nato tiho sedel pri njej v spalnici; tu in tam je vstala in se sprehodila po sobi. Ob štirih pa ga je nenadoma pogledala z raztreseno namršče-nim obrazom. Bolečine so postale prehude, tako da ni mogla niti govoriti več. Vedela je, da je prišel čas za odhod. Bill je odhitel v oblačilnico po njeno torbo in pridivjal nazaj. Ko se je preoblačila, se ji je predrl mehur in porodna voda je zmočila marmornata kopalnična tla. Bolečine so v trenutku postale močnejše in pogostejše in tudi dihanje ni več pomagalo. Bill je bil videti tako iz sebe, da ga je tolažila, medtem ko se je oblačila. Toda bolečine so bile vse hujše.
»Rekel sem ti, da ne smeva čakati toliko časa.« Bilo ga je groza. Kaj, če bo rodila kar tu? Kaj, če otrok umre...
»Je že v redu.« Poskusila se mu je nasmehniti, ko jo je poljubil na lase, in končno jima je uspelo navleči obleko.
Še tisti trenutek jo je dvignil v naročje in jo boso odnesel v avto. »Čevlje rabim.« Skoraj bi se zasmejala, toda bolečine so ji to preprečile. Namesto tega se ga je oklenila in Bill je z njo v naročju stekel nazaj po sandale, ki jih je nosila ves čas, in se z vrtoglavo naglico, vso pot pritiskajoč na plin, odpeljal v bolnišnico Cedars Sinai. Komaj da se je ustavil pri rdečih lučeh. Rollsa niso še nikoli uporabili kot rešilni avto, toda Bill je bil obupan. Anne je ob vsakem popadku iztisnila oster krik, obenem pa je trdila, da že čuti otrokovo glavico. Pred bolnišnico je pustil vrata avtomobila kar odprta in jo z vso naglico odnesel noter, tako da je ena izmed bolničark stekla zaklenit avto. Anne je stokala in lovila sapo, on pa ji je po svoje poskušal pomagati, medtem ko so klicali zdravnika, naj pride k njej. Ni bilo več časa, da bi jo odpeljali v porodni oddelek. Anne je napol jokala, ko je ležala na nosilih v ambulanti.
»Čutim glavico... moj bog... Bill...« Pritisk je postal neznosen, zdelo se ji je, da ji velikanska balinarska krogla trga drob, in obupano je pogledala moža. Ob vsakem popadku se je nakremžil. Ni bil pri rojstvu prve hčerke, v tistih časih to še ni bilo v navadi, in ni bil prepričan, da bi bil rad pri tem. Grozno mu je bilo, da Anne trpi takšne bolečine, toda sestra je povedala, da je prepozno za karkoli. Anne mu je pravila, kako grozno je trpela pri prvem porodu in ni hotel, da bi se to ponovilo. Anne je napol sedela in sestra mu je velela, naj jo drži za ramena, ko je Anne grozotno zastokala.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Zadnja faza predvolilnih priprav
Še danes in jutri čas za predložitev list
in
iii
javni upravitelji ob koncu mandata
Anamarija Kalc (KPI): Občina nima posluha za probleme našega območja
Formalnosti, ki jih morajo stranke opraviti pred junijskimi deželnimi, pokrajinskimi, občinskimi in rajonskimi volitvami, se polagoma iztekajo. Samo še danes (za deželne volitve) in jutri (za pokrajinske, občinske in rajonske) je čas za vložitev kandidatnih list, ki jih sprejemajo na tržaškem sodišču in pri tajništvu tržaške Občine. Do včeraj pozno popoldne so na kancliji tribunala sprejeli prvih 9 kandidatnih list za deželne volitve, kanclisti prizivnega sodišča so jih prejeli komaj 6 za pokrajinske volitve, na tržaški Občini pa so do včeraj zabeležili vložitev 8 kandidatnih list za občinske in 7 za rajonske volitve.
Kot je že tradicija, je aktivistom KPI uspelo prvim predložiti svoje kandidatne liste za vse volitve, ki bodo na sporedu čez slab mesec: volilni znak komunistov bo tako spet na prvem mestu na vseh 4 glasovnicah, ki jih bodo volivci prejeli 26. in 27. junija. Za komunisti so za deželni svet vložili kandidatne liste že MSI, PSDI, Lista za Trst, PRI, PLI, Slovenska skupnost, Furlansko gibanje, včeraj popoldne pa še Zelena lista (z znamenjem smejočega se sonca). Za pokrajinske volitve so pri prizivnem sodišču vložili za KPI svoje liste še PRI, MSI, Lista za Trst, včeraj pa Furlansko gibanje (na znaku je dodan napis o avtonomiji Trsta) in »volilni kartel« pod okriljem PSDI. Na tržaški Občini so do včeraj vložili za občinske volitve svoje kandidatne liste poleg komunistov še republikanci, misovci, listarji, socialisti, Furlansko gibanje, Tržaško indipendentistično gibanje ter Mestna laična in Zelena lista, ki so jo predložili radikalci. Vse te skupine, razen Furlanskega gibanja, so predložile do včeraj tudi svoje kandidatne liste za obnovitev vseh 12 rajonskih sosvetov (indipendentisti pa brez kandidatov za oba kraška rajona).
Medtem ko mora torej še precej strank in grupacij opraviti to zadnjo predvolilno dolžnost (med njimi tudi Krščanska demokracija, ki verjetno računa na zadnje mesto na glasovnicah) in je čas za vložitev kandidatne liste za deželne volitve samo še do drevi, za pokrajinske, občinske in rajonske volitve pa do jutri opoldne, so včeraj tržaški liberalci priredili tiskovno konferenco, na kateri so predložili svoj volilni program in predstavili kandidate.
Pokrajinski tajnik Berni in še bolj dolgoletni krajevni veljak PLI Trauner sta kazala na tiskovni konferenci presenetljiv (upoštevajoč, da so tržaški liberalci na zadnjih deželnih volitvah zbrali vsega 1,5 odstotka glasov in da v dveh zadnjih mandatnih dobah niso imeli svojega predstavnika v deželnem svetu) optimizem, ko sta ocenjevala možnosti svoje stranke, da se tokrat uveljavi in da celo odločilno prispeva k oblikovanju deželne politike. Glede programa je Berni naglasil, da stremi PLI za dvema smotroma: reformo institucij na vseh ravneh ter gospodarska oživitev Trsta in Dežele. Trauner je predstavil kandidatno listo za deželne volitve in hvalil njeno sestavo (dasi se ne more PLI hvaliti s kakimi posebno reprezentativnimi kandidati in so malo bolj znani le neodvisni, kot je časnikar Niccolini, trgovec Cosulich in znani protislovenski odvetnik Bevilacgua). Liberalni veljak pa je imel za potrebno, da ponovi stališče PLI, da za Slovence ni treba nobenega zaščitnega zakona, češ da uživamo že itak preveč pravic, in da nas morajo vsekakor prej prešteti.
Med volilno kroniko je zabeležiti, da bodo danes Proletarska demokracija, Tržaško gibanje in neodvisni Samo Pahor obrazložili svoj volilni sporazum na tiskovni konferenci na sedežu agencije ANSA.
»Za tržaško občino in za mnoge upravitelje se občinski teritorij končuje pri Obelisku, od tam naprej se pričenja upravna puščava, tako da nekateri odborniki sploh niso točno seznanjeni, katere vasi pravzaprav pripadajo občini, ki je za potrebe kraškega prebivalstva pokazala zelo malo ali nič pozornosti.« Predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc (KPI), ki smo jo ob koncu mandata na čelu tega krajevnega sosveta zaprosili za razgovor, nima dvomov: župan in njegovi sodelavci v odboru so bili vseskozi dobro obveščeni tako o realnih problemih vzhodnokraških vasi kot o delu ter o prizadevanjih rajonskega sveta, velika večina vprašanj pa je ostala nerešena. »Ravnali so z nami kot z mestnimi rajoni,« nam je še povedala Kalčeva, ki je na predsedniškem mestu nasledila pokojnega Milana Sosiča (SSk), »medtem ko je naša teritorialna stvarnost v vseh smislih zelo zapletena in vrh vsega še razdvojena. Na eni strani imamo namreč Opčine s posebno urbanistično specifiko, na drugi strani pa kraške vasi, ki se soočajo s povsem različnimi problemi. Tržaška občina pa tega ni hotela nikoli razumeti.«
Kakšen je ob teh bridkih ugotovitvah torej obračun mandata vzhodnokraškega rajonskega sveta?
Obračun doseženih rezultatov gotovo ni dober, čeprav je bilo vzdušje v rajonskem svetuj posebno v zadnjih časih, kar se da delovno in konstruktivno. Tudi predstavniki strank, ki so vodile občinsko upravo, so bili enotnega mnenja, da se župan in odborniki v bistvu požvižgajo na nas in na naše probleme. A tudi njihovi protesti niso kdovekaj zalegli. Vse je ostalo pri starem, zato tudi do neke mere razumem, čeprav ne opravičujem do-
ločenega nezaupanja ljudi in krajevnih organizacij do rajonskega sveta ter njihovo težnjo do neposrednega obračanja na Občino in na občinske funkcionarje. S krajevnimi organizacijami in društvi pa smo kljub tem težavam vzpostavili dokaj dobre in kolikor toliko plodne stike.
V zadnjih mesecih je rajonski svet posvetil veliko pozornost načrtu za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici, ki ga je občina odobrila ne glede na proteste rajonskega sveta, domačega prebivalstva in njegovih organizacij. Kaj lahko rečeš o tem?
Vsi dobro vemo, kako se je končala ta bitka. Občina je pri tem popolnoma prezrla voljo domačinov in sedaj obstaja konkretna nevarnost, da bo ta znanstveni objekt zrasel kot neke vrste katedrala v puščavi. Nihče med upravitelji si sploh ni postavil vprašanja, kakšne posledice bo sinhrotron
imel za teritorij in na družbeno in narodnostno tkivo, kdaj bo sploh Občina odobrila vse potrebne podrobne urbanistične načrte, kdaj trgovski načrt itd. Pomembno je bilo prižgati zeleno luč za vsako ceno, vse ostalo pa pride potem, v brk demokratičnemu odločanju in lepim besedam.
Kaj pa sožitje med tukaj živečima narodoma?
To je bil tudi vseskozi argument tabu. Kaj pomaga, če naši upravitelji (sicer zelo poredkoma) govorijo o sožitju in o prijateljstvu med Italijani in Slovenci, ko potem ne naredijo ničesar v to smer ali s svojimi izjavami celo kvarijo sožitje. Vse je ostalo na ravni praznih obljub, brez enega stvarnega sklepa, čeprav se že mnogo let govori o izgradnji večnamenskega občinskega centra na Opčinah, kjer bi lahko konkretno izvajali načela sožitja.
Katerim problemom ste v zadnjem času še posvetili posebno pozornost?
Prizadevali smo si za dokončno ureditev openskega pokopališča in naš trud je bil vendarle poplačan, tako da se sedaj nekaj pozitivno premika. Večkrat smo posegli za ureditev krajevnih spomenikov padlim za svobodo, s posebno pozornostjo na opensko strelišče. Postavili smo problem openske Ville Carsie, ki nima nobenih, niti najnujnejših družbenih objektov. Opozorili smo na urbanistična vprašanja naših vasi, na slabo stanje cest, na nerešen položaj nekdanjega begunskega taborišča na Padričah, na nujno ureditev radijskih in televizijskih anten pri Ferlugih, pri čemer smo stopili v stik s sosvetom za Kolo-njo in Škorkljo. Dobršen del naših prošenj pa je pri sogovorniku, občinski upravi, žal naletel na gluha ušesa.
Pogovor zapisal SANDOR TENCE
Na tiskovni konferenci ženskih odborov političnih sil
Obračun desetletnega izvajanja zakona o splavu v naši deželi
Pred desetimi leti, točneje 18. maja 1978, je parlament odobril zakon št. 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Napredna ženska gibanja so njegovo vsebino ocenila kot uravnovešeno in potrebno zlasti za ženske, ki se morajo zaradi najrazličnejših razlogov odreči materinstvu. Ženski odbori Proletarske demokracije, KPI, PRI, PSI, PSDI in Zelene liste so v ta namen včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so njihove predstavnice skušale narediti obračun zakona 194 oziroma njegovega izvajanja v Furlaniji-Julijski krajini, hkrati pa so predstavile pobudo v korist zakonskega predloga proti spolnemu nasilju.
Govornice so v svojih posegih poudarile predvsem, da zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti niti zdaleč ni povečal števila splavov, kot nekateri trdijo. Res da so številne ženske izbrale ta skrajni poseg v večji meri kot so to delale v preteklosti (ko so se posluževale nezakonitih metod), res pa je tudi, da se je število splavov z leti tudi znatno zmanjšalo. Ženske se torej pravilno poslužujejo zakona in zavestneje sprejemajo nosečnost in njeno prekinitev. Največ splavov so v naši deželi zabeležili leta 1983, in sicer 5.138, rodilo pa se je 8.982 živih otrok. Pred dvema letoma (uradnih podatkov za leto 1987 še ni) pa se je za prekinitev nosečnosti odločilo 4.060 žensk, medtem ko se je rodilo 8.263 živih otrok. Že te številke pričajo, da ženske ne izkoriščajo zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti kot skrajno alternativo kontracepciji oziroma da zakon sploh ni sredstvo za omejevanje rojstev.
Ob 10. obletnici zakona 194 je bilo — kljub statističnim podatkom in dejstvu, da se ženske zavestneje odločajo za materinstvo — v preteklih tednih v parlamentu kar precej prahu prav zaradi vsebine in izvajanja tega zakona. Katoliške in laične sile so si prišle v lase zaradi različnih pogledov in moralnih načel.
Ženske zato še vztrajneje zahtevajo, da se zakon izboljša oziroma da ga zdravstvena služba izvaja v njegovi celoti, brez diskriminacij in, kar je še važneje, s čimvečjo strokovnostjo. Večjo pozornost naj bi zato posvetili mladoletnicam, ki želijo ali morajo splaviti. To pa hkrati pomeni boljšo socialno službo in ustreznejše delo v družinskih posvetovalnicah, saj se prav v teh službah najpogosteje soočajo s problemom prekinitve nosečnosti. Napredna ženska gibanja zahtevajo tudi spolno vzgojo v šolah kot samostojen predmet in širšo informacijo o metodah za preprečevanje nezaželenih nosečnosti.
Na včerajšnjem srečanju pa so ženske predstavile tudi pobudo, ki jo bodo izpeljale na vsedržavni ravni v korist zakona proti vsem oblikam spolnega nasilja. Na sedežih strank, ženskih organizacij in združenj bodo na razpolago posebni dopisni kartončki, ki jih bodo potem ko bodo zbrale vsaj milijon podpisov, poslale obema vejama parlamenta. Zakon, ki je bil v preteklih dneh predmet ostrih razprav, naj bi pravičneje obravnaval primere spolnega nasilja nad ženskami zlasti v primerih, ko ženske tako dejanje prijavijo sodstvu.
Na Proseku počastili spomin na deset talcev
Na travniku blizu proseške železniške postaje so se v nedeljo — kot že vrsto let ob koncu maja — domačini zbrali ob piramidi iz kraškega kamna, ki v senci treh košatih macesnov spominja na žrtev desetih nedolžnih obešenih talcev, da bi počastili njihovo
V kinu Ari st on
Po Festivalu festivalov še Poletni festival
Festival festivalov, ki ga letos že osmič zaporedoma prirejajo v kinu Ariston, se bo kmalu zaključil z referendumom o najboljšem filmu, ki so ga predvajali v letošnji sezoni. Medtem ko še vedno vrtijo danski film »11 pranzo di Babette«, ki je letos dobil Oskarjevo nagrado za najboljši tuji film (zadnji film na sporedu je angleški »Vorrei che tu fossi gui« Davida Lelanda z igralko Emily Lloyd), so namreč v polnem teku priprave na proglasitev najboljšega filma. Vse do 8. junija ima občinstvo možnost, da se izreče o letošnji filmski produkciji. Rezultate referenduma bodo predstavili občinstvu že v sredo, 8. junija, zmagujoči film pa bodo ponovno predvajali v petek, 10. junija.
Obiskovalci kinodvorane Ariston bodo že v naslednjih dneh brezplačno dobili katalog letošnjega festivala, ki vsebuje podatke o vseh predvajanih filmih, intervju s prirediteljema festivala De Luykom in Perca-vassijem ter koledar »Poletnega festivala«, ki bo potekal od 11. do 24. junija in na katerem bodo predstavili enajst filmskih novosti.
Oh zaključnem nastopu gojenk
Zal premalo pozornosti delu baletne šole SSG
Baletna šola, ki deluje v okviru Slovenskega stalnega gledališča, se je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v Kulturnem domu predstavila z nastopom svojih gojenk, ki mu je sledil še nastop baletnih solistov SNG-Opere iz Ljubljane. Bogat program zaključnega nastopa je pripravil koreograf, umetniški vodja in profesor Janez Mejač.
V prvem delu se je 16 začetnic predstavilo s študijskim prikazom baleta. Sledila je točka Komedianti na glasbo Ka-balevskega, v kateri so se skupaj z najmlajšimi predstavile tudi starejše gojenke, ki so izvedle gavoto, valček, pantomimo, scherzo, ljubezensko sceno, galop in še skupni finale. V tretji točki je nastopilo sedem bolj odraslih gojenk z jazz-baletom na glasbo Reverberi-Giordanol, medtem ko so nastop zaključili ljubljanski baletniki Lane Stranič, Vojko Vidmar, Andreja Hriberšek, Miha Lampič, Lilijana Perič in Mojmir Lasan.
»Naša baletna šola deluje že 14 let,« nam je povedal koreograf in vodja šole Janez Mejač. »Skušal sem pripraviti bogatejši in zahtevnejši program, da bi dal gojenkam možnost večjega razpona v znanju baleta in torej tudi več zadoščenja pri samem nastopu. Mislim, da mi je to uspelo in da so gojenke pokazale dodelanost v gibih, ritmu in osnovah klasičnega in modernega baleta. Pohvalo zaslužijo tudi njihovi starši, ki so šoli vedno v veliko oporo. Prihodnje leto bomo slavili 15-letnico delovanja, na katero se moramo res temeljito pripraviti ter še bolj popestriti program.«
Lep nastop torej in tudi zadoščenje za vodjo in gojenke baletne šole SSG, ki so si nedvomno zaslužili več pozornosti in zanimanja tako občinstva kot naših organizacij, ki jih je bilo na prireditvi zelo malo ali nič. (ni)
Obiskovalci so »okusili« potoke vina
V	Zgoniku izredno uspela 24. občinska razstava vin
Letošnja 24. občinska razstava in pokušnja domačih vin v Zgoniku bo ostala zapisana v analih kot ena najbolj uspešnih. Kljub deževnemu vremenu, ki je v soboto popoldne nekoliko ponagajalo organizatorjem, je bilo na razstaviš-čnem prostoru vse tri dni, posebno pa v nedeljo, veliko ljubiteljev domače kapljice, ki so se lahko prepričali, kako dobra je bila zadnja vinska letina. To trditev neizpodbitno potrjujeta dve ugotovitvi: kakovost razstavljenih vin je bila nad običajnim povprečjem in pristojna enološka komisija je prepustila na razstavo rekordno število 26 vzorcev vin (16 belin in 10 primerkov terana). Pozitivno oceno so posredno potrdili tudi obiskovalci, katerim je domača kapljica kar v potokih tekla po grlu in so v treh dneh »pokusili« skoraj 24 hektolitrov vina, in sicer 17 hi belega vina in 7 hi terana, kar je tudi skoraj rekordna potrošnja. Znani so tudi zmagovalci letošnje razstave. Belo vino: 1. Mario Milič, Zgonik 26; 2. Srečko Štolfa, Salež 46; 3. Janko Kocman, Zgonik 59. Teran: 1. Mario Milič, Zgonik 26; 2. Stanko Milič, Zgonik 34; 3. Marčeto Doljak, Samatorca 49.
V	kulturnem programu se je dobro odrezal mladinski pihalni orkester iz Vevč pri Ljubljani, katerega so spremljale tudi brhke mažoretke, ki so seveda pritegnile še posebno pozornost. Dobro so uspeli tudi turnirji v balinanju, med dvema ognjema in briškoli. Polne roke dela so imeli prizadevni člani ŠK Kras in KD Rdeča zvezda, ki so s prostovoljnim delom upravljali kioske z jedačo in brezalkoholnimi pijačami. Hladno vreme je bilo kot nalašč, da so si ljubitelji plesa kar pošteno nabrusili pete. Obiskovalci so imeli na ogled tudi razstavo kmečkih strojev in orodja ter razstavo idejnih načrtov za vinski center. (B. S.)
mučeniško smrt. Na piramidi so zapi' sana imena desetih antifašistov, ki jih je obesila nacifašistična drhal. 40-let' nega Andreja Brezca, 34-letnega Josipa Švaro, 24-letnega Giorgia Bezina, 27-letnega Maria Derina, 22-letnega Roka Klarina, 21-letnega Alberta MO' tuliča, 20-letnega Silvana Petracca, 21-letnega Valeria Armanda, 36-letne-ga Sveta Vatovca in 24-letnega LiviO Zubina so nacifašisti 29. maja 1944 prepeljali iz koronejskih zaporov v taborišče pri proseški železniški posta)1 in jih obesili, da bi se tako kruto mas' čevali za uspešno partizansko akcil0' v kateri so partizani ubili dva orožnika-Potem ko je proseška godba na P hala zaigrala žalostinko in so Pcef. stavniki krajevnih organizacij P0^°?l vence ob vznožje spominskega . ležja, je po pozdravu predsednik proseško-kontovelske sekcije ANP1 spregovorila sen. Jelka Gerbe ■ Poudarila je aktualnost takih sporn'.. skih srečanj, ki povezujejo nekaa 1 antifašistični boj s sedanjimi Pr‘zj , vanji za miroljubno sožitje in 50 je. vanje v našem prostoru. V tem P°9 :e du ostaja še vedno odprto vpraša 1^. pravic naše narodnostne skupnosb' ^ jih zagotavlja ustava, a nam 8 / temu še niso priznane. Član P°kr J. 0 skega vodstva VZPTANPI	u
Zerilli pa se je ustavil predvse/n ^ napadu desničarskih sil na vre odporništva in antifašizma. Pr, n, to črno ofenzivo močno občutiti. (e. tični mazači lahko še vedno ne„.^aI-no skrunijo spomenike padlim- .._ na, edino uničevalno taborišče ji, je nesramno zapuščena. z°f0Ls[0v, trebna vse večja budnost antu je naglasil Zerilli.	oklenil0
Nedeljsko svečanost sta	Q,
moški pevski zbor Vasilij	na-
šeška godba na pihala z izv kaj partizanskih pesmi.
Kljub nedavni aferi z grenivkami
Izraelsko južno sadje bodo še naprej skladiščili v Trstu
V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko
Ameriški fizik Bryce DeWitte včeraj prejel Diracovo kolajno
Izraelska državna družba Citrus Marketing Board, ki izvaža južno sadje na vse srednjeevropske trge, se bo še naprej posluževala tržaškega pristanišča, kot glavne vmesne postaje. Do zagotovila je prišlo po obisku, ki ga je v preteklih dneh v Izraelu opravil generalni direktor Pristaniške ustanove Rovelli, skupaj z upravitelji nekaterih znanih tržaških avtprevozniških podjetij.
Nedavna afera o "pobarvanih" grenivkah je sprožila vrsto reakcij v izraelskih gospodarskih krogih, ki so negativno vplivale tudi na dolgoletno sodelovanje med Trstom in izraelskimi pristanišči. Družba Citrus je celo napovedala, da se bo posluževala drugih evropskih pristanišč, preko katerih bo zalagala širši trg s svojimi pridelki. Prav zaradi bojazni, da bi se Trstu odpovedal eden najpomembnejših poslovnih partnerjev, se je vodstvo Pristaniške ustanove odločilo za omenjeni obisk. Pred dvema letoma je namreč Izrael v tržaškem pristanišču vskladiščil 133 tisoč ton južnega sadja, lani pa 88 tisoč ton. (Padec je treba pripisati predvsem slabši letini.) Prav zaradi vedno večjih količin južnega sadja, so v Trstu uredili sodobno klimatizirano skladišče, kjer lahko tudi za dalj časa hranijo agrume. Tržaška delegacija se je tudi okvirno dogovorila z drugo največjo izraelsko izvoznico agrumov, družbo Agrexo za načrt, po katerem bi del izraelskega blagovnega prometa, ki sedaj poteka preko pristanišča v Marseille-su, preusmerili v Trst.
Po načrtih Dežele in Pokrajine
Na Proseku Laboratorij za raziskovanje Krasa
Podpredsednik deželnega odbora Carbone je včeraj orisal skupno pobudo Dežele in Pokrajine, po kateri naj bi na Proseku nastal Laboratorij za raziskovanje Krasa. Za zdaj je bila z deželnimi sredstvi izdelana študija o uresničljivosti Pobude, ki bo imela svoj sedež v bivši karabinjerski vojašnici na Proseku. Na včerajšnji predstavitvi so bili — kot povzemamo iz poročila deželnega tiskovnega urada - prisotni tudi predsednik Pokrajine Locchi, odbornik Dini in predsednik Kraške gorske skupnosti Pečenik.
O nameravanem Laboratoriju, ki naj bi se nekako zgledoval po nabrežin-skem Laboratoriju za morsko biologijo, sta spregovorila profesorja Mosetti in luretig. Prva faza delovanja Laboratorija bo posvečena predvsem preučevanju najbolj značilnih kraških pojavov, v drugi fazi pa naj bi prišli v obravnavo tudi turistični, šolski in biološko-zdravstveni problemi kraškega teritorija, kot tudi vprašanja v zvezi s civilno zaščito. Po besedah Carboneja pa naj bi Laboratorij Pomagal tudi pri načrtovanju tako imenovanega 'kraškega parka", ki ga predvideva deželni urbanistični načrt.
Predsednik KGS Pečenik je na včerajšnji predstavitvi (kot nam je sam povedal) omenil nujnost načrtovanja tudi na Krasu in v tej zvezi ponovil zahtevo po sklicanju deželne konference o teritoriju. Prav smotrno načrtovanje bi namreč preprečilo spore in razhajanja, kakršna so prišla na dan na primer ob primeru sinhrotrona.
V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru so včeraj slovesno podelili eno izmed dveh Diraco-vih kolajn za leto 1987. Prejel jo je ameriški fizik Bryce DeVVitte z Univerze v Austinu v Teksasu (ZDA), drugo kolajno pa bodo podelili 26. julija italijanskemu raziskovalcu Brunu Zu-minu, ki sicer deluje na Univerzi v Berkeleyu v Kaliforniji (ZDA).
Včerajšnja slovesnost se je pričela s pozdravnim nagovorom ravnatelja mi-ramarskega centra, nobelovca Abdusa Salama, nagraditev DeWitta pa je utemeljil ravnatelj Centra Združenih narodov za socialne raziskave iz Rima Ugo Leone. Ameriški fizik je prejel priznanje za zasluge pri razvijanju klasične in kvantne gravitacijske teorije. Njegovo ime je povezano predvsem z nekaterimi temeljnimi enačbami za sodobno kozmologijo. Bryce De-Witte se je rodil leta 1923 v Kaliforniji, študiral je v Harvardu, poučevcal in raziskoval pa je doslej v Ziirichu, Bombayu, Osaki, Stanfordu, Oxfordu in — po letu 1972 — v Austinu.
Po slovesni nagraditvi je DeWitte že včeraj dopoldne imel prvo izmed predavanj, za katera so ga naprosili voditelji miramarskega centra. Govoril je o »ukrivljenih prostorskih in časovnih propagatorjih«.
Spomnimo naj, da Mednarodni center za teoretsko fiziko podeljuje svoja priznanja — Diracove kolajne že tretje leto. Priznanja so poimenovana po angleškem fiziku Paulu A. M. Diracu, enem izmed očetov kvatne mehanike in prejemniku Nobelove nagrade za fiziko v letu 1933. Dirac je bil v zadnjih letih svojega življenja — umrl je leta 1984 — velik prijatelj in podpornik miramarskega centra.
Diracove kolajne so pred DeWittom in Zuminom doslej prejeli Sovjet Jakov Zeldovič in Američan Edward Witten za leto 1985 ter ameriški Kitajec Voichiro Nambu in Sovjet Aleksander Poljakov za leto 1986. Podeljuje jih odbor, ki ga sestavljajo nobelovci
Abus Salam, Števen VVeinberg in Juli-an Schwinger, predsednik znanstvenega sveta miramarskega centra Stig Lundgvist ter Leon Van Hove in Robert Mashack. Nagrajenca za leto 1988 — praviloma gre za starejšega in mlajšega fizika, ki še nista prejela Nobelove ali Wolfove nagrade — bodo proglasili 8. avgusta, se pravi na Diracov rojstni dan.
Izdelan koledar srečanj med IRI Deželo in sindikati
S posredovanjem ministrstva za državne udeležbe je bil v teh dneh določen koledar srečanj med Deželo, zavodom IRI in sindikati. Srečanja bodo posvečena glavnim problemom javne industrije na Tržaškem in Goriškem, kot je bilo dogovorjeno na zadnjem srečanju z ministrom za državne udeležbe Fracanzanijem.
Prvo srečanje bo 13. junija s predstavniki družbe SPI, v naslednjih dveh dneh pa se bodo zvrstila srečanja s finančnimi družbami Finmeccanica, Fincanti-eri in Finmare.
Po besedah podpredsednika deželne uprave Carboneja je najbolj nujno srečanje s predstavniki družbe Finsider glede na to da je bil Trst uvrščen med območja, na katerih razsaja železarska kriza. Na tem srečanju bi morali oceniti načrt, ki bi moral biti že zrel in ki naj bi zagotovil ne samo občutno kvoto javne prisotnosti, temveč tudi obstoj železarske dejavnosti v tržaški pokrajini, s pomočjo proizvodne preusmeritve škdenjske-ga obrata.
Poslanec Coloni posegel za cestne povezave s Slovenijo
Podtajnik pri zunanjem ministrstvu “onalumi je v preteklih dneh v Rimu sPrejel tržaškega poslanca KD Coloni-Ja- Sestanek je bil posvečen obravnavi vrste vprašanj, ki posredno ali neposredno zadevajo Trst in sploh naše ob-rhejno območje.
Coloni se je med drugim zavzel za 5°. da bi vlada (v pričakovanju dokončne odobritve zadevnega italijansko-jugoslovanskega sporazuma v senatu) sPrejela vse ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, da bi čim prej stekla gradnja avtocestnih povezav med Razdrtim in Fernetiči oziroma med Razdrtim in Vrtojbo na Goriškem. Coloni je pou-rtaril pomen, ki bi ga te povezave ime-le za razvoj celotnega območja.
Tržaški parlamentarec pa je načel !udi razna vprašanja, ki zadevajo italijansko skupnost v Jugoslaviji in istr-stte begunce oziroma odškodnino za Zapuščeno imetje . Predstavniku italijanskega zunanjega ministrstva je drugim predlagal, naj nastopi pri Pristojnih jugoslovanskih oblasteh, da 1 bile odpravljene težave, na katere aletijo begunci, ki žive v prekomor-kih deželah, ko zaprosijo za vstopne lZe za Jugoslavijo.
Komu koristijo razprtije okrog radijskih anten pri Ferlugih?
Oddaje zasebnih radijskih postaj »Radio Trieste Evange-lica« in »Radio Fantasy« so bile v soboto ponoči, okrog 1.30, nepričakovano prekinjene. Prekinitve pa ni povzročilo neurje, kot so nekateri pomislili prvi trenutek, pač pa neznanci, ki so namenoma poškodovali oddajnike pri Ferlugih. Ob istem času so neznanci (verjetno gre za iste osebe) postavili v skladišče s tehničnimi aparaturami, ki prav tako stoji pri Ferlugih in v katerem so shranjene naprave sedmih tržaških zasebnih radijskih postaj, grobo izdelano zažigalno napravo. Obrtniško izdelana »bomba« (v plastično posodo z vžigalno vrvico so namreč nalili lahko vnetljivo tekočino) k sreči ni eksplodirala, sicer bi povzročila veliko gmotno škodo in bi poškodovala tudi bližnje hiše in mogoče stanovalce.
Zažigalno napravo so našli odgovorni radijskih postaj, ko so se odpravili k Ferlugom, da bi ugotovili, zakaj njihove oddaje ne gredo več v eter. V skladišču pa jih je razen »bombe« pričakalo še drugo neprijetno presenečenje, saj so takoj opazili, da je zmanjkalo za več kot dvanajst milijonov lir tehnoloških pripomočkov. Odgovorni radijskih postaj so nemudoma obvestili policijo, ki je uvedla preiskavo.
Sobotni nočni napad na skladišče pri Ferlugih je doslej najhujši, vendar ne edini napad na imovino zasebnih radijskih postaj, saj so neznanci že v preteklosti ukradli več naprav in povzročili milijonsko škodo. Ta zadnji dogodek pa je na žalost povzročil neprijeten nesporazum med prebivalci Ferlugov in delavci radijskih postaj, saj so bili ti prvi trenutek prepričani, da so domačini sami pripravili atentat na njihovo imetje. V tiskovnem sporočilu ravnatelja »Radio Trieste Evangelica« je celo namig na nameren napad na njihovo vlogo posredovalcev mirovnih in civilnih vrednot.
Takemu nezaupanju je seveda mogoče najti razloge. Kot rečeno, je bila zlasti »Radio Trieste Evangelica« že v preteklosti tarča zlikovcev. Hkrati pa je v zadnjih letih prišlo do nesporazumov s prebivalci, ki so vztrajno nasprotovali namestitvi oddajnikov, ker kvarijo njihovo življenjsko-oko-Ije. Domačini želijo, da bi antene premestili drugam, teh svojih želja pa niso nikoli skušali uveljaviti z nasiljem. V zadnjih časih so se domačini in upravitelji radijskih postaj zavzemali za sporazumno rešitev problema, ki bi bila mogoča le, ko bi občinska uprava dodelila radijskim postajam drugo zemljišče. Občinska uprava pa doslej sploh ni imela posluha za to vprašanje, ki je sčasoma ustvarilo veliko nelagodje za vse prizadete.
Tako je tudi v soboto, dan pred obsodbe vrednim dogodkom, prišlo do verbalnega spopada med tehniki radia »Trieste Evangelica« in prebivalci Ferlugov. Ko so tehniki v soboto zjutraj prispeli v vas, da bi popravili antene, so jih domačini skušali pregnati. Na telefonsko opozorilo tehnikov je prispela tudi policija, ki pa je lahko le malo storila.
Sobotni pripetljaj je torej povzročil nezadovoljstvo in nezaupanje, ki so ju vsaj tako meni policija - spretno izkoristili zlikovci, ki so se hoteli okoristiti na račun radijskih postaj. Inšpektor Scozzai je po včerajšnjih razjasnitvah z domačini in upravitelji postaj mnenja, da je tehnološke pripomočke ukradel izurjen tat, ki je zelo dobro poznal kraj in skladišče. Le tako je mogoče razložiti dejstvo, da vlomilec v skladišču ni povzročil škode in da se je tako spretno znašel med stotinami kablov. Zažigalne naprave naj bi se poslužili le zato, da bi policijo speljali na led, mogoče pa tudi zato, da bi podpihovali spore. B. G.
POJASNILO
^ zvezi s člankom z dne 24.1.1988, y Katerem so starši osnovne šole P. d.?rai}c izražali nasprotovanje prihoda u^it.eiiice Dunje Cuk Tenze, češ dn kiia tja kazensko premeščena z jji 9e š°le, zaradi česar so odklanjali , »Prihod, ker da je neprimerna, je Ve, casopis prejel in objavil popra-nik zahonu, v katerem je odvet-aj omenjene gospe pojasnjeval, da , »o nobene kazenske premestitve Zp , ? »0 zato gospa Dunja Cuk Ten-kvn OZlla - kot je res storila - pri-
javo-ovadbo.
obprad Procesom, dne 16. 5. 1988, sta čason‘rdn* P°iasnili svoja stališča, naš hejant^9 ie Potrdil, da gospa Tence rpešče ° »* ^ila kaznovana in pre-he »a s svoiega prvotnega delov-trditi 'g68?9 in da zato ni bilo mogoče »a PoučevetnePrimema nesPoso':)'
sarske^°r* za l°čeno upravljanje ju-
Vejj T 3a. Premoženja iz Banov, Barko-VeščainnJfr''a’ z Opčin in s Proseka ob-z°ni iqnofD?lc>rai° vsi tisti, ki bi v se-9°zdovih ^eleh sekati v jusarskih »a oinon-' nas'oviti ustrezne prošnje
"■ a« 30. SjmmoT in “k“”'
4S"1'
morajo biti napisane na po-
Čihskih j,razcik' ki so na voljo na ob-kovljah Postavah na Opčinah, v Bar-Pn Sv. Ivanu, in na Proseku.
Bodo Biloslava kmalu izpustili?
Vsi, ki se zavzemajo za izpustitev Fausta Biloslava, tržaškega fotoreporterja agencija Albatros, so v teh dneh začeli spet upati. Za danes je napovedan prihod v Kabul generalnega tajnika italijanskega zunanjega ministrstva Bruna Bottaia in dopisnik glasila KP Francije L’ Humanite v Kabulu Fran-cois Chemieux zatrjuje, da se bo mladi Tržačan kmalu vrnil domov. Treba je priznati, da Chemieux dobro pozna razmere v Afganistanu in da je že zadel v črno, ko je napovedal izpustitev francoskega novinarja Alaina Giulloja, ki se je v nedeljo res vrnil v Pariz. Zanj se je osebno zavzel predsednik Mitterrand.
Giullo je delil isto celico z Bilosla-vom. Oba sta bila obtožena vuhunstva v korist tuje velesile. Francoski novinar bi bil moral odsedeti 10 let v ječi, Tržačan pa je bil obsojen na 7 let zapora. Vse kaže, da bo predsednik Mohamed Najibullah v teh dneh prejel pismo italijanskega predsednika Cos-sige. Ministrstvo za zunanje zadeve sicer še ni uradno potrdilo te vesti in tudi Biloslavova mati ni slišala nič uradnega o tem. Vest ji je prišla na uho čisto slučajno. Ministrstvo je le zagotovilo, da bo po izpustitvi francoskega novinarja še povečalo svoja prizadevanja, saj je trenutek nadvse ugoden.
Pet ranjenih na Ul. Flavia
V prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo nekaj pred polnočjo na Ul. Flavia, se je poškodovalo pet članov iste družine. Najdlje se bo morala na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice zdraviti 47-letna Egidia Negro por. Gozzi iz Nabrežine 58, ki bo po predvidevanjih zdravnikov okrevala v 50 dneh. V nesreči si je zlomila desno piščal in se poškodovala po vsem telesu. V mesecu dni pa bo okreval tast Negrove Salvatore Gozzi iz Naselja sv. Maura 224 v Sesljanu. Zaradi zloma desne noge in udarca v glavo so ga zdravniki dali odepljati na ortopedski oddelek. Njegov sin, 44-let-ni Giuseppe Gozzi iz Nabrežine 58, pa se bo moral zaradi ran na desnem stegnu in po rokah ter udarca v glavo, zdraviti 15 dni. Ostali članici družine, 9-letna vnukinja Daniela Gozzi in 72-letna babica Rosalia Giusti vd. Negro, pa sta se le potolkli, zato so jima v bolnišnici nudili prvo pomoč in ju nato poslali domov.
Vzroki nesreče še niso povsem pojasnjeni. Karabinejerji iz Milj, ki so opravili izvide o nesreči, so vedeli povedati le, da je voznik Giuseppe Gozzi vozil s svojo alfo romeo po Ul. Flavia proti Trstu. Z njim so se vozili še žena, hči, oče in tašča. Nenadoma je voznik v bližini poslopja Gilly’s caffe izgubil nadzorstvo nad vozilom in se z vso silo zaletel v obcestni drog.
Tržaški karabinjerji aretirali 15 oseb
V	petek in soboto so karabinjerji poostrili svoje nadzorstvo v tržaški pokrajini in marsikdo se je ujel v njihovo mrežo. Zaradi raznih prekrškov so aretirali 15 oseb, 70 so jih prijavili sodnim oblastem, 13 osebam pa so odvzeli vozniško dovoljenje. Obenem je moralo kar okrog 200 voznikov osebnih avomobilov plačati precej zasoljene globe, 20 lastnikov čolnov pa se bo moralo zagovarjati pred pretorjem, ker so kršili pravila pomorskega prava.
V	koronejskem zaporu sedi od petka nekaj mladoletnikov, ki so obtoženi sodelovanja pri enemu od tolikih pretepov na Akvedotu. Prav tam so orožniki obenem aretirali dva jugoslovanska državljana, 28-letnega Viktorja Silverta in 29-letno Snežano Kosutič, ki sta kradla v veleblagovnici Standa. Zaradi kraje avtomobila sedi v celici tudi 21-letni nomad Gianni Hudoro-vich. V zaporu so še 19-letni Stefano Falletti in 19-letni Alessandro Santan-drea, ki sta obtožena kraje mopedov, ter 19-letni Massimo Ostrowska in 20-letni Fabrizio Papagno, ki naj bi vlomila v 12 avtomobilov.
Karabinjerji so aretirali tudi 5 oseb, proti katerim je bil že izdan zaporni nalog, a jih preiskovalci doslej niso mogli izslediti. Gre za Anno Garavani, Giorgia Barnabo, Sereno Arancio, Roberta Floro in Angela Floro.
V Škrbini zadnje slovo od Tončke Bidovec-Colja
Veliko število domačinov, bivših aktivistov OF iz Trsta, Kopra in drugih krajev, predstavnikov borčevskih organizacij, znancev in družinskih prijateljev je v nedeljo popoldne spremilo na zadnji poti na pokopališče v Škrbini, ugledno tržaško rojakinjo, eno prvih aktivistk OF v Trstu, partizansko borko in nosilko spomenice 1941 in drugih odlikovanj, Tončko Bi-dovec-Colja. Krsto so ob spremstvu častnega voda JA, svojcev in pogrebcev prepeljali od Goljeve domačije do pokopališča na topovski lafeti. Ob odprtem grobu se je v imenu tržaške slovenske skupnosti poslovil od pokojnice Boris Race-Žarko, orisal njeno življenjsko in borbeno pot ter poudaril zgled njenega žrtvovanja za slovenski narod in njegovo svobodo.
Častna salva voda JA je odjeknila v oblačni popoldan in nešteto rok je spustilo na krsto prgišče rdeče kraške zemlje, bojne zastave pa so se priklonile v zadnji hvaležni pozdrav zaslužni pokojnici, (jk)
Mnogo prezgodnji grob vrtnarja Carmela Luxe
Mnogo prerano smo se poslovili od Carmela Luxe, izredno podkovanega vrtnarja in cvetličarja na Tržaškem, ki se je učil vrtnarskih veščin na očetovih pašnih nad Grljanom in ki je imel čast, da se je pri slovitem mojstru proseških cvetličarjev Niniju Regentu, napil čiste studenčnice cvetličarskega in vrtnarskega poklica.
Z njim je odšel tip vrtnarja (negoval in urejal je vrt lastniku Stockove tovarne žganih pijač) in cvetličarja (z njegovimi cvetlicami smo ob raznih razstavah vedno znova presenečali kolege in poklicne vrtnarje na vseh mogočih cvetličarskih razstavah v Trstu in v notranjosti Italije), ki se je izučil mojstrstva v tem poklicu resnično v potu svojega obraza in ob nikoli mirujoči radovednosti, zaradi česar je bil tudi kos še tako zahtevnemu pogovoru tudi s priznanimi strokovnjaki.
Res škoda, da težke razmere, v katerih delamo v tržaški občini, niso dovoljevale, da bi imel še več poklicnega zadoščenja. Ko ga je delo v naši glavni drevesnici in v rastlinjakih preveč izčrpalo, si je izbral mirnejše okolje v Botaničnem vrtu tržaške Občine, kot da bi slutil, da se mu življenje izteka in da je prav, da ga kar največ podaljša. Tudi v občinskem Botaničnem vrtu je postal eden izmed vodilnih vrtnarjev, čeprav mu ni bilo več do tega, da bi tudi uradno opravljal to funkcijo.
Kot vsi ustvarjalni ljudje je bil nemiren, a pokončen človek, kot redki, enako priljubljen je bil med svojimi slovenskimi kot tudi italijansko govorečimi delovnimi tovariši. Prijateljev Carmelu ni manjkalo in zato ni pustil neodpravljive vrzeli samo v krogu svojih dragih v družini, kateri gre naše 'sožalje, temveč tudi pri svojih prijateljih, ki ga bodo za vedno pogrešali.
Naj mu bo lahka proseška zemlja!
VLADIMIR VREMEC
Z veliko žalostjo v srcu sporo-I čarno, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, nona, sestra in tašča
Laura Lussi por. Čok
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 1. junija 1988, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinari.
Žalujoči mož Milan, hči Iris z možem Marijanom, preljubljena vnuka Sara in Fabio, brat Aido z družino in drugi sorodniki.
Lonjer, Bazovica, 31. maja 1988
Godbeno društvo Nabrežina izreka iskreno sožalje svojemu članu Hermanu Svetliču in družini ob izgubi dragega očeta.
Draga Laura,
ohranili te bomo v trajnem spominu. Rikardo in Ondina z družino Lonjer, 31. maja 1988
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union
V Podlonjerju praznik ob 10. razstavi domačih vin
V Ljudskem domu v Podlonjerju se je sinoči zaključil tridnevni praznik, ki ga je organizirala Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union in ga povezala z 10. razstavo in pokušnjo domačih vin.
Vreme organizatorjem sicer ni bilo- preveč naklonjeno, nekatere točke kulturnega programa so tudi odpadle, vendar so bili udeleženci s prireditvijo zadovoljni, saj je tudi družabnost ob prijetni glasbi ljudem danes še kako potrebna.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union so ustanovili leta 1978, v njo pa so se vključili vrtnarji in vinogradniki iz Podlonjerja, od Sv. Ivana in Vrdele. Leta 1985 je skupnost nabavila potrebne naprave za analizo vin, leta 1986 pa je kupila še kotel za žganjekuho. V vseh teh letih je bilo v Ljudskem domu več predavanj, na katerih so strokovnjaki govorili o modernem načinu vinogradništva in vrtnarstva.
»Naše območje šteje prav gotovo še okrog 100 vinogradnikov,« nam je povedal eden izmed organizatorjev, Marcel Petkovšek. »Naša Skupnost je nastala prav iz potrebe, da bi Zavrli proces razlaščanja zemlje v teh krajih, da bi pokazali oblastem, da je zemlja obdelana in da je mogoče pridelati na njej res dobra in kvalitetna vina. Škoda bi bilo, če bi izgubili to zemljo, ki veže ljudi na njihov kraj.«
Vinogradniki se radi udeležujejo vsakoletnih razstav in pokušenj vina. Veliko članov je dalo analizirati tudi zemljo, da bi bili uspehi v vrtnarstvu in vinogradništvu boljši. Marsikatero klet so že opremili s pletenkami iz nerjavečega jekla, ki so po mnenju strokovnjakov, najboljše za spravo vina.
Tudi letos je posebna komisija vina ocenila, najboljša so seveda prejela nagrado. (N. L.)
1 GLASBENA		SLOVENSKI
MATICA		KLUB V TRSTU
TRST		Mr ml Ulica
Šolsko leto 1987/88		sv- Frančiška 20/11
ZAKLJUČNE AKADEMIJE		
GOJENCEV		vabi danes, 31. t. m., ob 20.30 v
ŠOLE GLASBENE MATICE		Gregorčičevo dvorano na
Evangeličansko-luteranska		
cerkev, Trg Panfili	Jutri, 1.		PREDSTAVITEV
junija 1988, ob 20.30		DRUGE IZDAJE
KLAVIRSKI VEČER		DNEVNIKA SPOMINOV 1972/87
Stefano Artesi, Katja Granier,		STANETA KAVČIČA
Tatjana Jercog, Sonja Rojac, Marko Ozbič, Aljoša Saksida,		
Claudia Sedmach, Vesna Zup-		Sodelujejo: Igor Tavčar, Janez
pin.		Janša ter Igor Omerza.
Vabljeni!		
		
koncerti		razstave
Verdi
Sezonski koncerti. Nocoj, ob 20.30 bo na sporedu recital OLEGA KAGANA (violina), katerega bo spremljal na klavir VASILIJ LOBANOV. Izvajala bosta Beethovnove, Schubertove, Schnittkove skladbe ter skladbe Čajkovskega. Ponovitev izven abonmaja bo jutri ob 20.30.
Vstopnice pri blagajni gledališča.
Glasbena matica Trst - šolsko leto 1987/88 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV GLASBENE MATICE, evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili, v petek, 3. junija, ob 20.30: Milena Kovacich, Varka Kozlovič, Marko Sancin, Marko Ozbič, Jana Radovič -klavir, Ambra Cossutta, Erik Žerjal - violina, Barbra Briščik, Tanja Carli, Massi-miliano Viola - kitara, Alessandro Samez, David Žerjal - harmonika, Martina Ozbič, Catrina Gozzi - flavta, kljunasta flavta, Marko Ozbič - klavirska spremljava. Vabljeni!
Glasbena matica Trst - šolsko leto 1987/88 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV GLASBENE MATICE, evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili, v torek, 7. junija 1988, ob 20.30 BEATRICE ZONTA - klavirski recital. Na sporedu: L. van Beethoven, C. Saint-Saens, F. Liszt, G. Coral. Vabljeni!
V	Kosmačevi knjižnici v Tolminu je
na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA.
V	Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - je odprta razstava pod naslovom RONDE. Danes bo ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA.
V	galeriji Rossoni (Korzo Italia 9) razstavlja slikar GIACOMO CIRAMI.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 2. junija slikar LUCIANO DEL ZOTTO.
Na Pomorski postaji razstavlja do 5. junija likovnik ENNIO TEDESCHI.
V	Galeriji Studio PHI (Ul. S. Michele 8/1) bo do 19. junija na ogled fotografska razstava GAETANA ZANNIBONIJA.
V	Ljudski knjižnici (Ul. Teatro Romano 7) bodo 11. junija ob 17.30 odprli fotografsko razstavo Fabia Balbija z naslovom ' Sahara N'Ajjer".
V	galeriji Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) bo do 4. junija na ogled razstava likovnikov R. GHIAZZA in G. C. PAGLIASSO.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) bodo v soboto, 4. junija ob 18.30 odprli razstavo likovnikov HELGE CMELKE in ROBERTA SVOBODE.
menjalnica
30. 5. 1988
Ameriški dolar............ 1260.-
Nemška marka ............. 739.—
Francoski frank............. 218.
Holandski florint .......... 660.
Belgijski frank........... 35.—
Funt šterling............. 2340.—
Irski šterling............ 1950.—
Danska krona.............. 192.—
Grška drahma ................. 8,50
Kanadski dolar ............ 1000.
Japonski jen..................... 9,50
Švicarski frank ........... 886,-
Avstrijski šiling.............. 105-
Norveška krona ............ 201.
Švedska krona.............. 211.
Portugalski eskudo............... 8,50
Španska peseta................ 10,50
Avstralski dolar .......... 980.
Debeli dinar..................... 0,60
Drobni dinar..................... 0,60
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA,
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
___________________
t\tt
COCFERAHiATEATRALE GLEDALIŠKA ZACRUG4
Sodelujejo: osvoboditelj Trsta Matija Koritinik-Andaluzija, kominior-mist Gigi, partijec Anton Rebolj, solnica gdč. Pizziga, praktikant na Primorskem dnevniku Marietto, čast. gospod Marjan Hlebce, prof. Joža Pir-hovec, Samo Pahor in drugi.
Ponovitvi v Kulturnem domu v Trstu: v soboto, 4. junija, ob 20.30, v nedeljo, 5. junija, ob 18. uri
NOVI TRŽAŠKI TEATER - IL NUOVO TEATRO Dl TRIESTE
V petek, 3. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
premiera
Boris Kobal in Sergej Verč v satiričnem kabaretu
OPROSTI, NE JURIŠ?
		
MLADINSKI C Mladinska sekcij prirejajo javno si Jllllilll MLAJ ki bo jutri, 1. ji v GREGORČIČI Ul. sv. Frančišk		>DBOR SKGZ a SSk in ZKMI rečanje z revijo )INA mija, ob 20.30 HVI DVORANI .a 20 — TRST
izleti		šolske vesti
Partizani-aktivisti VZPI - sekcija Opčine organizira enodnevni izlet v Kočevje - Baza 20 - in druga obeležja NOV dne 19. 6. 88. Vpisovanje na sedežu Prosvetnega doma od 18. do 19. ure še danes, 31. t. m.
Osnovna šola Marica Gregorič-Ste-pančič vabi ob 10-letnici poimenovanja na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v šolskih prostorih v soboto, 4. junija, ob 17. uri.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 31. maja 1988
MARIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46
-	Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 4.39.
Jutri, SREDA, 1. junija 1988
DANICA
PLIMOVANJE DANES: ob 04.22 najnižje -66 cm, ob 10.57 najvišje 27 cm, ob 15.53 najnižje -12 cm, ob 21.49 najvišje 55 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb narašča, veter 14 km na uro jug, vlaga 68-odstot-na, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Johara Porcelluzzi, Davide Balbi, Sun Sea Ray Bonivento, Federico Da Col, Lorenzp Stefanato.
UMRLI SO: 74-letna Paola Kathrein, 80-letni Spartaco De Luca, 60-letni Aldi-no Caforio, 50-letni Carmelo Luxa, 92-letna Caterina Vidonis, 75-letna Rosa Tomasi, 49-letna Adriana Contri, 93-letna Clara Inzolia, 85-letni Giuseppe Vidal, 91-letni Romano Rochelli, 95-letna Ernesta De Grassi, 77-letna Nerina Bonafin, 85-letni Giovanni Fereghin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. maja, do sobote,
4. junija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
FERNETIČI (tel. 416212), SV. ROK', Mazzinijev drevored (Milje) (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), SV. ROK, Mazzinijev drevored (Milje) (tel. 271124)
-	samo po telefonu za najnujnejše prime-
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet na Koroško jutri, 1. junija, ob 7. uri izpred sodišča. Zbirališče ob 6.45. Prosimo točnost!
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi člane ih prijatelje, da se udeležijo botanično-geološke ekskurzije na Planinsko polje pri Rakeku, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije. Ekskurzija bo v nedeljo, 5. junija. Odhod ob 7.30 izpred tramvajske postaje na Opčinah. Prevoz z lastnimi avtomobili.
Mladinski odsek SPDT priredi v nedeljo, 5. junija,_ tradicionalni IZLET PO DOLINI GLINŠČICE za osnovnošolsko mladino iz tržaške pokrajine. Zbirališče bo ob 9. uri na glavnem trgu v Boljuncu ali ob 8.15 na Trgu Oberdan pred postajo openskega tramvaja. Izlet bo potekal po Dolini Glinščice do Botača ter do Jezera (botanični vrt, jama). Na travniku bo nagradni poligon. Udeležencem se priporoča ustrezna obutev, hrana pa bo iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izlet odpade.
čestitke
Danes, 31. t. m., praznuje 27. rojstni dan IGOR BRANA. Vse najboljše mu želijo Erika in starši.
kino
ARISTON - 16.30, 22.15 II pranzo di Ba-bette, dram., Danska 1987; r. G. Axel; i. S. Audran, B. Federspiel.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Barfly, dram., ZDA 1987, r. B. Schroeder; i. M. Rourke, F. Dunaway.
EXCELSIOR I - Dvorana rezervirana.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Un mer-coledi da leoni, dram., ZDA 1982; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Sex star, pom.,
NAZIONALE II 16.30, 22.15 Luci lonta-ne, srh., i. T. Milian.
PENICE - 17.00, 22.15 Fiori nelTattico, dram., ZDA 1987, r. J. Bloom; i. L. Flet-cher, K. Swanson.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.30, 22.15 Stregata dalla Luna, i. Cher.
EDEN - 16.00, 20.00 Folli passioni ero-tiche, porn.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Saigon, dram., ZDA 1987; r. Ch. Crowe; i. W. Dafoe, G. Hines, □.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Chi protegge il testimone, krim., ZDA 1987; r. R. Scott; i. T. Berenger, M. Ro-gers.
CAPITOL - 16 15, 21.45 Uultimo impe-ratore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci, i. John Lone, Joan Chen.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Ragazzi perduti, dram., ZDA 1987, r. J. Schuh-macher; i. Jason Patric, Kiefer Suther-land.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Le avventure di Peter Pan, ris., 1953, 76'; prod. Walt Disney.
RADIO - 15.30, 21.30 Piccola gola di An-nie, pom., □
razne prireditve
OPZ in MPZ VESELA POMLAD vabita na 7. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 4. junija, ob 20.30 bo v dvorani koncertni nastop priznanih mladih glasbenikov GLASBENE MATICE iz Trsta ter MPZ in DPS VESELA POMLAD. V nedeljo, 5. junija, ob 16. uri bo na prostem kulturno-zabavna prireditev, pri kateri bodo sodelovali: OPZ in MPZ ZVONČEK z Repen-tabra, otroška folklorna skupina iz Trebč, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Zoran Lupine, ansambla ZVEZDE in TAIMS, iluzionist Roman Frelih ter domača zbora. Med sporedom bo nagradno žrebanje.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, vabi na 2. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV v nedeljo, 5. junija, ob 18. uri. Nastopajo: MPZ Vasilij Mirk - Prosek-Kontovel, ŽPZ Grbec iz Skednja ter MePZ Krka iz Novega mesta.
KD L Grbec - Skedenj priredi v soboto, 4. junija, ob 20.30 SPOMIN NA BODOČNOST. Gostuje mladinska skupina P. Tomažič pod vodstvom Pie Cah. Vabljeni!
Godbeno društvo Nabrežina prireja v soboto, 4., in nedeljo, 5. junija, na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK GODBE. V soboto, 4. junija, ob 17. uri odprtje praznika, ob 18.30 koncert Godbe na pihala iz Ricmanj in Godbenega društva Nabrežina, ob 20.30 ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 5. junija, ob 17. uri odprtje praznika, ob 18. uri koncert Godbe San Michele iz Tržiča, ob 20.30 ples z ansambolm Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo praznik tudi v ponedeljek, 6. junija.
KD Valentin Vodnik - 1978/1988 priredi 7. JUNIJSKE VEČERE v Dolini od 1. do 24. junija. Jutri, 1. junija - Galerija Torkla, otvoritev razstave mladinskega ex tempore; v sredo, 8. junija - Gostilna Pri Studencu, večer umetniške besede (Fritz, Jesih, Partljič, Košuta)- Koncerti -cerkvica sv. Martina; v petek, 10. junija -DPZ Vesna iz Križa; v petek, 17. junija -Zbora Mladinskega centra Claret iz Trsta; v petek, 24. junija - MePZ Milan Per-tot iz Barkovelj. Začetek posameznih prireditev ob 21. uri. Vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ciklus otroške urice v NŠK - VESOLJSKO JAJCE POLONCE KOVAČ PRISTANE V NŠK. Osnovošolski otroci so vabljeni, da pridejo v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1, v petek, 3. junija, ob 17. uri.
ŠD Mladina - baletni odsek priredi v soboto, 4. junija, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI LETNI NASTOP.
re.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), SV. ROK, Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________prispevki______________
V	spomin na svaka Pjerina Cesarja darujeta Albin in Marta Malalan 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Mileno Zahar daruje družina Hrvatič (Boršt 22) 20.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na ^Mileno Zahar darujeta Jordan in Vesna 20.000 lir za Sklad M-Čuk.
V	počastitev spomina pok. Milene Zahar daruje družina Petaros (Boršt 89) 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
mali oglasi
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
OSMICO je odprl Igor Milič v Saležu. Toči belo in črno vino.
OSMICO so odprli pri Batkovih' v Rep' nu št. 32. Točijo belo vino in teran.
20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200782.
PRODAM vespo PX 125, special, rdeče barve, letnik '83 v dobrem stanju s čelado AGV enduro po ugodni ceni. Tel-211587 ob večernih urah.
PRODAM vespo PX 125, letnik 1984. cena po dogovoru. Tel. na št. 251016 ob večernih urah.
PRODAM vespo 125 PX E, letnik 1984, v odličnem stanju. Tel. na š*' 0481/884077 v večernih urah.
HIŠNA POMOČNICA išče honorarno delo ob četrtkih in sobotah. Tel-822103.
PRODAM A 112 autobianchi, letnik 198L v dobrem stanju. Tel. 0481/882380.
BIOENERGIJA - DA NE BO BOLELO ' Alternativna metoda zdravljenja, s kaj tero beležimo odlične rezultate Pr’ nervozah, depresijah, revmatičnih obolenjih, obolenjih hrbtenice, čirih na že lodcu in dvanajstniku... Štefanova n ■ 25, Ljubljana, tel. 003861/559467, od m-do 19. ure - ob delavnikih.
PRODAM hišo v Nabrežini Center št. 8 na ogled vsak dan.
NA PROSEKU dam v najem dva proStoj ra (42 oz. 29 kv. m) primerna za ura ali podobno dejavnost. Klicati ob o lavnikih (razen torka), tel. 225214 18. do 20. ure.
r
informacije SIP uporabnikom

Plačilo telefonskega računa za 3. dvomesečje 1988
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 3. dvomesečje 1988.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
1
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni znes-
I
Na sceni lahke glasbe podvig najbolj »divjih«
Metalni rock osvaja lestvice
V svetu rock glasbe so strokovnjaki zaznali zanimiv podvig najbolj divjih in "trdih" smeri, kot so metal heavy in hard rock. "Metalisti" so osvojili svetovne lestvice in tako - vsaj začasno -pregnali z njih svoje nasprotnike, med katere prav gotovo spadajo Michael Jackson, George Michael in drugi predstavniki mehkejše glasbe. Edini, ki še dosledno in vztrajno branijo svoje mesto so Iron Maiden, ki kraljujejo tudi na komercialnih lestvicah. Svetovna razporeditev naj bi ta trenutek bila sledeča: na prvem mestu so, kot omenjeno,. Iron Maiden z motivom The Seventh Son; za njimi britanska skupina Judas Priest z Ramit Down; sledijo Y. Malmsteen z Odissey, L. A. Guns z istoimenskim albumom, Scor-Pions s Savage Amusement, AC/DC z Blow Up Your Video, Kingdom spet z istoimenskim albumom, Megadeth s So Far, So Good, So What, Dokken z Back For The Attack in Magnum z Wings Of Heaven.
Judas Priest so se pojavili po daljšem molku. Njihova zadnja plošča Turbo je leta 1985 dvignila neverjetno dosti prahu. Njihov prihod v Italijo je
napovedan prav za te dni, ko bodo nastopali v Firencah in Milanu.
Avstralska skupina AC/DC postaja že prava legenda. Zdi se, da jo prav toliko skupin obožuje kot posnema. Medtem ko je njihov vodja Angus Yo-ung kljub ne več mladim letom še vedno pretirano živahen v preobleki šolarčka, neutrudljivi glas Briana Johnsona "praska" do onemoglosti ob trdem zvoku kitar in bobnov. Ko bi skušali označiti njihovo glasbo, bi morali reči, da v tkanino klasičnega rocka Angus in njegovi fantje spretno vpletajo heavy variacije.
Zanimivi so tudi L A. Guns iz Los Angelesa, kjer se ob očarljivih plavolaskah in viskiju rojeva pravo heavy gibanje, karseda raskavo in precej pocestno. To je glasba najbednejših mestnih četrti, ki s Traciijem Gunsom osvaja svet. Skupino L. A. Guns sestavljajo mladi fantje, ki jim pa ne manjka izkušnje.
Tu so še ambiciozni in sofisticirani Queensryche, ki z albumom Operati-on Mindcrime nadaljujejo zgodbo s plošče Rage For Order: ne gre za pravljico, temveč za zgodbo o social-
nih bojih in težavah, mamilu in izkoriščanjih. Plošča kot nanizanka: vsaka pesem pripoveduje eno zgodbo, vsaka pesem je celota zase, v kateri nastopajo razne osebnosti, kot sta zlobni Doc-tor X, sovražnik človeka, ali redovnica Sister Mary, ki so ji fantje poklonili čudovito desetminutno balado.
Na koncu se pojavljajo še Švicarji -Krokus, ki jim kritiki očitajo preočitne ameriške vplive in neizvirnost.
Nadvse zanimivo bo, če bodo predstavniki milejše glasbe šli v protinapad. Na sceni svetovnega rocka se lahko še marsikaj zgodi.
Michael Jackson končal snemati film Moonwalker
Snemanje filma Moonwalker, katerega protagonist je Michael Jackson, je končano. Ta trenutek eden naj večjih zvezdnikov rock glasbe je v teh dneh zaključil nastope v Italiji, čaka ga še vrsta nastopov - kakih 42 - po vseh večjih evropskih mestih, turnejo pa bo zaključil 11. septembra na londonskem stadionu Wembley.
Vest o zaključenem snemanju filma, ki se bo pojavil na ekranih decembra in ki ga je režiral Colin Childers, sta sporočila novinarjem predsednik producentske hiše Lorimar Film Robert Meyers in pevčev osebni menežer Frank Di Leo. Moonwalker je pravzaprav prvi "pravi" film Michaela Jacksona, ker so bili drugi doslej vezani na kak album ali koncert. Film prikazuje sugestivno potovanje skozi glasbeni svet privlačnega pevca in mitični konflikt med drobim in zlom.
Med glavne privlačnosti filma spadajo prav gotovo skoraj deset minut trajajoča scena glasbe in plesa z naslovom Smooth Criminal, zanimiva Jacksonova interpretacija pesmi Come Toghether (katere avtor je John Lennon, zaslovela pa je z Beatlesi), namišljeno potovanje skozi kompleksno človeško naravo in fantazijo Leave Me Alone ter posebna interpretacija znane pevke Lady Blacksmith Mombasa. V filmu seveda ne primanjkuje posebnih efektov, ki jih Michael Jackson še posebno ljubi.
Umrl je »Sy« Oliver
V newyorški bolnišnici Mount Sinai Hospital je umrl Melvin James »Sy« Oliver, trobentar, skladatelj in aranžer jazz glasbe. Star je bil 77 let. V bolnišnici je bil že eno leto zaradi zahrbtne bolezni, ki mu ni prizanašala, umrl pa je, ker mu je nenadoma odpovedalo srce.
Sy Oliver se je rodil v mestecu Battle Creek v Michiganu 10. decembra 1918. Oče in mati sta bila učitelja glasbe. Še kot otrok se je začel učiti trobente in leta 1933 je že igral s skupino Jimmie Lunceford Orchestra, ki je kasneje prav po zaslugi njegovih aranžmajev postala eden najbolj slavnih big bandov v dobi swinga. V tej dobi so zaslovele skladbe kot Dream Of You, Dancers Only, Organ Grinder Swing, Tain't What You Do in Stomp It Ofl. Kasneje je Oliver igral tudi z orkestrom Tommyja Dorseya, s katerim je sodeloval še po koncu vojne, in za njegov orkester pripravil Opus One in Easy Does It. V štiridesetih letih je začel sodelovati z diskografsko hišo Decca Records, v kateri je vodil glasbeni oddelek vse do sedemdesetih let. Seveda ni prenehal s komponiranjem in aranžiranjem.
Leta 1971 je Sy Oliver ustanovil svojo devetčlansko skupino, katere člani so bili med drugim klarinetis Barney Bigard, pianist Cliff Smalls in saksofonist Arnett Cobb. S to skupino je obiskoval najbolj znane jazz festivale in redno nastopal v raznih ameriških klubih, predvsem v New Yorku. Leta 1974 se je Sy Oliver Band preselila v ugledno Rainbow Room v Manhattnu, kjer je nastopala skoraj deset let. Leta 1984 se je Sy Oliver nekoliko umaknil, da "bi skrbel za svoje stare kosti", kot je sam hudomuš no pravil.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper-Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Bliža se poletna vročina, to je že res, vsekakor ni in nikoli tudi ne bo tako vroče kot na naši lestvici:
tednov na	lestvica		
lestvici	pret. teden		
10	1	1.	Billy Idol — Hot /n The City
13	2	2.	lnxs — Need You Tonight
7	4	3.	Boy George — Live My Life
7	6	4.	Sade — Love Is Stronger Than Pride
10	3	5.	Morrisey — Suedehead
4	7	6.	Guesch Patti — Let Be Must The Queen
7	5	7.	Talking Heads — Mr. Jones
3	8	8.	Prince — Alphabet St.
2	10	9.	George Michael — One More Try
22	9	10.	Sting — We'll Be Together
Zadnje raziskave kažejo, da pristaši VROČIH 10 odstopajo od vseh doslej znanih in uveljavljenih tipov lestvičarjev oziroma plezalcev. Ne gre sicer za izvozno zanimiv model, je pa na njem precej eksotičnega perja. Predvsem so vroči pristaši nepredvidljivi. Vse, kar drugje velja za skrajno vnetljivo, našo lestvico komaj dobro ogreje, s čimer je seveda vsak udar izključen.
Tako pomirjeni lahko takoj z levim spodnjim kotičkom desnega očesa ležerno premerite lestvico od zgoraj navzdol in nato še enkrat v nasprotni smeri. Če imate manjšo reklamacijo, izpolnite spodnji formular.
In zdaj slavnostni del, tokrat brez nagovora... Nagrade, nagrade za sužnje VROČIH 10 in pristaše NAŠIH. Dajmo! Long play ploščo bosta dobili Mojca Muženič iz Kopra (Kraljeva 19) in Tanja Kaligarič iz Izole (Oktobrske revolucije 19 a), darilne komplete Primorskih novic pa Klavdijo Čokelj iz Senožeč 140, Matija Šemrov iz Divače (Kraška cesta 67) in Ivanka Povh iz Sežane.
Še tolažba... Če niste med izžrebanci, imate pred srečneži veliko prednost... Ne bo vam potrebno čakati na nagrado. Raje računajte na zaključne trofeje - teden na snegu s smučarsko karto in polnim penzionom (Alpetour, Hoteli Simonov zaliv) in videorekorder (Garnel Club)... Do takrat pa naj vas vroče meče!
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek ............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:................................................ ..............
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

*•	.			
tredi			liili	
Sli
I
današnji televizijski in radijski sporedi
□L RAI 1______________________
qTS Inf. oddaja: Uno Mattina i„ 5 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik
0-	40 Rubrika: Okrog nas
1-	30 Nadalj.: Jack London (1. del) z.OO Dnevnik - kratke vesti
to n Variete: Fronto... e la Rai?
J-30 Dnevnik la Dnevnik - tri minute JAOO Variete: Fronto... e la Rai?
Is n Dok. oddaja: Ouarkov svet 1 s o Aktualno: Italijanske kronike len Dnevnik - kronike 1? o? Otr°ška oddaja: Big!
Ifi n Aktualna oddaja: Spaziolibero on Dnevnik, nato kviz Parola mia 19 4n ^ubrika: Knjiga - prijateljica 2n o Almanah, vreme in dnevnik
21	as Aktualno: II caso
Film: II ritorno di Butch Cassidy & Kid (vestern, ZDA 1979, r. Richard Lester, i. Tom Berenger,
22	Milliam Katt, 1. del)
24 nn !?nevnik, nato film (2. del)
■o Dnevnik - zadnje vesti
Izobraževalna oddaja: Muzej za ^_____Predmete, muzej za ljudi
RAI 2
pr
RAI 3
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti 11.15 Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.40	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
16.55	Oddaja iz parlamenta
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Uno psicologo pef tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Luomo che volle farsi re (pust., ZDA 1975, r. John Huston, Sean Connery, Michael Caine)
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik, nato oddaja o aidsu 0.35 Film: La donna nel lago (krim.
ZDA 1947., r. Robert Montgome-ry, i. Robert Montgomery, Aud-rey Totter)
10.00
12,00
14.00
14.30
17.30
19.00
19.30 19.45
20.00
20.30
22.00
22.55
23.50
00.05
Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza)
Deželne vesti
Šport: treniški turnir Roland Garros in povzetki tekme amer. footballa
Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
Vreme in dnevnik Deželne vesti
Šport: kolesarstvo, 71. dirka po Italiji (povzetki)
Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 34. spev (bere Giorgio Al-bertazzi)
Variete: Trasmissione forzata (z Dariom Fojem in Franco Rame) Film: L'ambizione di James Pen-field (dram., VB 1983, r. Richard Eyre, i. Jonathan Priče, Tim Curry)
Dnevnik
Dnevnik - zadnje vesti Rubrika: 20 let prej
RTV Ljubljana
7.55
12.00
16.25
16.40
17.40
17.45
18.45 19.00 19.13 19.30 20.23
21.15
21.55
22.45
pP| TV Koper
Konferenca ZKJ (neposredni prenos iz Beograda)
Tečaj angleščine Video strani
Mozaik. Šolska TV: Kemija -_Po-limeri; Telesna vzgoja - Šola plavanja in reševanja iz vode (pon.)
Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kuharska učenost
Ex libris: Moda skozi čas (pon. 2. dela)
Risanka
Vreme in Obzornik TV Okno in Zrno Dnevnik in vreme Koncert Dimitrisa Sgourosa (posnetki tretjega koncerta v Cankarjevem domu; Simfonični orkester SF dirigira Uroš Lajovic; Brahms - Prvi klavirski koncert v d-molu)
Oddaja o kulturi: Osmi dan Film: Razsvetljeni pogled (o Evgenu Bavčarju)
Dnevnik
11.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza), do 19. ure
13.30	TVD Novice
13.40 Športne vesti: Sportime
16.00	TVD Novice 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — O položaju v šolstvu TRST —^Obsodba Moncinija GRADEŽ — Z mednarodnega srečanja zdravnikov
VIDEM — Manifestacija ZŽI proti spolnemu nasilju
ŠPETER — Tkalska umetnost v Beneški galeriji
OPČINE — Medn. konjski turnir
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Košarka NBA, play-off
22.00	TVD Novice
22.10 Športne vesti: Sportime
22.30	Kolesarska dirka po Italiji
23.00	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
C
-^^CANALES
BO Rubrika: Dobre ? Italija
8	?h Risanke
9	On Urktualno: News 9A0 ^Ianizanka: Are
Nadaljevanka:
10» SSTSand
tando, n,15 Ti ®tglia, 12.00 Bi: l3,3o kt ?nzo a servi
14	30 ^-'Sentieri
15	00 pyiZ; Fantasia
U0	Prigionii
Passato (dram. i942, r. Merv
17.35 ^anizanka:Ali I8.05 MVs1Z:.DoPPio si Nanizanke: V
■fVpŠ!
2»»Knlz,
2l"Vn‘ZTanki: 1 pli0 1 c°lhy 23.00 v»bmson variete: Mam
Nanizanki;6
, retequ,
9.15 Film: II guartiere dei Lilla (dram., Fr. 1957, r. Rene Claire, i. Pierre Brasseur)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, Isidoro & Dingbat
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
.18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Attenti alle ve-dove (kom., ZDA 1959, r. Richard Quine, i. Doris Day, Jack Lemmon)
22.30	Aktualno: Ameriško stoletje
23.35 Dokumentarec: Vojne brez meja
0.10 Filmska rubrika
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
ITAHA1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30 Film: No grazie, il caf-fe mi rende nervoso (kom., It. 1982, r. Ludo-vico Gasparini, i. Lello Arena, Massimo Troi-si)
22.40 Film: The Great Santi-ni (dram., ZDA 1979, r. John Lewis Carlino, i. Robert Duvall)
0.50 Film: Contratto per uc-cidere (krim., ZDA 1964, r. Donald Siegel, i. Angie Dickinson)
[l^lgli TELEPADOVA
13.50 Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: Tutti a sguola (kom., It. 1979, r. Pier Francesco Pingitore, i. Pippo Franco)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet 1.15 Nan.:ModSguad
Lt TELEFRIULI
14.30	Dražbi
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: V vetru oceanov
18.15	Nad.: La casarossa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Mistero in galleria
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem 23.10 Nanizanka: Il dito nel-
Locchio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Ponarejanje živil (1. del); 12.15 Deželna enogastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (65. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Radijska igra: Na robu življenje (Joško Lukeš, rež. Adrijan Rustja);
18.30	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj koke; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom ATa carte; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahka glasba; 0.05 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 12.00 Glasba po .željah; 14.35 Glasbeni sprehodi; 15.00 Šola, otroštvo; 15.45 Sintonizirani;
16.00	Popevka; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar;
19.00	Glasbene novosti.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored.
Na pobudo Občine v Sovodnjah
Danes stavka javnih podjetij z manifestacijo v Tržiču
Zborovanje o ustavi in svobodni rabi jezika
Sindikati postavljajo v ospredje predloge za rast zaposlovanja
V občinski telovadnici v Sovodnjah bo drevi, ob 20.30, javno zborovanje ob 40-letnici Ustave republike Italije, s posebnim ozirom na ovrednotenje osnovnih načel svobodne rabe jezika in varstvu jezikovnih manjšin. Zborovanje pripravlja Občina, na njem pa bodo govorili predstavniki sindikalne zveze, SKGZ, SSO ter KPI, SSk in PSI.
Zborovanje ni bilo zamišljeno samo kot dogodek, na katerem bi obeležili samo 40-letnico začetka izvajanja Ustave, ampak naj bi bil to omikan odgovor na, žal v zadnjem času številne poskuse omejevanja rabe slovenščine. Grob poskus takega omejevanja ustavne pravice se je pripetil, na predvečer prvega maja letos, prav v občini Sovodnje, med postavljanjem tradicionalnega mlaja.
Na zborovanje so, poleg domačinov, vabljeni tudi predstavniki društev, organizacij in posamezniki iz vseh krajev na Goriškem in Tržaškem. Gre namreč za vprašanje, ki zadeva celotno narodnostno skupnost.
Na letališču filialka Hranilnice
Jutri, 1. junija, bodo v letališki zgradbi v Ronkah, odprli filialko Goriške hranilnice. Gre pravzaprav za
razširitev in povečanje bančnih uslug, ki jih je ta bančni zavod že do sedaj nudil na letališču, saj je tam že več let imel menjalnico, ki so se je posluževali predsvem vsi tisti, ki so imeli opravka s potovanji v tujino.
Filialka je v osrednji stavbi letališča, v čakalnici. Sedaj bo na voljo vsem, ne le letalskim potnikom. Po mnenju predsednika Hranilnice Tripa-nija in predsednika letališkega konzorcija Cociannija, bo nova bančna podružnica poslovala tudi z zunanjimi dejavniki. Še zlasti pride v poštev, ko bo zgrajena, nova letalska tovarna Ae-ritalia, ki jo bodo zgradili ob robu letališča in v kateri bo našlo zaposlitev nekaj sto ljudi. Sicer pa si nadejajo, da bo nova podružnica vedno bolj v podporo upravi letališča, ki si nadeja, da se bo promet povečal.
V večnamenskem centru
Razstave v Ulici Baiamonti
V večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici so včeraj zvečer odprli več razstav. Gre za razstave slikovnih del odraslih, otroškega laboratorija, čipk, ter še drugih dejavnostih, ki so jih imeli v tem centru. Razstave bodo odprte do 10. junije. Lahko si jih ogledamo vsak dan med 9. in 12. uro te med 16. in 19. uro.
Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL na Goriškem so sklenile, da postavijo z vso težo pred javnost vprašanje zaposlovanja in okrepitve proizvodnih gospodarskih dejavnosti. V ta namen bo danes dopoldne od 8.45 do 11.15 stavka delavcev v javnih industrijskih obratih s sindikalnim zborovanjem ob 10. uri na Trgu Republike v Tržiču. Sindikati so že v začetku leta predložili družbenim silam in krajevnim upravam celovito platformo o vprašanjih gospodarske obnove in zaposlovanja. V tem času je prišlo do številnih srečanj in razgovorov okrog postavljenih predlogov, toda niso se še odzvale nekatere družbene sile. Današnja stavka naj bi torej opozorila na potrebo po pospešitvi konfrontacije in oblikovanju skupnega programa za tako obnovo goriškega gospodarstva, ki bi zagotovila izboljšanje danes dramatičnega stanja v zvezi z zaposlovanjem.
Stališče sindikata so predstavniki treh zvez Bon, Snidero in Colautti obrazložili včeraj na tiskovni konferenci v Gorici. Poudarili so izbiro Gorice, čeprav je bil na srečanju govor predvsem o vlogi industrije z javno soudeležbo, ki je nameščena izključno na Tržiškem. Sindikat postavlja namreč svojo platformo za zaposlovanje kot problem goriškega gospodarstva v celoti. Res je, da se v današnji družbi krči vloga industrije in pridobivajo vse večjo gospodarsko težo tako imenovane terciarne dejavnosti. Toda
ugotavljajo sindikati, razvoj slednjih ni mogoč brez ohranitve trdne proizvodne osnove: distribucija storitev in dobrin je mogoča le pod pogojem, da kdo dobrine proizvaja. Na tej enostavni ugotovitvi temelji strateška vloga industrije, brez katere bi tudi druge proizvodne dejavnosti ne mogle živeti, oz. lahko životarijo samo s podpornimi posegi.
S tem v zvezi so sindikati zelo kritično ocenili zadržanje goriških trgovcev, ki so - vsi, brez izjeme - zavrnili prošnjo sindikatov, da bi v trgovinah izobesili lepake o današnji stavki in problemih zaposlitve. »Kot v basni o čričku in mravlji«, je dejal tajnik CGIL Giuliano Bon, »se trgovci danes ne zavedajo posledic, ki jih lahko ima kronična šibite v industrije in torej množična brezposlenost za bodočnost trgovskih dejavnosti«.
Perspektive vseh sektorjev gospodarstva je treba jemati celovito v poštev, so poudarili predstavniki treh sindikalnih zvez. Pri tem pa ni mogoče zanikati središčne vloge industrije in, kar zadeva goriško specifiko, posebej podjetij z državno soudeležbo. Stanje le-teh je danes skrajno zaskrbljujoče: v ladjedelnici se obeta izguba 735 delovnih mest ob pomanjkanju vsake investicije za proizvodno obnovo; 200 delovnih mest manj je optimistično predvidevanje za tovarno Ansal-do, za katero pa bodočnost lahko skri-
Stališče slovenske komisije KPI
Slovensko predstavništvo aktivna prisotnost v javnosti
Izbirali bomo med veliko listami
Še danes in jutri čas za predložitev kandidatur
Na zadnji seji slovenske pokrajinske komisije pri posoški federaciji KPI so razpravljali o pripravah za upravne volitve. Uvodno poročilo je imel deželni svetovalec Ivan Bratina. Zatem se je razvila poglobljen]a diskusija. Diskutanti so soglašali z načinom izbire kandidatov. »Kvalificirana prisotnost slovenskih kandidatov in konkretne možnosti za njihovo izvolitev v občinski svet v Ronkah, v pokrajinski in deželni svet, še enkrat dokazujejo, da je politika KPI do Slovencev ne samo načelna ampak predvsem naravno povezana z demokratičnostjo partije in z njeno politično in socialno reprezentativnostjo«, je napisano v tiskovnem poročilu.
Na seji so tudi sklenili, da bodo organizirali razširjeno in ustrezno informacijo v času volilne kampanje. Slovenska narodna skupnost naj bi se tako primerno udeležila politične in administrativne razprave, ki bo zajela vso deželno javnost. Bodočnost slovenske manjšine ni namreč odvisna samo od odobritve zakona, ki naj bi priznal njen obstoj, menijo komunisti, ampak tudi od aktivne prisotnosti slovenskega predstavništva v organih krajevne samouprave. Tu so garantirane osnove sožitja med narodnostima. Tu se lahko ščitijo interesi slovenskega prebivalstva na področju kulture, šolstva in uporabe prostora. Komunisti menijo, »da krajevne uprave petčlanskih koaliciji niso v zadnjih letih zadostile tem potrebam, niti takrat ko so
v njih sodelovali slovenski predstavniki«. Slovensko vprašanje, mora po mnenju komunistov, tudi v svojih krajevnih vidikih in ne samo v načelnih izjavah, postati sestavni in kvalificirani del programov, na osnovi katerih se bodo izoblikovale krajevne uprave v povolilnem obdobju. »V tem smislu je KPI pripravljena neposredno sodelovati v upravah na osnovi jasnih in dosledno izdelanih programih«, je še rečeno v tiskovnem poročilu KPI.
Še danes do 20. ure, zastopniki strank lahko predložijo na goriškem sodišču liste kandidatov in vso dokumentacijo, ki je potrebna za sodelovanje na deželnih volitvah v goriškem volilnem okrožju. Kandidatne liste za pokrajinski svet pa bodo lahko predložili še jutri, a le do 12. ure.
Doslej je znan razpored na glasovnici za deželni svet: KPI, MSI, DP, LpT, PSDI, SSk, PRI, PSI, MF. Sinoči so svojo listo predložili še Zeleni iz Vidma (znak marjetica).Manjkajo še KD, PLI,
ter še kaka lista zelenih in še Giustiza e liberta.
Za pokrajinski svet so bile doslej predložene naslednje liste kandidatov: MSI, KPI, SSk, PSDI, Allenza verde (skupina dr. Mattiussija iz Gradeža), KD, Furlansko gibanje. Tu manjkajo še PSI, PRI, PLI, Giustizia e liberta ter še kak odtenek Zelenih in morda Furlansko gibanje.
Šolniki nadaljujejo bojkot ocenjevanj in tudi izpitov
Protest šolnikov se tudi na slovenskih šolah zaostruje. Poleg bojkota ocenjevalnih sej, ki ga Sindikat slovenske šole izvaja že več mesecev, se je včeraj začel tudi bojkot izpitov. Na trgovskem zavodu Ivan Cankar bi se včeraj bili morali začeti zaključni izpiti za dijake 3. razreda, vendar do tega ni prišlo zaradi vzdr-žanja profesorjev.
Sindikat slovenske šole je včeraj izdal poročilo, v katerem potrjuje dosedanji bojkot. Ugotavlja, da »pogajanja za obnovitev deiovne pogodbe šolnikov niso prinesla obetanih sadov: vlada ponuja 200 tisoč lir čistega mesečnega poviška v teku treh let (v vsoti ni všteta inflacija), šolnikom napovedujejo celo več ur (postali naj bi goli birokrati), manj delovnih mest, že sedaj skušajo onemogočiti njihove bodoče agitacije«.
Lepo predavanje Draga Sedmaka
Živo zanimanje Goričanov za dogajanje med prvo vojno
Zgodovinski dogodki, ki zadevajo naše kraje, so v živem zanimanju naših ljudi. To lahko sklepamo po številnem obisku na predavanju o Soški fronti 1915-1917 in goriških Slovencih, ki so ga v mali dvorani Kulturnega doma pripravili Odsek za etnografijo in zgodovino pri knjižnici D. Feigla, Zveza slovenskih kulturnih društev ter Kulturni dom. Na to temo je zbranim spregovoril kustos novogoriškega muzeja Drago Sedmak.
Uvodoma je Zdenko Vogrič podčrtal željo prirediteljev, da se vojni dogodki obdelajo tudi z zornega kota Slovencev, ki so v takratnem času prestali nemalo gorja in razdejanja.
V svojem posegu je predavatelj razčlenil takratni družbeno-gospodarski položaj v naših krajih ter orisal najpomembnejše vojne dogodke, ki so potekali predvsem vzdolž narodnostne meje, kjer so živeli Slovenci, Italijani in Furlani. Kustos novogoriškega muzeja je dobršen del svojega izvajanja namenil begunstvu, ki je tudi med Slovenci zahtevalo veliko odpovedovanja, bolezni in smrti.
Samo predavanje je avtor obogatil s prikazom diapozitivov, naslednjega dne pa je sledil vodeni ogled izredno bogate dokumentarne razstave, ki jo je sam Sedmak pripravil v Solkanu, v tamkajšnjih muzejskih prostorih.
Slovenskemu učencu iz Podgore prva nagrada
Galeb Zanier uspel na natečaju » Vlak: včeraj, danes, jutri«
»Vlak: včeraj, danes, jutri«, je bil naslov natečaja, ki ga je med učenci goriških osnovnih šol in vrtcev organiziral pokrajinski sedež rekreacijskega odseka podjetja italijanskih železnic. Na natečaju so učenci številnih šol in otroških vrtcev predstavili kar 240 izdelkov, med njimi je bilo tudi več risb, ki so jih izdelali otroci slovenskih šol.
Žirija, ki so jo sestavljali Attilio Lu-izzo, predsednik rekreacijskega odseka na goriški železniški postaji, slikar Roberto Kusterle, fotograf Sebastiano Visintin ter Giorgio Comel, predsednik skupine Fermodellismo, pa je med tolikimi izdelki kot najboljšega nagradila Galeba Zaniera, učenca slovenske osnovne šole iz Podgore. Ocenjevalna komisija je torej med tolikimi kandidati nagradila otroka, ki obiskuje sicer le še drugi razred osnovne šole. Galeb Zanier pa je dokazal, da to ni ovira in je izdelal risbo, ki izžareva veliko duševno bogastvo in toplino. Galeb obiskuje slovensko šolo v Podgori, v kateri se v materinem jeziku uči le še majhno število slovenskih otrok, njegova učiteljica pa je
Kazimira Blažič-Sorč. Prva nagrada na natečaju rekreacijskega odseka podjetja italijanskih železnic ni bila le simboličnega značaja, saj je Galeb Zanier dobil res bogato nagrado: en-
ciklopedijo Furlanije-Julijske Krajine, ki jo je organizatorjem podaril izdajatelj knjig, Inštitut za enciklopedijo F-JK.
Pri predstavitvi prijetne nagradne slovesnosti je eden izmed organiza-
torjev predstavil smotre te pobude, saj so pri podjetju italijanskih železnic želeli s tem približati njihovo stvarnost svetu otrokove domišljije. Vlak pa je od vselej posebno vzbujal otrokovo fantazijo, saj je v tem prevoznem sredstvu videl pomoč, s katero bi lahko premagal vse ovire, ki so mu naproti in bi tako nemoteno odpotoval novim, lepim in očarljivim dogodivščinam naproti.
Nagrajeni so bili še naslednji učenci in dijaki: osnovna šola - 1. razred Nikola Devetak in Gilberto Cimenti (šola Ungaretti), 3. razred Verena Princi (šola Fumagalli), Eriča Paolin in Saverio Arena (šola Ungaretti), 4. razred Stefana Passelli (šola Lorenzo-ni) in Augusta Šanson (šola Fumagalli), 5. razred Valerio Luchicchi in An-drea Cum (šola E. De Amicis). Najboljša izdelka otrok iz vrtca sta bili risbi Morena Ferlata in Micheleja Simšiča iz krminskega vrtca Rosa mistica. Posebne nagrade so dobili še Silvia Berini (vrtec Rosa mistica), osnovna šola Ungaretti, ki je predstavila največ izdelkov, Daniele Marega (šola Pitteri iz Špetra ob Soči) in Cla-udio Ceretti (šola Virgilio).
va tudi hujše nevarnosti; družba IRI namerava prodati zasebnikom tovarno SBE, eno redkih javnih podjetij, ki posluje z dobičkom.
Po mnenju sindikatov je potrebno, da se danes vse družbene in politične sile strnejo v obrambo javne industrije. Samo ohranitev te proizvodne osnove lahko zagotovi rast goriškemu gospodarstvu in omogoči zagon manjšim industrijskim in obrtniškim podjetjem. Izkušnje namreč dokazujejo, da kljub vsem zakonskim olajšavam in podporam, ni druge poti za ponoven zagon gospodarstvu in izboljšanje stanja, kar zadeva zaposlovanje.
Po današnji stavki so sindikati, v zvezi z istimi problemi, napovedali posvet, ki bo 13. junija v konferenčni dvorani letališča v Ronkah. Govor^bo o perspektivah tržiškega pristanišča in celotnega sektorja prevozov.
Fotonatečaj treh dežel
Goriški fotografski krožek CIF1 razpisuje letos že 16. meddeželni fotografski natečaj za Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Barvne ali črnobele fotografije je treba predstaviti do 15. julija, tako da jih fotoamaterji naslovijo na poštni predal št. 75 v Gorici.
V vsaki sekciji (črnobele ali barvne fotografije) lahko predstavijo sodelujoči po štiri fotografije formata do 30x40 cm). Fotografijam je treba priložiti formular, ki je skupaj z ostalimi podrobnejšimi informacijami na razpolago v uradu Letoviščarske in turistične ustanove v pasaži na Verdijevem kor zu 100/e.
■ Odborništvo za socialne službe na goriškem županstvu poziva mladinska društva, ki niso še izročila vprašalnih pol Za sodelovanje na projektu o mladih (Progetto giovani) naj to naredijo nemudoma. V teku junija naj bi priredili sestanek, na katerem naj bi bil govor o projektu.
Zveza slovenskih kulturnih društev čestita
KINOATELJEJU
za priznanje, ki mu ga je podelila ZSM Slovenije.
razna obvestila
Kulturno društvo Danica na vrhu
vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v četrtek 2. junija ob 21. uri.
SPD Gorica vabi člane in prijatelje na srečanje zamejskih slovenskih planincev, ki bo 12. junija v Mačkoljah pri Trstu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz.
______________izleti_______________I
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da avtobus za izlet na Koroško od' pelje s Travnika ob 8. uri jutri, v sredo, T junija.
Ženski odsek Kulturnega društva J6' zero v Doberdobu priredi 5. junija izlet Bologno. Prijave v trgovini pri Mili.
Društvo slovenskih upokojencev ob
vešča, da je še nekaj prostih mest za izl® z letalom v Sovjetsko zvezo (Moskv Soči) in za plovbo po Volgi. Vpisni®] odborniki. Sedež društva v Ulici de Croce je odprt v četrtek zjutraj.
SPD - Rekreacija prireja izlet v neci® Ijo 5. junija na Valvasorjev dom. lnt0 macije pri vadbi in na telefonu 30835.
kino
Gorica
- CORSO 17.00-22.00 »Cenerentola«. R'san ka Walt Disney.
VERDI 18.00-22.00 »L msostenibile le^di. rezza deliessere«. Prepovedan m ni pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Troppo calda ^ toccare«. Prepovedan mladini p° letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto.	^
COMUNALE 20.30 Koncert Ans®®e)ja strumentale pod vodstvom u Bruna Balliste.
Nova Gorica	ske
SOČA 18.00-20.00 »Ujetnice beton džungle«.
DESKLE 19.30 »Že videti«.
Da bi ovrednotili mejni prehod
Skupne pobude upraviteljev
Zastopniki mešane komisije za obmejne prehode na skupnem območju Gorice in Nove Gorice so se prejšnji dan srečali na goriškem obmejnem Postajališču. Orisali so dosedanje delo, opravljeno na mejnem postajališču Standrež-Vrtojba kot tudi na tovornih Postajališčih na obeh straneh meje. Govorili so tudi o bodočih načrtih. Tudi o skupnih akcijah za ovrednotenje goriškega mejnega prehoda. Pri svojih vladah bodo zahtevali, da se ta mejni prehod ovrednoti na najbolj primeren način. Nastopili bi skupno tudi Pri tistih, ki bi lahko uporabljali ta Prehod. Šli bodo v Budimpešto, da Madžarom ponovno prikažejo prednosti goriškega mejnega prehoda.
Ravnatelj capinske cone na jugoslovanski strani prehoda pri Vrtojbi Danilo Bašin je povedal kako Primex gradi drugo halo. Carinska cona bo na štiridesetih hektarjih. Predsednik Družbe za mejni prehod pri Gorici odv. Cesare Devetag pa je povedal kaj sedaj gradijo (nova tovarniška hala v gradnji bo velika hladilnica, v glav-
nem pa so kapacitete že razprodane). Povedal je tudi kakšni so bodoči načrti te družbe.
Jugoslovansko zastopstvo bo v kratkem sestavilo dokument, ki bo italijanskim partnerjem prikazal značilnosti jugoslovanske carinske cone ob meji. Na naši sliki so upravitelji obmejnih naprav pri Štandrežu in Vrtojbi.
Koncert drevi v Tržiču
V Mestnem gledališču v Tržiču se nadaljuje spomladanska koncertna sezona o dunajski glasbi v Freudovem času. Nocoj ob 20.30 bo koncertirala instrumentalna skupina, ki jo vodi Bruno Ballista. Sodeluje sopran Alide Maria Salvetta.
Na sporedu bo glasba Huga Wolfa, Albana Berga, Josefa Matthiasa Hau-erja, Antona Weberna ter Arnolda Schdnberga.
Na pot je v nedeljo šlo okrog tri tisoč ljudi
Na Sveti gori prvo skupno romanje vernikov goriške in koprske škofije
Marijino svetišče na Sveti gori je bilo v nedeljo prizorišče skupnega romanja vernikov goriške in koprske škofije. Vabilu se je odzvalo veliko število vernikov, ki so do zadnjega kotička napolnili cerkev, v katero verniki obeh škofij so doslej zahajali redno, a ločeno. Nedeljska je bila namreč prva skupna manifestacija po letu 1947, ko se je zaradi povojne spremembe meja velika goriška škofija razkosala na dva dela; večji del njenega ozemlja je prešel pod novonastalo koprsko škofijo, ki vključuje tudi pomemben del predvojnega ozemlja tržaške škofije.
Sklep o priredbi skupnega romanja ni bil slučajen, tega sta Se goriški nadškof pater Vitale Bommarco in koprski škof Metod Pirih dobro zavedala in sta v pridigah posredno obljubila, da skupno romanje vernikov obeh škofij ni bilo muha enodnevnica, ampak da bo veza med verniki z obeh strani meje odslej trdnejša. V tem duhu sta škofa maševala v treh jezikih naših krajev: v furlanščini, slovenščini in italijanščini. Koprski škof je verski obred opravil v italijanščini, goriški pa v slovenščini.
Na Sveto goro so se verniki, teh je bilo 2-3 tisoč, odpravili v glavnem peš, med njimi je bil tudi koprski škof Metod Pirih, medtem ko se je goriški nadškof iz zdravstvenih razlogov hoji do svetišča odpovedal. Vremenske okoliščine v nedeljo sicer romanju niso bile posebno naklonjene, saj se je okrog 15. ure ulil močan dež, prašilo pa je vse do večera.
Bodisi koprski škof Pirih kot goriški nadškof Bommarco sta v pridigah skupno manifestacijo uokvirila v Marijino leto, v katerem je papež Janez Pavel II. pozval vernike vseh celin, naj iščejo medsebojno spravo in naj odpravijo vse kar jih še ločuje. V tem sta imeli pridigi obeh škofov svojo rdečo nit, ob zadovoljstvu, da je do skupnega romanja sploh prišlo.
Goriški nadškof Bommarco je v pridigi dejal, da ni Marijino svetišče na Sveti gori le običajna božja pot, kolikor je v naši deželi več, ampak ima svoj poseben pomen v dejstvu, da so verniki tja zahajali tudi v najhujših časih. »Ta kraj, središče vojn, žalovanja in smrti, posebno še v zadnjih 200 letih,« je dejal nadškof Bommarco, »je postal izraz kris-tjanskega vstajenja in obhajila.« Prav zaradi tega je Sveta gora po njegovem mnenju najčistejši kristjanski duhovni simbol, duhovna enotnost pa je za kristjane neodpovedljiv pojem.
Koprski škof Metod Pirih je skupne korenine vernikov poiskal še globlje, saj imata škofiji skupen izvor v Oglejski cerkvi, 41 povojnih let ločenega obstoja pa po njegovem mnenju ne morejo zasenčiti in odpraviti tisto, kar so verniki zgradili v več kot dveh stoletjih (od leta 1752 do leta 1947), ko je goriška škofija ozemeljsko obsegala večji del
današnje koprske škofije. »Meja, različne narodnosti in jeziki,« je dejal Pirih, »ne smejo biti ovire, da se ne bi srečali med seboj, saj nas veže dolga skupna preteklost, izročilo, zgodovina, kultura, predvsem pa ista vera.« Koprski škof se je zatem kratko, a pomenljivo obrnil proti tistim, »katerim se zbujajo dvomi, da vse to kar delamo ni iskreno, da so samo lepe besede brez pravih sadov, kot že tolikokrat«. Že v naslednjem stavku je namreč škof Metod Pirih dejal, da je nujna odrešitev pred narejenostjo, skrbjo izključno za zunanjostjo, nezdravega nacionalizma in medsebojnih predsodkov.
Na Goriškem krasu velika skrb za ekološka vprašanja
V Doberdobu že več let posebno po-otnostjo posvečajo ekološkim vprašajem in so doslej izpeljali že veliko _a^Jrnivj7i in koristnih pobud. Tudi na adnji seji so doberdobski občinski vet°valci razpravljali o vrsti ekološka vprašanj.
Občinski odbor je že pred časom Ueail nakup posebnih posod za aranjevanje posebno onesnažujočih škodljivih odpadkov, kot so zdravi-. in baterije. V ta namen so se upra-iihl'- PozanimaH Pri številnih podjet-n' ** se ubadajo s prodajo tovorstnih R°sod, najbližje vaškim potrebam pa orf vrc^a Fineco iz Trenta. Z razliko Dr ?s(QRTi to podjetje namreč ne le un - Pos°do, ampak skrbi tudi za NnCenie zeio škodljivih odpadkov. hnrlSeF so zato soglasno sklenili, da (se naliuPid dva zaboja za baterije ^da so v tem primeru avtomobil-zgr baterije izključene) in enega za 53°^.vse v skupnem znesku okrog zej lls°č lir. Zaboj za zdravila bodo verjetno namestili poleg lekarne,
eden za baterije bo ostal v vasi, drugi pa bo verjetno postavljen na Poljanah.
Pri predstavitvi nakupa je odbornik za ekologijo Karlo Černič dejal, da bo to še en kamenček v mozaiku pozornosti, ki ga občinska uprava posveča ekološkim vprašanjem. V ta okvir spada tudi zanimiva pobuda uprave, ki bo v sodelovanju z domačo kmečko in obrtno hranilnico — ta naj bi krila približno polovico stroškov - občanom podarila 500 torb iz jute. S tem bi domačine radi privadili na uporabljanje torb; te namreč ne onesnažujejo okolje kot plastične vrečke, ki jih nudijo v trgovinah.
Občinski svetovalci so poleg tega s soglasjem podprli sklep odbora, da bodo prosili deželno upravo za prispevek 40 milijonov lir, s katerimi nameravajo reklamizirati botanični in lavnistični park, ki ga bodo organizirali ob Doberdobskem jezeru. 25 milijonov lir bodo potrosili za izdelavo
videokasete, s preostalimi 15 milijoni pa bodo tiskali brošuro, ki bi obiskovalcem predstavila vse značilnosti in vse bogastvo tega redkega kraškega pojava.
Na proslavi Rdečega križa krvodajalci iz Sovodenj in Doberdoba
Delegaciji sekcij prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba in Sovodenj sta bili pred kratkim v Ljubljani na proslavi ob 125. obletnici ustanovitve slovenskega Rdečega križa. V Sloveniji letos praznujejo tudi 35-letnico ustanovitve prostovoljnega krvodajalstva. V Ljubljano so dopotovale tudi številne druge delegacije iz naše dežele, kr-
Nemški in avstrijski zdravniki na strokovnem kongresu v Gradežu
Zborovali bodo dva tedna
Medtem ko je v nedeljo v vsej Furlaniji-Julijski krajini močno deževalo je v Gradežu sijalo sonce. To je bil najboljši pozdrav tega obmorskega mesta stotinam nemških ter avstrijskih zdravnikov, ki so tja prišli, da sodelujejo na 36. kongresu praktične medicine. Svečano otvoritev kongresa so imeli v kongresni palači ob prisotnosti in nagovorih domačih zastopnikov političnih ter turističnih ustanov. Program kongresa je zelo bogat. Trajal bo tja do 10. junija. Vsak dan bodo zdravniki imeli predavanja. Čas bivanja v Gradežu pa bodo seveda izkoristili tudi za sončenje in kopanje ter za ogled raznih turističnih krajev v neposredni okolici Gradeža.
vodajalce s Tržiškega pa je vodil njihov predsednik Aldo Malaroda. Na slavnosti so bili prisotni tudi krvodajalci iz avstrijske Koroške in iz madžarskega Porabja.
V nabito polni Cankarjevi dvorani je slavnostni govornik Jože Smole spregovoril o nezamenljivi vlogi organizacij Rdečega križa, ki delujejo v 144 državah in združujejo več kot 250 milijonov ljudi vseh starosti, ras in narodnosti. Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je dejal, da ni zato nič čudnega, če se je Rdeči križ iz prvotne dejavnosti — pomoč ranjencem v vojni — po prvi svetovni vojni naglo razvijal in širil svoje področje in tudi v mirnem času prevzemal čedalje več nalog za dosego napredka zdravstvene in socialne kulture.
Ob praznovanju 125. obletnice ustanovitve slovenskega Rdečega križa so v Cankarjevem domu prvič zaigrale orgle, ki so jih pred kratkim vgradili. Udeležencem slovesnosti je zapel tudi Slovenski oktet.
včeraj-danes
tednfL0riške9a matičnega urada v dveh ml* od 15. do 28. maja 1988.
80 se' Boatrice Mandarino, Vir-cesraecC0V0, Martina Ouaggiato, Fran-rUssi ^ar?.ne' Davide Donati, Fabio Ma-0vann' ^>el;*:erin' Simone Lauro, Gi-LuCa j, “arbiero, Domenico Valentino, Četni n9aro' Francesca Mistretta, Luka CanJ' Alessandro Barbana, Federico bile v=i°' Samantha Plazzi, Andrea Sta-Valentina Tranchini.
Pagr S°' 74‘*etna upokojenka Nerina nik FraC° V^' ^andutti, 59-letni zastop-hec "^Cremonesi, 66-letni updkoje-Mariurr.rar°° Tonut, 74-letna špediter uPokoipla Sco^° vd- Lucchini, 81-letni uPoko °iusePPe Spazzali, 88-letna bolin 77 i Batl:istina Tedeschi vd. Me-Rani,' 7n i e^n.^ uP°kojenec Rodolfo Cris-9aute so i f1. upokojenec Giuseppe Zi-Rgaris 70, uP0kojenec Mariano Cal-Zucco Ro i" .et;n' upokojenec Guerrino s°glia, 7o'iet upokojenec Alfonso Per-2a' 82ljptr, ®tna 9ospodinja Assunta Aiz-!,ak, 78-ietr, 9°sPodinja Kornelija Deve-, orzenon 77 ,9osPodinja Doralice Maria jNntin rc , ftna upokojenka Giovanna ož'letni Un’vetni uP°kojenec Emil Sitar, ^letua uPDolTne,C Giuseppe Ghersich, ?0'letni riii k°lenka Maria Sambrielaz, ,etni Upokoiavec Sebastiano Sotgia, 82-apk°ienec D "f kione110 Vinzi, 75-letni lnia Ana e Piticco, 78-letna gospo-Pokojenka ede vd. Prašelj, 66-letna aP0kojenec A^?nnna Pozzetto. 72-letni letai unokM 0ni0 Cesare De Martino, P kojenec Pietro Scaravetti, 29-
letna Noemita Olenik por. Marušič, 87-letni upokojenec Leopold Juren, 86-letna upokojenka Marija Leban vd. Cej.
Oklici: trgovski potnik Marco Marchi-ori in uradnica Silvia Tota, delavec Cla-udio Rosolen in cvetličarka Alessia Vi-doz, profesor Dante Bartolini in uradnica Eriča Pečar, delavec Gino Scarlata in študentka Antonella Gabbi, karabinjer Nicola Ciuffreda in skladiščnik Ulrike Canazei, oficir mornarice Paolo Pertot in študentka Gloria Barbetta, uradnik Mau-ro Cecere in uradnica Claudia Comelli, delavec Armando Callegaro in gozdarski stražnik Bruna Pavanello, uradnik Livia-no Brumat in natakarica Alma Kufahl, uradnik Marko Komel in uradnica Sara Hoban, upokojenec Gino Leban in upokojenka Ida Tomsig, delavec Diego Sari ' in delavka Gabriella Calligaris, inženir Dario Tacchino in učiteljica Daniela Ci-vidin, podoficir vojske Sebastiano Man-dala in tajnica Erika Schaubmair.
Poročili so se: delavec Boris Gergolet in delavka Helena Vižintin, uradnik Renzo Cristin in profesorica Paola Carri-eri, podoficir vojske Roberto Maria For-lese in gospodinja Anna Massaro, uradnik Enzo Podverscek in uradnica Grazia Favaro, špediter Luigino Kodermac in učiteljica Fiammetta Marolta, kuhar Cla-udio Franz in kuharica Tatiana Benedet-ti, trgovski potnik Maurizio Dario in trgovka Lorella Pagotto, trgovski potnik Stefano Zanelli in uradnica Marisa Ber-nardis, košarkar Roberto Bullara in študentka Barbara Toso.
Novi zapleti v postopku za poimenovanje Solkana
Zahteva prebivalcev Solkana, naselja starega nad tisoč let, da tudi uradno priznajo in označijo omenjeni naziv oziroma ime, še ni izpolnjena. Zbori Občinske skupščine v Novi Gorici so na eni od prejšnjih sej sprejeli osnutek odloka o poimenovanju, ki ga je nato občinski Izvršni svet (občinski odbor) dopolnil tako, da so Zborom občine v prejšnjem tednu predložili v obravnavo predlog odloka o ponovni uvedbi uradnega naziva Solkan.
Do zapletov je prišlo najprej na zasedanju Družbenopolitičnega zbora občine prejšnji četrtek. Delegati so sicer soglašali s poimenovanjem Solkana, toda so menili, da bi tudi po izločitvi tega naselja iz Nove Gorice morali zagotoviti neko obliko odnosov, povezave in sodelovanja na območju mesta. Dogovorili so se, da zadevo globlje preučijo in sklenili, da bodo omenjeni odlok o poimenovanju ponovno obravnavali čez čas, vendar pred proslavami 40-letnice Nove Gorice. V Solkanu s takimi mnenji očitno niso bili zadovoljni, saj so v četrtek zvečer tam sklicali krajane v okviru njihove organizacije Socialistične zveze, kjer so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja poimenovanja.
Na zasedanjih drugih dveh zborov Občinske skupščine, to je Zbora krajevnih skupnosti in Zbora združenega dela, pa so v petek z večino glasov sprejeli predlog odloka o uradni vrnitvi naziva Solkan. Tako je v okviru občine prišlo do različnih mnenj oziroma sklepov. Zaradi tega odlok ni sprejet.
Potrebno bo usklajevanje omenjenih sklepov, ki ga bodo kmalu opravili. Če ne bo prišlo do novih zapletov, nevšečnosti ali drugačnih zastojev, bi sklep o poimenovanju Solkana lahko sprejeli do julija, ko bodo delegati Občinske skupščine odšli na počitnice.	M. D.
edilsanitaria
talne in stenske obloge - oprema kopalnic
od 1. junija dalje do izčrpanja zaloge
POSEBNA PRODAJA
kakovostnih keramičnih ploščic-končne serije
s 60% POPUSTOM
GORICA — Ul. Trieste 257 — Tel. 0481/20727
Cankarjevo tekmovanje
Številno zamejsko zastopstvo v Celju
Vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje oziroma za »obvladanje materinščine« se je letos - točneje 21. maja - vršilo v Celju. Nemara največja šola v Sloveniji, Srednja tehniška šola, na kateri sicer domuje 2200 dijakov s skoraj 200 zaposlenimi, je bila gostitelj te nedvomno pomembne in sedaj že tradicionalne prireditve. Navada je, da dijaki in učenci, ki pridejo od daleč, prenočijo pri družinah in tako se je zgodilo tudi letos. Ob tej priliki velja podčrtati dejstvo, da je bilo letošnje zastopstvo iz našega zamejstva na pobudo Slavističnega društva Trst izrazito in to v tolikšni meri, da ga je v svojem uvodnem posegu izpostavil tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije prof. Jože Toporišič. Iz Gorice se je tekmovanja udeležilo 6 dijakov, iz Trsta pa kar 11, s tem da so v celoti zaradi objektivnih razlogov odpadli trije, ki bi se tudi lahko udeležili tekmovanja. Z zamejske Koroške pa se je udeležil dogodka mentor in to pomeni verjetno tudi prve korake vključevanja, kar se tiče tega dela naše jezikovne domovine.
Prireditve so se udeležili naslednji dijaki iz Trsta: na prvi stopnji Martina Oppelt, nižja srednja šola Ciril in Metod - mentor Patrizia Žužek, Maja Pečar in Metka Kodrič, nižja srednja šola Ivan Cankar - mentor Iva Bone; na drugi stopnji Tamara Zajec in Marjana Oppelt, Znanstveni licej - mentor Majda Cibic, Maj la Ozbič, Klasični licej - mentor Lidija Rupel in Luana Grilanc, Znanstveni licej - mentor Slava Starc; na tretji stopnji pa Ivana Brecelj, Klasični licej, Erik Švab, Znanstveni licej in Tamara Stanese, Učiteljišče.
Iz Gorice: na prvi stopnji Igor Povše, nižja srednja šola Ivan Trinko - mentor Onorina Monti, Alenka Sore, nižja srednja šola Ivan Trinko - mentor Emil Devetak; na drugi Emanuela Koren in Tamara Ferfolja, Učiteljišče Simon Gregorčič - mentor Adrijan Pahor ter Monika Osvald, Klasični licej Primož Trubar - mentor Mirjam Simčič ter na tretji stopnji Dario Flosper-gher - mentor Nevica Budal
Po prisrčni otvoritveni slovesnosti se je 109 finalistov iz vse Slovenije lotilo pisanja testov oziroma pisnih nalog, ki so bile seveda vse opazno težje od tistih na področnih tekmovanjih. Gostitelj je nudil udeležencem malico in kosilo, posebno zanimiv program pa je pripravil za mentorje, ki so obiskali domačijo Antona Aškerca v Se-nožetah nad Rimskimi Toplicami. Tam so učenci osnovne šole »Anton Aškerc« iz Rimskih Toplic pripravili lep in prisrčen kulturni program s pevskimi, recitacijskimi ter folklornimi toč-
kami, po vrnitvi v Celje in kosilu pa so skupaj z dijaki odšli na strokovni ogled zgodovinsko bogatega mesta »celjskih grofov«. Uradni rezultati tekmovanja bodo znani šele 10. junija, nagrajeni bodo samo prvi trije iz vsake skupine, kljub dobri pripravljenosti vseh nastopajočih pa je prevladovalo mnenje, da je bila nagrada že udeležba na tem finalnem tekmovanju, ki je navdušilo z enkratnim vzdušjem in zanesenostjo, porajajočo se iz tesnega stika s poezijo Nika Grafenauerja, Kajetana Koviča in Gregorja Strniše. Bil je to resnično praznik slovenske besede in kulturnosti nasploh, za naše zamejstvo pa velja, da je nedvomno smiselno in celo nujno vlagati vse obstoječe napore v čim odzivnejšo udeležbo pri tej prireditvi, zakaj verjetno nobena posredna oblika ne more nadomestiti neposrednega proučevanja in poglabljanja slovenske besede in misli: to pomeni krepitev lastne bitnosti in seveda tudi izžarevajoče kulturne težnje, ki se odpira navzven in ustvarja povezave z ostalimi narodnostnimi
kulturami.
JANEZ POVŠE
Nastop Glasbenega studia v Trstu: pesmi za mlade, a mladih ni bilo
Sodobna glasbena ustvarjalnost na nizu koncertov Trieste prima
Drugo koncertno sezono »Trieste prima« - mednarodno srečanje s sodobno glasbo, je odpri Trio Lorenz. V četrtek, 19. maja, so slovenski glasbeniki v Evangeličanski cerkvi na Trgu San Silvestra v Trstu pred številnimi poslušalci izvedli v prvem delu glasbenega večera skladbe treh slovenskih priznanih ustvarjalcev in oblikovalcev sodobnega glasbenega izraza. Poslušali smo Dnevnik (1972) Alojza Srebotnjaka, Seance (1971) Milana Stibilja in Ekspresije (1970) Lojzeta Leviča (zadnji dve skladbi sta bili v Italiji prvič izvedeni). Zaradi svežine kompozicijskega izraza pa tudi zaradi odlične izvedbe je skladbe, ki so nastale pred dobrimi petnajstimi leti, tržaška publika navdušeno sprejela. Trio Lorenz se je na koncertu predstavil kot vrhunski komorni ansambel in posredovalec sodobnega glasbenega izraza. Pianist Primož, solist Tomaž in čelist Matija so v igranju ohranili svojo glasbeno osebnost, istočasno pa so se v posredovanju najrazličnejših zvočnih vtisov netradici-onalno pisane glasbe vlili v eno samo interpretacijsko telo. Tudi izvedba Tria v E-molu op. 67 Dimitrija Šostakoviča v drugem delu koncerta je potrdila, da so člani Tria Lorenz veliki mojstri komornega muziciranja.
Drugi glasbeni večer iz vrste koncertov »Trieste prima« je bil tudi v Evangeličanski cerkvi pretekli ponedeljek. Nastopil je čelist Rohan De Saram. De Saram se je rodil v Angliji leta 1939. Njegovi starši so iz Cejlona.
Nastopil je že na vseh znanih svetovnih odrih. Tudi ta koncert je bil prikaz svetovnih sodobnih glasbenih tokov. Slišali smo vse zvoke, ki jih premore violončelo -od nežnih »žametnih« tonov do šumov in ropotov, od dolgih tonov do hitrih pasaž in razdrobljenih zvočnih prebliskov, od absolutne do programsko pisane glasbe. De Saram nam je z odlično izvedbo predstavil glasbene stvaritve nekaterih najvidnejših sodobnih skladateljev iz različnih dežel. Ti so: Georg Crumb, Luciana Berio, Witold Lutoslawsky, Benjamin Britten, Henri Pousseur, Janes Dillon, Henry Duttilleux, Fernando Grillo in lan-nis Xenakis. Njihove skladbe so sestavni del koncertnih programov vseh velikih violončelistov. Vse glasbene stvaritve smo v Trstu prvič slišali. De Saram jih je izvedel z vrhunsko tehniko in velikim glasbeno-estetskim okusom. Njegov odnos do instrumenta in glasbe je spominjal na ljubezensko združitev. Vsak ton, vsaka fraza ali ropot so vzbudili svojevrsten čustveni vzgib. Veličastnost in vzvišenost umetniškemu dogodku je dal tudi koncertni prostor - cerkev.
Naslednja koncerta »Trieste prima« bosta v četrtek, 2. junija, ko bomo poslušali Duo Wallisch - Keuschnig (čelo - klavir) in v ponedeljek, 6. junija, ko bodo na programu skladbe za klavir tržaških skladateljev.
Vse koncerte organizira CHROMAS - Združenje za sodobno glasbo Trst.	MIRKO SLOSAR
Glasbena matica je priredila preteklo sredo v tržaškem Kulturnem domu res zanimiv večer: gostila je gojence Glasbenega studia iz Ljubljane, ki ga vodi glasbenica in pedagoginja Nada Žgur. Na odru se je poleg voditeljice šole predstavilo šest mladih pevcev, ki se na oddelku učijo modernega petja. Ob spremljavi petčlanskega ansambla so Davor Božič, Damjana Penič, Marta Zore, Simona Vodopivec, Dominik Kozarič in Tamara Ob-rovac zapeli vrsto znafiih klasičnih jazzovskih pesmi, balad, evergreenov, pa tudi nekaj modernih slovenskih pesmi in svetovnih hitov lahke glasbe, kot sta bili na primer pesmi Michaela Jacksona in Stevieja Wonderja. Nada Žgur je sama predstavila svoje gojence, med katerimi je gotovo najprijetneje presenetila mala, a izredno temperamentna Tamara Obrovac, uvedla je posamezne pesmi, zapela pa je tudi v duetu z Dominikom Kozaričem, ob koncu pa še skupaj z vsemi pevci.
Sredin večer je bil resnično lepo presenečenje in vsekakor osvežitev v nizu vse preveč »rutinskih« glasbenih prireditev pri nas. Bil je novost, ki jc bila v prvi vrsti namenjena mladim. Glasbena matica se je pri pripravi obrnila tudi na posamezne višje srednje šole, da bi pritegnila v Kulturni dom čimveč mladine. Odziv pa ni izpolnil pričakovanj organizatorjev. Kakih petdeset prisotnih je bilo vsekakor premalo za tako prireditev. Škoda.
Končuje se snemanje novega slovenskega Ulma Remington
Usodni telefon je bil po svoje eksces, Remington pa bo prvi film drugačne proizvodnje na Slovenskem. V Piranu in okolici je aprila steklo snemanje novega ŠKUC-ovega celovečerca (proizvodnja E-motion). Snemanja so se nadaljevala v Istri, Splitu, Zagrebu in se sedaj zaključujejo v Ljubljani. Tokrat pa je dobil »alternativni« projekt uradno (finančno) zaupanje. Kulturna skupnost Slovenije je s tem ubrala pot »produkcijskega pluralizma«,
doslej je bil namreč edini slovenski proizvodnik celovečercev Viba film.
»Da bo film gledljiv, to vem, za "umetnost" pa se trudim,« pravi pod bleščečim piranskim soncem Damjan Kozole, ki je z Ljubišo Pajkičem tudi scenarist in seveda režiser novega slovenskega filma Remington. »Slovenski je, v kolikor se v njem govori slovensko. Razmišljati pa moramo v merilih evropskega filma, delati pa ga kot ameriški!« vzklikne verjetno nalašč pretirano.
Sicer pa se projekt postavlja v določeno distanco do filmske prakse v Sloveniji. »Film bo nekakšen poetični thriller, v katerem je akcija v off-u.« Žanrski film torej: sama steče asociacija s filmi Františka Čapa, in ne čisto brez vzroka. Montažer Remingtona je Dušan Polh, montažer Čapovega X-25 javlja (60), ki ga je tedanja slovenska proizvodna hiša Triglav film prodala dobesedno na vse konce sveta. »Prav druščina starih mačkov in mladih ustvarjalcev je naš adut. In pa tudi to, da nas ne druži birokratska ustanova, ampak začasna delovna skupnost.« Torej drugačen način proizvodnje bodisi v izhodiščih kot v organizaciji. Je pa tudi lahko velik riziko in nosi s seboj veliko odgovornost. »Hoteli smo dati možnost predvsem mladim filmskim ustvarjalcem. Zato pa se točno zavedamo te odgovornosti in posledic morebitnega neuspeha,« pravi Dane Hočevar, izvršni producent. »Nič manjša ni odgovornost pred samim seboj,« doda Damjan Kozole.
Kinoatelje je bil »Remingtonov« gost v Piranu. Vzdušje je bilo ustvarjalno, nabito, snemanje brez zastojev. Glavne vloge: »hudodelec« Mario Selih, ob njem Lara Bohinc, dekle čustvenih obrisov, in še Jožef Ropoša ter Rasim Softič. Kar se pa zgodbe tiče, ni še čas, da bi jo razkrivali, vsaj do naslednjega Film video monitorja v Gorici ne...	ALEŠ DOKTORIČ
Zbor slovenskih kulturnih delavcev
Sredi tedna se slovenskemu občinstvu obeta vznemirljiv javni shod, ki bo predstavil misli slovenskega razumništva v sedanjem prelomnem času. Predsednik sveta za kulturo pri predsedstvu RK SZDL Slovenije Miloš Mikeln in predsednik skupščine KSS Sergij Pelhan sta namreč po dolgih pripravah sklicala zbor slovenskih kulturnih delavcev, ki bo v četrtek, 2. junija, ob 9. uri v ljubljanskem Cankarjevem domu na temo Slovenci, Jugoslavija in slovenska kultura.
Uvodno razmišljanje bo prispeval Ciril Zlobec, v začetnem delu zbora pa bo nato sodelovalo več znanih slovenskih kulturnopolitičnih in znanstvenih delavcev, ki bodo govorili o različnih vidikih slovenske usode.
Zbor slovenskih kulturnih delavcev v širšem smislu nadaljuje pogovore, kakršni so že bili na plenumu kulturnih delavcev slovenskega naroda in želi na sedanjem sklicu zajeti kar najširši sklop vprašanj in odgovorov o slovenski prihodnosti.
SSG na Sterijevo pozorje
Slovensko stalno gledališče bo v četrtek, 2. junija, z Nušičevo Sumljivo osebo v Novem Sadu zaključilo tekmovalni program letošnjega Sterijevega po-zorja, najpomembnejšega jugoslovanskega gledališkega tekmovanja. Sodelovanje na Sterijevem pozorju pomeni novo priznanje za naše gledališče, ki se udeležuje tekmovanja v Novem Sadu drugič zapored.
Naši gledališčniki bodo odpotovali v Novi Sad jutri, po predstavi na Sterijevem pozorju pa se bodo preselili v Zagreb, kjer bodo v soboto, 4. junija, vedno z Nušičevo Sumljivo osebo v gledališču Jazavac odprli letošnji festival Dnevi satire.
Igralci SSG se bodo nato spet dobili na vajah v začetku julija, da bi pripra' vili novo premiero: Molierovega Georgea Dandina ali Kaznovanega soproga-Premiera bo predvidoma na Repentabru, z igro pa bo SSG nastopilo na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini.
Vecchiet v galeriji Bassanese
V galeriji Bassanese bo danes zadnje dejanje likovne prireditve ki je ponudila vpogled v umetniško snovanje petih tržaških in 9or'šl^0 umetnikov (Valvassori, Bon, Kusterle, Pamicijeva in Vecchiet): ob 18.30 y Franko Vecchiet kot čarodej potegnil iz čarobne škatle svojo najnovejs »igro«, v kateri se dopolnjujeta grafika in lesena skulptura. »Itinerarij z igro« (Un gioco di percorso) je naslov instalaciji, ki jo bo Vecchiet predstav^ nocoj občinstvu in ki bo združevala elemente njegovih že znanih ‘9er'hj. razliko od prejšnjih pa naj bi ta imela strožji igralni kodeks, saj ji je YeCEj4j et določil izvirni pravilnik. »Itinerarij za igro«, ki ponazoruje življenj itinerarij, bo predstavila umetnostna kritičarka Laura Safred.
Predstavniki GM pri Coloniju
Predstavniki upravnega odbora Glasbene matice oziroma njegove koffli^-za javnopravno priznanje glasbene šole GM (predsednik Adrijan Semen, r telj šole prof. Sveto Grgič, Pavel Slamič in Žarko Hrvatič) so se v sredo, 25.	^
na sedežu KD v Trstu srečali s tržaškim demokrščanskim poslancem Sej®vaii Colonijem. Izročili so mu dokument, ki so ga predstavniki GM že posre v0_ raznim deželnim in tudi državnim političnim predstavnikom, nato pa v r^.z® anji ru poslanca Colonija še podrobneje seznanili z vsemi dosedanjimi Pr*z‘j fpV za za dosego javnega priznanja šole GM in za zagotovitev finančnih sreds njeno delovanje.	-e jz
Poslanec Coloni je povedal, da so mu težave Glasbene matice Pvoznar^aj na prejšnjih let in da se čudi, da ta vprašanja še niso našla ugodne rešitve deželni ravni. Menil je, da bo mogoče zadostiti upravičenim zahtevam	jn
ne prej, v okviru zakona za obmejna področja. Dejal je še, da se bosta 0^rajanje njegova stranka tako na deželni kot na državni ravni zavzela, da VP ^ je financiranja Glasbene matice ne bo ostalo samo pri besedah. Toliko 0° L ^ vse — po priznanju poslanca Colonija — Glasbena matica ustanova, ki je 0 noStjo slovenske skupnosti in predstavlja tako s svojo šolo kot s koncertno evanja obogatitev vsega glasbenega življenja in je kot taka tudi sredstvo z med tu živečima narodoma in njuno glasbeno kulturo, (jk)
Ob jubilejni seji Organizacije za afriško enotnost
Zaradi tujih in domačih dejavnikov tudi afriška celina v primežu dolgov
Čedalje več Avstrijcev za vstop republike v EGS
V glavnem mestu Etiopije, Adis Abebi, so imeli jubilejno delovno zasedanje ob 25. obletnici ustanovitve Organizacije Afriške enotnosti, v kateri so danes domala vse afriške dežele. Zasedanje ni bilo ne deklarativno in ne posebno praznično. Bilo je v pravem smislu svarilno pred številnimi problemi, ki tarejo afriško celino.
Na njem so obravnavali probleme Južne Afrike, neodvisnosti Namibije in številna druga vprašanja, zlasti pa seveda gospodarska, saj je afriška celina dobesedno obtičala in skorajda ni znamenj, da bi se v kratkem kaj premaknilo. V ospredju pa je kajpak bila problematika dolgov, ki je prava cokla v afriškem razvoju. Ne le da ga zavira, marveč ga naravnost enomogoča.
Dolgovi so žal tudi na tej celini zmeraj večji. Pred petimi leti so znašali okrog 160 milijard, zdaj pa že blizu 220 milijard dolarjev. Kvantitativno vzeto, ta celina ni prva med dolžnica-mi (prva je Latinska Amerika, kjer je svetovni dolg dosegel že okrog 430 milijard dolarjev), je pa zanesljivo prva v svetovni revščini, zato pa ima tudi največ težav pri vračanju dolgov.
Vzlic temu pa so v bistvu tudi na jubilejnem zasedanju Organizacije afriške enotnosti osvojili stališče o dialogu z razvitimi, se pravi z upnicami. Bilo je sicer tudi nekaj ekstremnega razpoloženja, češ prekličimo preprosto dolgove, saj jih nismo sposobni vračati, vendar je prevladala zmerna pot. Dialog je ključ rešitve. Svet bo moral afriški celini bolj pomagati, da bi se izvlekla iz krize.
Na tem zasedanju pa so bili nekateri tudi kar odkriti. Seveda nosijo svoj del krivde tujci, ker nočejo razumeti objektivnih razvojnih težkoč Afrike, toda tudi domače vodilne elite so prispevale in še prispevajo k zaostrova-nju problema. Dobršen del teh elit preprosto izkorišča položaj, si kuje svoj kapital, vodi zasebno politiko in ne skrbi za stanje prebivalstva. S svojim amoralnim ravnanjem potiska nekatere dežele na celini v vse bolj brezizhoden položaj. Problem dolgov
je s tega stališča tudi problem Afrike, ki zavoljo lastne zaostalosti žal ni v stanju odločneje obračunati s temi elitami.
Trdijo, da je bržčas kar petina odobrenih posojil za Afriko končala v tako rekoč zasebne žepe. Brezbrižnost razvitih dežel do problema afriškega dolga pa le ne more biti deležna podpore. Na zasedanju v Adis Abebi je bilo slišati na primer stališče, da so kar številne upnice dajale tako imenovane skrajnoprofitne kredite, se pravi kredite brez dovolj dokumentirane porabe, v glavnem za to, da bi položaj v Afriki ostal kakršen je bil, seveda v prid nadaljnjih izkoriščevalskih možnosti bogatih dežel. Izraz neokolonializem je bil kar pogost na tem zasedanju.
Pričakovanj, da bodo pri problemu dolgov pričeli v kratkem ubirati kako novo pot, preprosto ni. Razvite dežele so si preprosto zamašile ušesa in ne slišijo nenehnih svaril denimo o moratoriju, ki naj bi ga sprejeli v glavnem za vse afriške dežele. Kenneth Kaunda je predlagal, naj bi moratorij veljal vsaj 20 let za vso afriško celino. Toda kaj?
Prva država, ki v bistvu zavrača dialog, so Združene države, ki še vedno vedrijo in oblačijo v najpomembnejših mednarodnih finančnih ustanovah. Iluzija je pričakovati, da bo kaj novega v času Reaganove administracije, saj je ta dejansko sklenila delo in ne bo sprejemala kake nove politike. Sedmerica najvišjih predstavnikov najbogatejših držav na svetu je na zadnjem snidenju v New Yorku preprosto prezrla problematiko svetovnih dolgov, tako Afrike kot drugih celin.
Zadnje poročilo OECD (Mednarodne organizacije za razvoj) je še kar optimistično v zvezi s stanjem gospodarstva na svetu, med vrsticami pa le priznava, da pri problemu dolgov »ni napredka«. Za nekatere dežele Latinske Amerike veljajo razmišljanja o tako imenovanem vsaj delnem odkupu dolgov (na pobudo ZDA), podobna inačica za druge celine pa v glavnem ne pride v poštev.
Stanje v Afriki je resnično »dramatično«. V Adis Abebi so trdili, da je
naravnost tragično. Politiko razvitih do Afrike lahko prispodobimo s politiko »vrvi na vratu«. Dolgovi v nekaterih primerih celo do trikrat presegajo vrednost družbenega bruto proizvoda posameznih držav. V 25 državah znašajo dolgovi več kot so izvozni dohodki. Najbolj prizadeta je Zambija, kjer dolgovi predstavljajo kar 350 odstotkov letnega družbenega bruto proizvoda.
Med dolžniki je sicer na prvem mestu Nigerija, katere dolg znaša 22 milijard dolarjev; kljub nafti in drugim naravnim bogastvom. Roko na srce, ta dežela je izrazit primer slabega gospodarjenja, mestoma dobesedno zapravljanja. Na drugem mestu je Slonokoščena obala, ki ima 11 milijard dolarjev dolga, na tretjem pa Sudan z osmimi milijardami. Položaj se je poslabšal celo pri »bogati« Keniji, kjer znaša dolg že okrog 5 milijard, ima pa res ta država prednost, da je najela v glavnem srednjeročne in dolgoročne kredite. Na afriški celini je standard v letu 1987 spet nazadoval za 0,8 odstotka v primerjavi z letom prej.
Na jubilejnem zasedanju v Adis Abebi so pošteno odgrnili zaveso pred takim stanjem. Vse kar je slabo, zadeva Afriko, je bilo slišati na zasedanju. 20 milijonov ljudi umira od lakote. Na Cipru so imeli te dni sejo posebnega odbora 'združenih narodov za prehrano in so seveda kot so ospredno vprašanje spet obravnavali Afriko. Tako je stanje celine, o kateri futurologi trdijo, da ima »zanimive perspektive«. V glavnem mestu Etiopije ob takem položaju seveda niso mogli izrekati priznanj, marveč predvsem razgrinjati tragične razmere.
25. obletnica Organizacije Afriške enotnosti s čisto političnega stališča pa le ni mogla mimo svetovnih dejavnikov. Tudi v Beogradu in Rimu so imeli pomembni slovesnosti. Na rimski je govoril Andreotti, ki je poudaril zainteresiranost Italije za napredek tako imenovanih držav v razvoju. Navzoč je bil tudi predsednik Cossiga.
Miro Kocjan
V Avstriji zdaj na dolgo in široko govorijo o pozitivnih in negativnih posledicah vstopa v Evropsko skupnost. Pri tem se predvsem zavedajo dejstva, da se bo po letu 1992 hudo godilo tistim, ki bodo ostali zunaj evropske integracije.
Potem ko je avstrijska vlada v začetku leta uradno zapečatila, da približevanje Evropski skupnosti vključuje tudi opcijo avstrijske prošnje za polnopravno članstvo, so se v zadnjih mesecih za takšen korak izrekla številna gospodarska združenja in osebnosti iz politike in gospodarstva. Tudi primerjava mnenjskih raziskav kaže, da med Avstrijci narašča navdušenje za vstop v ES. Pred letom jih je bilo za vstop 48, proti pa 13 odstotkov. Nedavna raziskava je pokazala, da jih je za že 55, proti pa le še 7 odstotkov. Komentar tednika Profil: »Avstrije se loteva prava evforija.«
Je avstrijska »evforija« upravičena? Na prvi pogled in vsaj kratkoročno odgovor ni ravno pritrdilen. Nekaj številk in ugotovitev:
Evropska dvanajsterica danes
-	Po sedanjih računih bi Avstrija v primeru vstopa v ES na podlagi svojega gospodarskega razvoja in v nasprotju z Grčijo, Portugalsko in Španijo v bruseljsko blagajno odvajala več, kot bi iz nje prejemala (13 milijard šilingov po odštetju subvencij za avstrijsko kmetijstvo, ki bi jih prevzela ES). Med državami ES in Avstrijo so sicer odpravljene carine na industrijske izdelke. Zato pa je carinska stopnja držav v ES na produkte, ki prihajajo iz tretjih držav, nižja od avstrijske. V primeru vstopa bi morala Avstrija znižati te carinske stopnje, kar bi avtomatično pomenilo povečanje konkurence s strani tujih proizvajalcev.
-	Vstop v ES bi za Avstrijo pomenil, da bi izgubila samostojnost pri sklepanju pogodb s tretjimi, na primer s članicami SEV, s katerimi ima v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi državami (izjema je le ZRN) nadpovprečno razvite trgovinske odnose. Možna posledica bi bila izguba ugodnih kompenzacijskih poslov s temi državami in delna izguba teh tržišč.
-	Vstop v ES bi skoraj gotovo prizadel avstrijsko jeklarsko industrijo, predvsem njeno delovno silo. Avstrija bi se namreč morala držati določene produkcijske kvote. Samo v zadnjih letih se je zmogljivost jeklarske industrije v Evropski skupnosti zmanjšala za 40 odstotkov, izgubilo se je 400.000 delovnih mest, predvideno pa je še nadaljnje krčenje kapacitet.
Avstrija je lani v države ES usmerila 63 odstotkov svojega izvoza, iz dvanajsterice pa je prišlo 6 odstotkov celotnega avstrijskega uvoza. Poleg tega drži tudi, da je Avstrija in nekatere druge nečlanice skupnosti sodelujejo (konkretno pri sedemnajstih projektih) v okviru evropskega razvojno-tehno-loškega projekta Eureka. Vprašanje o razlogih za avstrijsko željo po vstopu v ES je skratka še vedno odprto. Kot ni odgovora na vprašanje, zakaj^ takšnih želja ne kažejo tudi npr. Švica, Švedska in Finska, ki so tako kot Avstrija, Norveška in Islandija članice Evropskega svobodnega trgovinskega združenja (EFTA).
(si)
TRŽAŠKA BORZA
MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM
—	23. 5.	30. 5.		23. 5.	30. 5.
IISADNE KOTAČI JE			Fidis 		5404	5300
Generali ...		81650	Gerolimich		89	89
Ll°yd ..		15150	Gerolimich risp		86	87
1-1°yd risp. . .		6730	SME 		1735	1700
Ras		38200 14500	Štet		2750	2740
^AS risp.			Stel W 10 		620	600
Sai . .		13500 7000	Stel W 9 		400	340
®ai risp.			Stel risp		2650	2600
Montedison .		1462	Tripcovich 		7400	7415
Montedison risp		724	720	Tripcovich risp. nc		2800	2700
Pirelli .		2350	Att. Immobiliari 		2590	2500
Pirelli risp. . . .		2340	FIAT		8555	8496
P|relli risp. nc 		1470	1440	FIAT priv		5375	5320
Snia		1815 17fi0	FIAT risp		5405	5350
®nia risp			Gilardini		12200	11800
5nia risp. nc			1020	Gilardini risp		9510	9450
2'nascente			3310	Dalmine 		210	210
Rmascente priv		2070	2050	Marzotto		4690	4500
ninascente risp		2305	2250	Marzotto risp		4600	4500
Premuda		1900	Marzotto risp. nc		3700	3590
s[pmuda hsp		1850	1850 1980	NEURADNO TRŽIŠČE		
SIP risp.		2110	1. C. C. u		550	550
“astogj ....		219	SO. PRO. ZOO		950	950
		2010	Carnica Ass		11500	11000
	30. 5.	spr. %		30. 5.	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI			CCT ECU 1985/93 8,75%..	.	103,80	+ 0,10
BTP februar 1990 		97,40	+ 0,00	CCT ECU 1985/93 9,75% .	.	106,50	+ 0,00
BTP april 1989 12%		101,85	+ 0,10	CCT julij 1982 		0,05	—
BTP februar 1989 12,5% . .	102,00	—0,05	CCT januar 1991 		.	101,75	—0,25
BTP februar 1990 12,5% . .	103,85	—0,10	CCT julij 1993 			0,00	—
BTP januar 1989 12,5% . . .	101,85	+ 0,00	CCT december 1990 		101.85	—0,15
BTP januar 1990 12,5% . . .	103,50	—0,14	CCT februar 1991		101,95	—0,05
BTP julij 1988 12,5% 		100,20	—0,10	CCT februar 1997 		92,25	—0,49
BTP maj 1989 10,5% 		100,85	+ 0,15	CCT junij 1993 		0,05	—
BTP marec 1989 12,5% . . .	101,85	—0,10	CCT marec 1991 		100,70	—0,15
BTP marec 1990 12,5% . . .	103,85	—0,14	CCT november 1993 		0,00		
BTP nov. 1988 12,5%		101,25	—0,05	CCT september 1993 		0,00		
BTP okt. 1988 12,5% 		100,90	—0,05	CCT avgust 1992 		97,85	+ 0,05
BTP januar 1990 		97,70	+ 0,10	CCT avgust 1993 		94,25	+ 0,00
			CCT 1983/93 2,5%		91,40	+ 0,55
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA			CCT avgust 1988 		100,40	+ 0,00
CCT ECU 1982/89 13% .	107,70	—0,09	CCT avgust 1990 		99,20	+ 0,10
CCT ECU 1982/89 14% .	104,70	+ 0,00	CCT avgust 1991 		0,00	—
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	107,55	+ 0,46	CCT avgust 1995 		92,90	—0,16
CCT ECU 1984/91 11,25% .	109,15	+ 0,00	CCT avgust 1996 		92,25	+ 0,00
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	109,10	—0,90	CCT april 1991 		100,70	—0,25
CCT ECU 1985/93 9% 		103,75	+ 0,00	CCT april 1992 		0,10	—
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	106,20	+ 0,23	CCT april 1995 		91,85	—0,11
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
"""——--------------------30, 5.	spr. %
2lV|LSKA INDUSTRUA - KMETIJSTVO
Slivar
Suitoni................... 7875	0 06
Bridan a................ 8510	+3'78
Peruja.................... 3210	+0,24
9lna................ 4080	+0,24
^VAROVALSJVO - BANČNIŠTVO
Alte zSS-	43700
Assitaiia ASS' risp' por- ■ • ■	46600
Genem^A 0rd.................... 13720
ltal?a AssAsS.................. 61400
Abeiiie ........................ 9415
u^iasoa:.:::- S
BAsIrtH"0	15150
?AS risp port.................. 38200
Toro ord ...................... 14500
^Pol priv...................... 15240
BancacnI; ' •.................. 15500
Banco di Rn ' tallana • ■ ■ ■	1911
Credito |^°ma	  4950
0,erbancalan° .................. 1001
MediobanM ..................... 13490
p ,	1............ 16130
CT^-^^USTRIJA - CEMENT
..........
Ndadori ....................... 20720
Podori priv.................... 16000
o '9raf. Editoriai.............. 7300
Bsrnentir 1or a1e	4090
Cementi......................... 2425
..................... 92900
—0,68 —0,25 —0,37 —0,45 —2,00 —1,09 —1,41 —1,09 —0,68 —1,79 —0,91 —2,05 —1,03 —1,67 —1,27 —0,05 + 0,22 —0,49 —0,07 —1,10
—0,40 —0,14 —5,87 —5,92 + 0,24 + 0,20 —0,80
30. 5. spr. %
Unicem		15910	—2,39
Unicem risp		8000	—1,23
KEMIJSKA INDUSTRIJA	- OGLJIKOVODIKI	
Calp 		2322	+ 0,08
Fidenza Vetrar 1000 . . .	5750	—0,67
Italgas 		1670	—0,89
Mira Lanza		38200	—0,02
Montedison 1000 		1470	—1,01
Montefibre 		1390	—2,11
Pirelli 		2350	—1,79
Pirelli risp		2341	+ 0,08
Recordati ord		7150	—0,69
Saffa		6500	—1,21
Siossigeno		. .	23500	—0,80
Snia BPD 		1820	+ 0,55
Snia Fibre 		1320	—0,97
Snia Tecnopolimeri ....	3890	+ 1,03
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		3334	—0,32
Silos Genova 		473	+ 1,50
Standa 		.	15950	—2,26
Standa risp. port		5375	+ 1,03
Alitalia cat. A		2430	+ 0,24
Alitalia priv		1469	—0,74
Italcable		9100	—2,15
SIP 		2000	+ 0,00
SIP risp. port		2160	+ 1,88
Sirti		7021	+ 1,11
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti 		3910	—0,25
Tecnomasio		1590	—1,85
Bastogi................... 219,75	+2,20
	30. 5.	spr. %
Bonifiche Siele 		23800	—1,24
Bonifiche Siele risp		8550	+ 3,95
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	4975	—1,79
CIR risp		5100	+ 0,59
Cofide		4905	—0,40
Comau Finanziaria 		2010	+ 0,00
Editoriale SpA 		2570	—0,38
Euromobiliare 		6280	—1,10
Ferruzzi Agric		1228	—1,44
Fidis 		5200	—2,07
Fimpar 		1180	—0,84
Finarte 		2990	+ 0,00
Fiscambi Holding		6600	+ 1,47
Fiscambi risp		1820	—2,67
Fornara 		2020	+ 0,24
Gale 		28450	—0,87
Gemina		1163	—1,02
Gemina risp		1107	—1,33
Gerolimich		89,50	—0,27
Gerolimich risp. port		86,75	+ 0,00
IFI priv		14350	—0,69
IFIL fraz		2962	—1,59
IFIL risp. port. fraz		1666	—1,01
Iniziativa Meta		9180	+ 0,32
Iniziativa Meta risp		3300	+ 0,00
Italmobiliare ,		91210	—0,31
Pirelli & C		3915	—0,63
Riva Finanziaria 		9680	+ 0,00
Sabaudia Finanziaria . . . .	1591	+ 0,56
Sabaudia risp. nc 		998	—0,10
Saes		1450	—1,36
SME 		1698	—0,17
SMI Metalli		2020	—0,98
SMI risp		1900	—0,26
SOGEFI		4695	+ 0,10
Štet		2751	—0,32
Štet risp. port		 . . .	2550	—1,88
30. S.spr. %
Tripcovich 		7415	+ 0.06
Tripcovich risp. nc		2700	—1,27
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		2500	—1,18
Calcestruzzi		7700	+ 0,00
Cogefar 		4200	—0,70
Del Favero		3315	—1,33
Grassetto SpA 		8480	—2,52
IMM Metanopoli		977	—0,30
Risanamento Napoli . . .	. .	12500	—3,62
Vianini 		2801	—0,32
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord			 2200	+ 3,52
Danieli & C		4425	+ 0,00
Data Consyst			 8200	—0,96
Fiar SpA		. . . .	12245	—0,43
Fiat ord		. . . .	8455	—1,22
Fiat priv			 5300	—0,65
Fiat risp		5349	—0,48
Franco Toši 				13220	—0,30
Gilardini		. ...	11650	—1,47
Magneti Marelli			 2180	—0,95
Merloni				1510	+ 0,00
Necchi ord		2210	+ 0,00
Olivetti ord				9140	—0,65
Olivetti priv		5200	—0,95
Pininfarina		8990	—0,11
Rodriguez SpA				9900	—0,80
Safilo 		5020	—0,59
Safilo risp		5020	—0,59
Saipem		2000	+ 0,00
Saipem risp		2155	+ 0,23
Teknecomp 		1097	—0,99
30. 5. spr. %
CCT april 1996 ........... 92,40 —0,11
CCT december	1990 ...... 101,85	+0,15
CCT december	1991 ..... —0,25	—
CCT december	1995 ....... 93,30	—0,21
CCT december	1996 ....... 92,70	—0,27
CCT ECU febr.	1994 ...... 103,50	+0,05
CCT ECU maj 1994 ......... 95,10	+0,00
CCT EFIM avg. 1988 ....... 100,30	+0,00
CCT ENI avg. 1988 ......... 100,40	+0,00
CCT februar 1991 .......... 101,95	—0,05
CCT februar 1992 .......... 100,00	+0,00
CCT februar 1992 9,8% .. .	100,00	+0,00
CCT februar 1995 ......... —0,10	—
CCT februar 1996 .......... .	94,25 —0,11
CCT februar 1997 ........... 92,25	—0,49
CCT januar 1990 12,5% . . .	102,85	+0,00
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	102,40	+0,15
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	102,60	—0,05
CCT januar 1991 ........... 101,75	—0,25
CCT januar 1992 ............ 99,45	—0,10
CCT januar 1992 11%________ 100,90	—0,10
CCT januar 1996,............ 93,95	—0,16
CCT januar 1996 IND.......	95,30	—0,21
CCT januar 1997 IND.......	93,10	—0,05
CCT junij 1988 IND......... 100,00	+0,00
CCT junij 1991 IND........... 0,10	—
CCT junij 1995 IND.......... 92,10	—0,05
CCT januar 1996 IND.......	95,30	—0,21
CCT INAM jan. 89 12,5% . .	101,40	—0,05
CCT julij 1988 EM 83 ...... 100,20	—0,10
CCT julij 1990 IND.......... 99,20	+0,00
CCT julij 1991 IND ......... —0,10	—
CCT julij 1995 IND........	93,20	—0,05
CCT julij 1996 ............. 92,30	—0,27
CCT maj 1991 IND..........—0,10	—
CCT maj 1992 ................ 0,16	—
CCT maj 1995 IND............ 92,00	—0,11
CCT maj 1996 ............... 92,40	—0,16
CCT marec 1991 IND........	100,70	—0,15
CCT marec 1995 IND........	0,00	—
CCT marec 1996 ............. 92,90	—0,11
CCT marec 1997 IND........	92,20	—0,11
CCT nov. 1990 IND........... 99,40	—0,20
CCT nov. 1990 EM 83 ....	101,90	—0,05
CCT nov. 1991 IND........... —0,10	—
CCT nov. 1995 IND........... 92,85	—0,21.
CCT nov. 1996 IND........... 92,05	—0,27
CCT oktober 1993 IND ....	0.00	—
CCT okt. 88 EM 83 ......... 100,60	+0,00
CCT oktober 1990 IND ....	99,20	+0,00
CCT oktober 1991 IND ....	—0,20	—
CCT oktober 1995 IND ....	92,95	—0,11
CCT oktober 1996 IND ....	92,10	—0,22
CCT sep. 1988 EM 83 ....	100,55	+0,00
CCT sep. 1990 IND.........	99,20	+0,05
CCT sep. 1991 IND........... —0,05	—
CCTtsep. 1995 IND.........	92,80 —0,05
CCT sep. 1996 IND.........	92,25	—0,22
CTS marec 1994 IND........ —1,39	—
ED SCOL 1975/90 9% ....	103,00	+0,00
ED SCOL 1976/91 9% ________ 102,00	+0,00
ED SCOL 1977/92 10% ...	102,00	+0,00
REDIMIBILE 1980 12% . . .	105,70	+0,05
RENDITA — 35 5% .......... 76,40	+0,00
Nogometaši kot... prašiči in krave
Milijarde niso lešniki, bi rekel Frassica v znameniti Arborejevi oddaji, a vendar kaže, da so, vsaj v nogometnem svetu. Razplamtela se je namreč bitka za nakup najboljših nogometašev, ki naj bi v prihodnjem italijanskem nogometnem prvenstvu pripomogli k uveljavitvi prav vseh enajsteric in s tem bi bilo za vse klube konec skrbi. Pri doseganju tega cilja pa seveda ne gre zapirati denarnic, na stežaj jih je treba odpreti in nasuti pod dragocene noge kupe bankovcev. Tako se je nekoč, še v naših krajih, dogajalo na živinskih sejmih, kjer so kmetje hoteli razširiti svoje hleve: ogledovali so si govedo in prašiče in če so jim bili ti pogodu, so jih kupili...
Prašiči in krave seveda ne zagotavljajo spektakla, ki bi ga gledali stotisoči in zato primerjava ni povsem na mestu. Načelo te kupoprodaje pa je v bistvu isto. Kakorkoli že, gospod Berlusconi je svoj Milan še bolj ojačil, Viola je potrosil zajetno število milijard za Rizitel-lija in Renata, tudi Napoli se premika v skladu s svojo politiko, ki je v tem, da kaznuje oziroma odstopi upornike proti trenerju Bian-chiju. Le Juventus je v zadregi in zaenkrat tava v temi, mogoče je turinski klub pretresen od fotografij, ki jih je objavil neki znani itali-
janski tednik in ki prikazujejo odvetnika Agnellija v Adamovi obleki. O tem, nakupih namreč, bo v prihodnjih tednih in mesecih specializiran tisk prepoln, zato nima smisla, da bi na tem mestu le reproducirali že znano.
Kazalo bi se sedaj podati na naše travnike, a bog ne daj, da bi to postorili, čeprav nas seveda srbi. Raje bomo zapisali o naši zavisti do Prosta, ki s svojim bolidom šviga kot puščica in očitno nima težav z nakupom goriva. Lahko ga po mili volji trosi in se tako razlikuje od nas, ki nas zgrabi pri srcu, ko se odpravljamo do bencinske črpalke, čeprav v Slovenijo, kjer pa se je gorivo spet podražilo. Prost se od milijonov šoferjev avtomobilov razlikuje tudi po tem, da je za svoje pritiskanje na plin mastno plačan, a si resnici na ljubo to tudi zasluži, saj moramo priznati, da ima nekaj več kvalitet od navadnih športnikov.
Martina Navratilova je izjavila, da njen poraz proti Zvarevi ni bil prispevek ruski glasnosti. Seveda ne, ko pa ni mogla prav nič proti 17-letni amaterki, ki jo je popolnoma zmlela. Pa tudi z ničemer drugim ne bi mogla Navratilova prispevati k preporodu v SZ, saj se je za vile in druge ugodnosti odrekla
svoji domovini. Taki športniki pa seveda nimajo nobene pravice smešiti zgodovinska prizadevanja nekega voditelja, ki s svojim pogumom in vizijo daje drugačno podobo našemu planetu.
MARIJ ČUK
PA ŠE POJASNILO...
Čuk na Obelisku v tržaški reviji »Mladika«, znana satirična oddaja tržaškega radia in seveda še zlasti bučno politikanska oddaja openskega radia, so raztrobili lažno govorico, češ da slovenski finančni zavodi sponsorizirajo tržaški italijanski nogometni klub Triestino. Govorili so o miliardnih zneskih, s katerimi naj bi Triestino sponsori-zirala Tržaška kreditna banka in podobno. V to zvezo bi lahko površen bralec spravil tudi komentar našega Čuka, objavljen v torkovi športni rubriki, ki pa s takimi govoricami nima nobene zveze. Preverili smo govorice in lahko z vso gotovostjo ugotovimo: TKB in noben slovenski denarni zavod ni nikoli sponsoriziral Triestine in tega tudi ne nameravajo narediti. Slovenski finančni zavodi sponsorizirajo slovenski klub Jadran, druga slovenska športna društva in slovenske kulturne ustanove.
BOGO SAMSA
novice od vsepovsod - novice od vsepovsod
Giro dMtalia: še vedno v znamenju padcev
CHIANCIANO TERME — Dokaj zaspana osma etapa kolesarske dirke po Italiji se je najbolj razživela po svojem zaključku. Ne zaradi bistvenih sprememb, temveč zaradi ponovnega padca, ki je prizadel številne kolesarje in jih nekaj izločil iz borbe.
Včeraj je prišlo do kolektivnega padca kakih 20 kolesarjev 11 km pred ciljem. Najverjetneje je padcu botrovala napačna kretnja vozača v centru številne skupine. Iz-kupili so jo Francoza Poisson, Barteau, Poljak Lang, Šved Nilsson in nekateri drugi. Ob tej priložnosti je padel tudi Primož Čerin, ki pa je dirko nadaljeval. Z ostrim napadom v zaključnih 4 km je zmagal Francoz Bernard, ki je tudi popravil svoj položaj na lestvici.
Izidi včerajšnje etapa: 1. Bernard (Fr.), ki je 251 km od Avezzana do Chianciano Terme prevozil v 6 urah 46'08” s poprečno brzino 37,672 km na uro; 2. Kappers (ZRN) po 28"; 3. Van der Velde (Niz.) z istim časom itd.
Na skupni lestvici vodi še vedno Podenzana. Od boljših je za dobrih 40 sekund napredoval etapni zmagovalec Bernard, ki je sedaj sedmi. Danes bodo kolesarji prevozili 235 pretežno ravninskih km od Pienze do Marine di Mas-sa.
Nogometna B liga: trenutki obupa
Vse je že kazalo, da bo Triestina po skoraj celih dveh prvenstvih končno zmagala na tujem. V Genovi bi dve točki skoraj pomenili štiri, stari lisjak Scanziani pa je 6 minut pred koncem izenačil za domačine in gol Biaginija je ostal brez pravega pomena. Tržačani svojega položaja na lestvici nogometnega prvenstva B lige niso popravili. Pokazali so le voljo do zmage, razpoloženje v ekipi pa je razumljivo na robu obupa. Triestino čakajo tri tekme z ekipami, ki nimajo več posebnih ambicij. Morda bo v zadnjem kolu celo Cremonese izločen iz igre za A ligo. Upanje še vedno tli.... Bologna je medtem že napredovala, Lecce pa je med ostalimi verjetno v najboljši formi.
Formula ena: boj mclaren - ferrari
CIUDAD MEXICO — Alain Prost in Ayrton Senna sta suvereno zmagala na VN Mehike za SP avtomobilske formule 1. Francoski pilot, ki po štirih preizkušnjah že premočno vodi na lestvici za SP, je progo prevozil s poprečno hitrostjo skoraj 197 km na uro. Za drugim Senno sta dokaj medlo konkurenco uganala ferrarijeva pilota Ber-
ger in Alboreto. Avstrijski pilot je še vedno drugi na skupni lestvici, nekoliko pa se mu je približal Senna.
Nogomet: Italija gre v Seul
REJKVAVIK — Z gladko zmago s 3:0 proti Islandiji si je Italija zagotovila prvo mesto evropske kvalifikacijske skupine B in pravico za nastop na OI v Seulu. Gole za "azzurre" so dali Carnevale v 26., Romano v 35. in Virdis v 66. minuti. Tekmo si je ogledalo 3 tisoč... radovednežev. Na lestvici je Italija prehitela NDR, Portugalsko, Nizozemsko in Islandijo.
Tenis: Tudi Becker izločen!
PARIZ — Mednarodno teniško prvenstvo Francije je po poti izgubilo tudi Borisa Beckerja. Dokaj muhasti nemški fant je izgubil proti domačinu Leconteju, ki je bržkone odigral življensko tekmo. Veliko pričakovanje za srečanje med Lendlom in McEnroejem je šlo dobesedno po vodi. Zaradi dežja ga bodo izvedli danes. Med ženskami je Nemka Graf z veliko lahkoto odpravila Argentinko Fulco.
Konjski šport: praznik na Opčinah
V nedeljo popoldan se je na Opčinah zaključil turnir v preskakovanju zaprek. Ob športnih rezultatih velja omeniti izredno velik obisk občinstva v zaključnem delu programa. Zadnja najvažnejša nagrada "Citta di Trieste" je šla Tržačanu Mirazu, ki je v končnici zmagal v četverki, ki je po prvem kolu ostala brez napak.
Rally: VVittmann osvojil Saturnus
PORTOROŽ — Avstrijski vozač Franz Wittmann je osvojil prvo mesto na rallyju Saturnus. VVittmann, ki je upravljal avtomobil lancia delta HF, je že pred startom veljal za glavnega favorita. Prvi Jugoslovan je bil Kuzmič, ki se je uvrstil na 7. mesto.
Košarka: modri premagali rdeče
DORTMUND — V finalni tekmi košarkarskega super-pokala je Jugoslavija z 79:75 premagala SZ in osvojila prvo mesto. Največ košev za Jugoslavijo je dal Cvjetiča-nin (18). Za tretje mesto je Italija z 88:79 premagala ZRN.
Motociklizem: dve italijanski zmagi
NUERBURGRING — Na motociklističnih dirkah za VN Nemčije sta med drugimi zmagala Italijana Gianola (honda) v razredu 125 kubikov in Cadalora (yamaha) v razredu 250 kubikov.
Le dve koli pred koncem jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva
Crvena zvezda najbližje naslovu
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Dve koli pred koncem jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva je Crvena zvezda s točko prednosti najbližje naslovu, njen edini tekmec pa je Partizan. V nedeljo zaradi meddržavne tekme ZRN - Jugoslavija ne bo kola, v zvezi z naslovom pa bo marsikaj bolj jasno po predzadnjem kolu, ki bo 8. junija, ko bo Zvezdin tekmec Partizan gostoval pri Sarajevu.
Crvena zvezda je z Radom osvojila zlata vredni točki, strelca pa sta bila Cvetkovič in Prosinečki. Za Rad pa je poraz zelo boleč, kajti znašel se je v zelo nevrnem položaju za obstanek. Partizan je doma zlahka opravil s Slo-bodo, s petimi goli je demonstriral vrhunsko učinkovitost, najbolj razpoložen pa je bil strelec treh golov Djukič. Tudi Dinamo je s Sarajevom igral podobno, čeprav je dva izmed štirih golov dosegel z bele točke. Za^ Zagrebčane je gola iz igre dosegel Matič, z bele točke pa sta bila uspešna Soban in Škoro. Zelo nenavadna pa je bila tekma v Splitu, kjer je v prvem polčasu vse kazalo na miroljuben remi brez golov, toda v nadaljevanju je Hajduk z goloma Bursača in Čeliča
povedel z 2:0. Toda Velež se ni predal, ali pa so mu Spličani preprosto dovolili, da je hitro izenačil. Hajduk je tako le splaval iz nevrnih voda, Velež pa si je v konkurenci z Dinamom za uvrstitev v pokal UEFA ustvaril lepo prednost. Zagrebčani pa še niso opustili vseh upov za prodor v Evropo, toda njihov račun je komaj verjeten: zmaga v gosteh z Budučnos-tjo in poraz Veleža v zadnjem kolu v Nišu z Radničkim. V derbiju z repa lestvice je Gugoljeva Sutjeska premagala Čelik in ga praktično izločila iz lige, sebe pa bržčas rešila.
V II. ligi je Olimpija gostovala v Subotici pri vodilnem Spartaku in doslej najviše izgubila - 0:4. Pred tekmo je bilo nekaj negotovosti, če bodo oslabljeni Ljubljančani sploh potovali, kajti na sedež NZJ v Beograd so poslali brzojavko, da izstopajo iz lige zaradi dogodkov na prejšnji tekmi s Proleterjem, ko jih je okradel sodnik Šumar na tekmi s Proleterjem. Sekretar NZJ jih je nato le prepričal, da prekličejo to odločitev, ki bi praktično pomenila ukinitev kluba ali pa vrnitev v najnižjo raven tekmovanja. To so tudi storili, poraz v Subotici pa je bil samo posledica tega, kar se dogaja v klubu.
Rezultati 32. kola I. ZNL: Željezni-čar - Rijeka 3:0 (3:0), Partizan - Slobo-
da 5:2 (2:1), Dinamo - Sarajevo 4:1 (1:0), Radnički - Budučnost 3:1 (2:1), Hajduk
-	Velež 2:2 (0:0), Sutjeska - Čelik 2:1 (1:0), Osijek - Vardar 5:3 (3:2), Rad -Crvena zvezda 0:2 (0:1), Priština - Vojvodina preloženo.
Vrstni red: Crvena zvezda 42, Partizan 41, Velež 40, Dinamo 39, Sloboda 35, Vardar 34, Budučnost 31, Radnički, Rijeka, Vojvodina 30, Željezničar, Hajduk, Sarajevo, Osijek 29, Sutjeska in Rad 28, Čelik in Priština 25.
Rezultati 30. kola II. ZNL - zahod: Spartak - Integral Olimpija 4:0 (2:0), Šparta - Novi Sad 1:0 (1:0), Proleter -Dinamo 1:1 (0:0), Mladost - Šibenik 1:0 (1:0), Borac (BL) - Iskra 1:0 (1:0), Leotar
-	Rudar 1:0 (0:0), Kikinda - GOSK Jug 1:1 (0:0), Famos - Borac (T) 1:2 (1:0), Kabel - Jedinstvo 4:2 (2:0).
Vrstni red: Spartak 42, GOŠK Jug 40, Dinamo ’39, Šibenik, Kikinda 34, Proleter, Leotar, Šparta 33, Iskra 31, Borac (BL), Rudar 30, Mladost 27, Olimpija 26, Novi Sad 25, Jedinstvo 23, Kabel 22, Famos 21, Borac (T) 17.
Pari prihodnjega kola (5. 7.): Integral Olimpija - Novi Sad, Kabel - Šparta, Jedinstvo - Famos, Borac (T) - Kikinda, GOŠK Jug - Leotar, Rudar -Borac (BL), Iskra - Mladost, Šibenik -Proleter, Dinamo - Spartak.
nogomet
Italijanska B liga
GENOA - TRIESTINA	1:1 (0:1)
STRELCA: v 15. min. Biagini (T), v 84. min. Scanziani (G).
GENOA: Gregori, Torrente, Trevi-san, Pecoraro (v 40. min. Rotella), Cari-cola, Gentilini, Chiappini, Scanziani, Marulla, Di Carlo, Ambu (v 62. min. Murgita).
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Scaglia (v 74. min. Polonia), Strappa, Cinello (v 87. min. Ispiro), Poletto, Pa-pais.
Izidi 35. kola: Bari - Lazio 0:0, Bologna - Piacenza 1:1, Brescia - Atalan-ta 1:1, Catanzaro - Modena 3:2, Cremonese - Lecce 0:1, Genoa - Triestina 1:1, Messina - Sambenedettese 2:2, Parma - Barletta 0:0, Taranto - Arezzo 1:0, Udinese - Padova 0:1.
Lestvica: Bologna 48, Atalanta in Lecce 44, Lazio in Catanzaro 42, Cremonese 40, Bari 39, Brescia 36, Parma 35, Messina in Padova 34, Udinese 33, Taranto in Piacenza 31, Sambenedettese 30, Genoa in Modena 28, Barletta 27, Triestina 26, Arezzo 23.
Prihodnje kolo: Arezzo - Udinese, Atalanta - Bologna, Barletta - Genoa, Lazio - Brescia, Lecce - Catanzaro, Modena - Taranto, Padova - Cremonese, Piacenza - Messina, Sambenedettese - Bari, Triestina - Parma.
Formula ena: VN Mehike
Vrstni red: 1. Prost (mclaren-hon-da), ki je 300,016 km prevozil v 1.30'15"737 s poprečno hitrostjo 196,898 km na uro; 2. Senna (mclaren-honda) po 7'’104; 3. Berger (ferrari) po 57"314; 4. Alboreto (ferrari); 5. Warwick (ar-rows); 6. Cheever (arrovvs) vsi po enem krogu; 7. Nannini (benetton) po 2 krogih; 8. Boutsen (benetton) po 3 krogih;
9. Dalmas (lola) po 3 krogih; 10. Jo-hansson (ligier) po 4 krogih.
Lestvica za SP po 4 dirkah: 1. Prost 33 točk, 2. Berger 18, 3. Senna 15, 4. Alboreto 9, 5. Piguet in Warwick 8, 7. Boutsen 3, 8. Palmer 2, 9. Nakajima, Nannini, Patrese in Cheever 1.
Lestvica avtomobilskih hiš: 1. Mclaren 48, 2. Ferrari 27, 3. Lotus in Arrows 9, 5. Benetton 4, 6. Tyrrel 2, 7. VVilliams 1.
Bari - Lazio	X
Bologna - Piacenza	X
Brescia - Atalanta	X
Catanzaro - Modena	1
Cremonese - Lecce	2
Genoa - Triestina	X
Messina - Sambenedettese X Parma - Barletta	X
Taranto - Arezzo	1
Udinese - Padova	2
Monza - Spal	1
Ischia L - Licata	X
Alessandria - Mantova	2
KVOTE
13 (67 dobitnikov) 106.971.000 lir 12 (2.183 dobitnikov) 3.283.000 lir
1. —	1. Indro Park	1
	2. Iduard	X
2. —	1. Daby di J.	2
	2. Foker	1
3. —	1. Erfurt	X
	2. Eferding	X
4. —	1. Erulena	2
	2. Fieromon	2
5. —	1. Lady Tale	X
	2. V. Rehm	1
6. —	1. Marisel	2
	2. Menestrello	2
	KVOTE	
12 (79 dobitnikov)		7.192.000 lir
11 (2200 dobitnikov)		250.000 lir
10 (22.424 dobitnikov)		25.000 lir
Košarka: po koncu mladinskega DP
V Trstu vrsta lepih tekem
Prejšnji teden je bil na sporedu v Trstu finalni del italijanskega mladinskega prvenstva, ki je posvečen preminulemu košarkarskemu delavcu Marcu Cassaniju in na katerem je nastopilo šestnajst ekip z vse Italije. Naj takoj povem, da je zmagala ekipa, ki je skozi cel finalni del pokazala največ. Dietor je igral izredno agresivno obrambo, kateri ni bila kos nobena ekipa. Pa tudi v napadu so Bolonjčani igrali hitro in duhovito, predvsem po zaslugi odličnih Marchesellija, Settija ter Capellija, tako da je bila finalna tekma z Di Varesejem pravi monolog igralcev Dietorja. Največji problem je bil seveda zaustavitev odličnega nasprotnikovega centra Rusconija, ki je na finalni tekmi odpovedal predvsem zaradi odlične skupinske obrambe zmagovalcev, ki so s stalnim dvoje-njem ter s striktnim preprečevanjem sprejema žoge spravili ob živce novo nado italijanske košarke, mogoče preveč opevanega Rusconija, ki je bil res neustavljiv, vendar je večkrat s svojim čudnim odnosom do igre pokazal precejšnjo nezrelost, čeprav so njegove možnosti, da postane odličen igralec, zelo velike.
Prisostvovali smo nekaterim tekmam, ki so bile res odlične. Predvsem bi omenil zelo agresivno obrambo, ki so jo predvajale skoraj vse ekipe, tako v osebni kot v conski obliki, pa tudi visokih igralcev ni manjkalo. Renomi-rane sredine, kot so Dietor, Benetton, Arexon, Enichen, San Benedetto, Sca-volini, Caserta, Stefanel, Tracer, so imele v svojih vrstah skoraj polovico igralcev čez dva metra, vendar, če izvzamemo Rusconija, se nihče ni posebno izkazal. Zakaj? Mislim, da je odgovor zelo enostaven. Vsi ti visoki igralci imajo v matičnih društvih izredno malo možnosti za igro v pozicijah, ki pripadajo tujcem, in je tako njihova uveljavitev zelo težavna. Tukaj pa obstaja, po mojem, še drugi faktor, kateremu se polaga premalo pozornosti: specialna telesna priprava. Težnja velike večine je ta, da atlet pridobi čim-več mišične mase z dolgotrajnim in napornim delom dvigovanja uteži, zelo malo pozornosti pa je posvečeno osnovam, to je pravilni hoji, teku, skoku ter celotnemu koordinacijskemu sistemu, ki je za uspešno igranje v vsakem športu prvotnega pomena.
Če je bila agresivnost odlika skoraj vseh nastopajočih ekip, smo izredno pogrešali preciznost v metih iz razdalje, saj je imela vsaka ekipa le enega do dva šuterja, ostali pa so bili v tem pomembnem elementu igre precej slabi. Razlog temu je najverjetneje v skromnem času, ki ga trenerji posvetijo šutu, ter o navadah igralcev samih, da bi se spoprijeli s tem elementom, ki zahteva veliko repetitivnosti tudi v času izven treningov. Koliko je pomemben play - maker v kontekstu rezultata vsake ekipe, smo bili priča tudi v Trstu. Zmagovalci Dietorja so imeli v svojih vrstah Marchesellija, ki je bil na igrišču pravi lider. Isto velja za Rossinija (Arexons) ter Esposita
(Caserta). Ni naključje namreč, da so v treh ekipah, ki so zasedle prva štiri mesta, nastopili ti igralci, ki so si v kočljivih situacijah sami jemali vso odgovornost in večkrat obrnili rezultat svoji ekipi v prid. Pomanjkanje prav takega tipa igralcev v vrstah lanskih državnih mladinskih prvakov Be-nettona, ki so tudi letos štartali kot favoriti, pa je po vsej verjetnosti privedlo do tega, da niso ponovili lanskega uspeha. V četrtfinalu jih je izločil Arexons fantazista Rossinija, ki je bil na tej tekmi glavni junak. Najbrž bi si Benetton z Bortolonom, ki ga je letos posodil Ferrari in je vsem navijačem Jadrana dobro znan, tudi letos brez večjih težav pridobil naslov, saj je bila v bistvu lanska ekipa nespremenjena.
Za zaključek še nekaj misli o Stefa-nelu, ki je na tihem upal, da bo na tem mladinskem finalu posegel v sam vrh in tako dokazal tržaški publiki, da kljub neuspelem prvenstvu, je zastavljena pot pravilna in da si lahko pričakujemo v bodoče konkretne rezultate vloženega dela z mladimi. Vendar kljub temu da razpolaga Stefanel z izredno povprečno višino ter z nekaterimi res talentiranimi igralci, je šesto mesto za tržaškega ligaša neuspeh-Sartori, Cantarello in Lokar so le na trenutke igrali tako, kot znajo, kar je bilo premalo za boljšo uvrstitev. Pred' vsem smo pogrešali skupinsko igr°' Cantarello pa je, kot običajno, dobiva* premalo uporabnih žog, ostali pa nis° presegli mero povprečja. Kar me J® presenetilo, je popolnoma različ®11 koncept igre tržaške mladinske ekip®' če jo primerjamo s tisto, ki jo predva jajo člani. V vseh ostalih sredina imajo društva skupno košarkarsk šolo ali, bolje rečeno, filozofijo igranj^ to pa smo pogrešali pri naših, saj 1^ motiv članske vrste agresivna m® moža obramba, hiter tempo, velik igre 1:1, malo taktiziranja. Mladinci P^ so igrali 90 odstotkov časa cono, agr® sivnosti je bilo malo, v napadu pf ’■ bila igra včasih prav kaotična. Zanir^ vo je tudi to, da ima veliko mladine standardno mesto v članski ekipi, za se mi zdi, da je izbira precej čudna-
Glede našega Marka Lokarja ima žaška publika povsem deljeno mnenj. Vsi se sprašujejo, če bo lahko sp ^ kdaj režiser kake članske ekip®. ja ligi. Nekateri trdijo, da ja, drugi. ne. Moje osebno mnenje je sledeče-redno dobro obvlada celotno teh
z žogo, zna in ima željo do igre v' r. rambi, zelo rad si prevzame odgo nost v kočljivih situacijah, kar kaz močno osebnost, ki je neobhodn® trohnn -73 ucnfačnn irrrpnip. VenU
trebno za uspešno igranje. Veno , za razred slabši od vseh svojih ^(Ui miranih vrstnikov v enem e^eTaneob' ki je postal v moderni košarki ^ hodno potreben: hitrost. In PraVar){0 boljšanju te prvine bo moral -ega zavestno vložiti velik delež s truda. Biti dober košarkaš pome nes biti predvsem dober atlet. j0)
Košarka: v drugem finalnem srečanju v Trstu pred 4.000 gledalci spet zmaga moštva iz Ferrare
Jadranu ni uspelo, kljub sanjski igri v drugem polčasu
JADRAN - INA ASSITALIA FERRARA 86:89 (31:46)
JADRAN: Starc 34 (5:7), Sosič 4 (0:3), Ban 23 (5:5), Čuk 9 (1:2), Daneu 5 (1:2), Banello 2 (2:2), Rauber 7 (3:3), Štoka 2, Persi, Corsi.
INA FERRARA: Gurtner 8, Ravizza 2, Orlandini, Bortolon 26 (4:8), Pasqu-alini, Natali, Moretti 8 (6:6), Magri 7 (5:6), Manzin 21 (2:5), Cavallari 17 (3:7).
SODNIKA: Villemari in Monaco iz Rima. PM: Jadran 17:24; Ferrara 20:32. ON: Jadran 28; Ferrara 24. PON: Čuk (23), Cavallari (34), Ban (38). TRI TOČKE: Ban 2, Starc 1; Manzin 3, Bortolon 1. GLEDALCEV: 4.000.
posebno pa še Klavdija Starca, so prišle na dan vse odlike naših »modrih bojevnikov«, te sijajne generacije košarkarjev, in sicer izredna požrtvovalnost, hitrost, odločnost, dinamičnost, zagrizenost, iznajdljivost.
Neponovljivi trenutki
Bili so to neponovljivi trenutki za vse prisotne v športni palači. Bodrenje navdušenih navijačev se je stopnjevalo, da bi doseglo višek štiri minute pred koncem srečanja, ko so naši najprej prehiteli nasprotnika za eno točko (80:79), v isti minuti pa so celo povedli za štiri (83:79). Nekatere dvomljive odločitve sodnikov in tudi spretnost gostov pa so nato zaustavili skoraj neverjeten podvig naših fantov. Ko je nato v 38. min. moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Marko Ban, ki je bil dotlej skupno s Klavdijem Starcem glavni protagonist Jadra-novega preporoda, je bilo na dlani, da bo odtlej za naše moštvo dokaj težko.
Zadnji dve minuti sta bili skoraj dramatični. Gostom je uspelo 2'45" pred koncem tekme izenačiti (83:83). Naši so'spet povedli s 85:83, Manzino-va trojka r27" pred koncem pa je dala gostom novega elana. Starc je TOS" pred zaključkom srečanja sicer izid izenačil, odlični Bortolon pa je v zadnji minuti dosegel koš in si prislužil še prosti met, ki ga je izkoristil. Izid je bil tedaj 89:86 za Ferraro.
V preostalih sekundah našim ni uspelo doseči koša in da bi bila mera
Korpulentnega Cavallarija (v belem dresu) je bilo zelo težko ustaviti
Navdušenje naših navijačev ni pojenjalo, niti ko so jad-ranovci zaostajali kar za 23 točk
Jadranovec Klavdij Starc je bil najboljši posameznik nedeljske tekme
To kar smo v nedeljo doživeli v drugem polčasu na finalnem srečanju nied Jadranom in Ferraro, smo le redkokdaj videli na košarkarskih igriščih. Jadranovi košarkarji so namreč v bornih 10 minutah igre (od. 26. do 36. ®in.) uspeli nadoknaditi kar 23 točk zaostanka in celo povesti za štiri. V 26. nun. je bil izid 63:40 za Ferraro, v 36. nun. pa 83:79 za naše moštvo. 4.000 ffledalcev je bilo na nogah. Skoraj ni moglo verjeti, da je prišlo do takega Preobrata, saj so bili naši fantje v pr-yem polčasu le bleda senca ekipe, ki jo poznamo.
V tistih desetih minutah skoraj sanjske igre vseh Brumnovih varovancev,
polna, so pri zapisnikarski mizi napravili še grobo napako, saj so jadranovce prikrajšali za skoraj tri sekunde »čiste igre«.
Spet usoden prvi polčas
V tem sicer daljšem uvodu, smo pisali izključno o nepozabni predstavi Jadranovih košarkarjev v drugem polčasu, ne bi bili pa objektivni in predvsem pošteni do odlične gostujoče ekipe, če ne bi zapisali, da so naši košarkarji povsem odpovedali v prvem polčasu in da so gostje v tem delu igrali skoraj brezhibno. Spretno so izkoriščali grobe in tudi začetniške napake jadranovcev, tako da so skokovito večali svojo prednost, ki je v 8. min. znašala 7 točk (23:16), v 14. min. 13 (31:18), v 16. min. kar 21 (43:22). Da je
našim uspelo v 17 minutah doseči le bornih 22 točk, in to na domačem igrišču, je skoraj nedopustno. Na dlani je bilo, da je Jadran v tem delu igral zelo »zakrčen«, raztrgano, brezglavo. Bortolon in korpulentni Cavallari pa sta se kar sprehajala sredi Jadranove obrambe in sta brez težav uhajala proti košu.
Košarkarska tekma traja najmanj 40 minut...
Jadranova skoraj sanjska igra v desetih minutah drugega polčasa je bila tako zaman. Košarkarska tekma traja najmanj 40 minut (tu so še eventualni podaljški...). Treba je zaigrati odločno, na vso moč od prve do zadnje sekunde. Pri tem so bili nedvomno boljši
INA Ferrara napreduje v višjo ligo
Moštvo INA Assitalia Ferrara, ki je že sklenilo regularni del prvenstva B-2 lige na prvem mestu, le v velikem finalu premagalo ekipo Jadrana z 2:0 (95:87 in 89:86) ter tako napreduje v višjo, B-l ligo.
Jadranovci pa, ki so že izpolnili načrt z uvrstitvijo v »play-off« in so z uvrstitvijo v finale presegli vsa pričakovanja, še naprej ostajalo v B-2 ligi.
Navdušenje gostov po nedeljski zmagi
naši pa žalostno zapuščajo igrišče
košarkarji Ferrare, ki so tudi v Trstu dokazali, da so zelo uigrana celota. Tokrat sta nekoliko odpovedala Magri in Gurtner, v ospredje pa so stopili skoraj neustavljivi Bortolon in Manzin, poleg seveda Cavallarija, ki je bil tudi v nedeljo v Trstu trn v peti za Jadranovo obrambo.
O sojenju
V teh dveh finalnih srečanjih s Ferraro sodniški dvojici gotovo nista bili naklonjeni jadranovcem. Tako v Ferrari kot v nedeljo v Trstu je bilo sojenje precej prizanesljivo predvsem do visokega in korpulentnega Cavallarija, ki si s svojo maso gotovo ni nežno utiral poti pod košema. V nedeljo v Trstu pa je eden od sodnikov močno načel živce naših igralcev in navijačev s čudnimi odločitvami. Čuku je namreč dosodil pet osebnih napak že v 23. min., Banu pa dve minuti pred koncem tekme, ko so naši še vodili z dvema točkama.
Za dva poraza naše ekipe v tem finalu s Ferraro pa ne gre iskati »krivde« v sojenju. Ferrara je bila skozi 80 minut tega dvoboja boljša, Jadranu pa sta bila usodna prva polčasa tako v Ferrari kot v nedeljo v Trstu.
(B. Lakovič)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 13:22; Čuk 5:12; Banello 0:1; Sosič 2:5; Štoka 1:3; Rauber 2:6; Ban 6:8; Daneu 2:8. TRI TOČKE: Starc 1:2; Ban 2:8. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk
1, 4; Banello 1, 1; Sosič 0, 1; Štoka 1,
1; Rauber 5, 2; Ban 1, 2; Daneu 4, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 4; Čuk 1, 1; Sosič 3, 1; Rauber 0, 5; Ban 2, 4; Daneu 0, 1. BLOKADE:
Čuk 1. ASISTENCE: Starc 2; Čuk 1; Rauber 1; Ban 2; Daneu 1.
A. Sassoli (Ferrara): »Bilo je enkratno vzdušje«
Trenerja nedeljskega obračuna Brumen in Sassoli
nen^686^6 košarkarjev Ferrare je bilo še dolgo po tekmi objem* 1 * r^0 ^Tra^ci' trener, člani vodstva so se v slačilnici nerm a PrePevah, tako da je bilo kar težko priti do tre-
>>Kotndree Sassollia-
vSe , V1dite, smo ob tem napredovanju v višjo ligo nad-to odloč^0^11*' <~estatam vsem svojim igralcem ne samo za vef za ■	0 zmag° v finalnem srečanju proti Jadranu, tem-
2ares r0'	50 1° pokazali skozi vso prvenstvo. Bili so
Pokdai^11* <“est;itain tudi Jadranu za odlično igro. Že od kotjšiJ )»onav*iairi. da sta prav finalista te lige daleč naj-nje v vi*1*31, te^a Prvenstva. Oboji bi si zaslužili napredova-vlslo ligo.«
čev Ferr 1 6 ^ar naPrei prejemal čestitke številnih navija-kPt da irnre'i naPos^ed pa je nadaljeval: »Takega občinstva ePkratnn 9 Jar*ran’ v tej ligi še nisem videl. Vzdušje je bilo očitno ni«; navdanj° pa zelo korektno. Moji košarkarji pa Bili so kfl° Va*Gn* 'Brati pred tolikšnim številom občinstva. vaše putjim ma*ce preplašeni. In prav ob izredni podpori P^rialno 7 6 S° va^ košarkarji v drugem polčasu feno-zares mislo^n3^ ie Jadran povedel za štiri točke, sem Phostavno' • 9 za nas n* ver pomoči. V tistih minutah Sebno ne JJISIn,° usPeh zaustaviti vaših igralcev in še po-Se t® zanac aVdiia starca, ki je igral izredno. Naposled pa Druaač dobro končalo.«
!°stni obrav,0- *13 je.bil° vzdušje v Jadranovi slačilnici. Ža-l9ri Uspel tudT t'U^1.*eza' da Pm ni P° izrednem preobratu v
Še trenutek z nedeljskega srečanja
Marko Ban: »Ne pomnim v svoji karieri, da bi uspeli nadoknaditi tolikšno razliko v koših. Kljub vsemu nič ni pomagalo. Moje pete osebne napake ni bilo, bila je to napaka nasprotnikovega igralca v napadu.« Marko še dolgo se ni mogel pomiriti...
Jadranov trener Peter Brumen: »V višjo ligo prestopa boljša ekipa. V obeh finalnih srečanjih smo v prvem polčasu slabo igrali, razočarali smo navijače in sami sebe. No, v drugem polčasu tega drugega finalnega srečanja pa nismo razočarali samih sebe. Dokazali smo, da Jadran sestavljajo fenomenalno srčni igralci, kar pa očitno proti temu nasprotniku ni dovolj. Proti San Donaju, kateremu smo po karakteristikah nekako podobni, nam je uspelo, proti Ferrari pa ni bilo dovolj srce. Manjka nam nekaj centimetrov in kilogramov, da bi lahko parirali nasprotniku. Svojim fantom čestitam za izredno požrtvovalno in srčno igro.«
Najboljši Jadranov posameznik na tej tekmi Klavdij Starc: »V prvem polčasu smo bili slabi, v drugem pa smo zaigrali, kot znamo. Prejeli smo več odbitih žog pod lastnim košem, kar nam je omogočilo, da smo lahko izkoriščali protinapade. Uspelo nam je nadoknaditi kar 23 točk zaostanka in kljub temu da sta nas sodnika oškodovala in da smo skoraj ves drugi polčas igrali brez Čuka in zadnji minuti brez Bana, bi lahko vseeno zmagali.«
Igralec moštva Ferrare Fabio Magri: »Jadran je odlično moštvo. Katera ekipa bi namreč v tako pomembnem srečanju nadoknadila kar 23 točk zaostanka? Mislim pa, da smo zasluženo zmagali, saj smo bili v obeh finalnih obračunih, sicer za malenkost, toda boljši tekmec.« (bi)
Navijači enoglasno: »Hvala, jadranovci!«
Tudi na nedeljski tekmi so bili Jadranovi navijači enkratni, rekli bi sijajni, posebno tista skupina mladih, ki je z zastavami, burnim in glasnim navijanjem bodrila naše fante in ni prenehala, niti ko je Jadran zaostajal za 13, 17, oziroma celo 23 točk. In to bodrenje so »modri bojevniki« poplačali z res sijajno igro v drugem polčasu, ko so nadoknadili zamujeno in celo povedli. To je seveda spravilo številno publiko na noge in čeprav Jadranu ni uspelo, so navijači po koncu tekme z dolgim aplavzom nagradili naše fante za njihov trud v v teku letošnje sezone.
Po koncu srečanja smo med našimi navijači zbrali nekaj mnenj.
Edi Starc: »Priznati moram, da je Ferrara dobra ekipa. Naši so slabo začeli kot v Ferrari in bili zelo netočni pri metu. To jih je moralno nekoliko potrlo in izkušeni košarkarji Ferrare so to takoj izkoristili in prišli zanesljivo v vodstvo. V nadaljevanju pa je prišla na dan značilnost Jadranove ekipe, to je hitra igra in velika zagrizenost. Srčno so se borili za vsako žogo in povsem zasluženo nadoknadili zamujeno. V ključnih trenutkih pa poleg Cuka smo izgubili še Bana in vse prizadevanje Starca (brata) je bilo zaman. Vendar tudi sodnika nista bila najboljša.«
Damjan Fonda: »Jadran je res slabo začel, vendar to, kar je našim uspelo napraviti v drugem polčasu (nadoknadili so 23 točk razlike), je res enkratno. Zato jim nimam kaj očitati. Škoda, da so našim v zaključnem delu pošle moči.« ,
Pavel Pavlica: »Ferrara je igrala dobro, jadranovci pa sijajno v drugem polčasu. Po vsej verjetnosti so naši fantje po visoki zmagi v S. Donaju nekoliko popustili in to se je tokrat maš-
čevalo v začetnem delu igre. Vsekakor moram priznati, da za zmago proti takemu nasprotniku bi morali dobro igrati vso tekmo vsaj 5-6 košarkarjev. Na žalost pa je v prvem polčasu prav glavna gonilna sila (Starc) igral pod pričakovanjem. Če bi Starc igral v prvem polčasu kot v drugem delu, bi Jadran zanesljivo zmagal.«
Silvan Klabjan: »Naši fantje so še enkrat nadoknadili zamujeno, v zaključnem delu pa več res niso zmogli in zato jim nimam kaj očitati.«
Edi Kante: »Mislim, da je Jadran moralni zmagovalec. To je bila tipična Jadranova tekma, v kateri si trpel do poslednje sekunde igre. Kar se tiče prvenstva, pa mislim, da je bilo res odlično.«
Damjana Kralj: »Jadran je tudi v tem srečanju potrdil, da igra res s srcem. Kljub porazu so zato naši fantje zapustili igrišče z dvignjeno glavo. V teku prvenstva smo videli dobre in slabe tekme, mislim pa, da smo z našo združeno ekipo lahko povsem zadovoljni.«
Dragica Hrovatin: »Res čudovito bi bilo, da bi tokrat zmagali. Uspeh sta nedvomno preprečila tudi sodnika, predvsem z odločitvami v zaključnem delu tekme. Ekipa Jadrana me je v tem srečanju res navdušila. Sicer je bilo letos res prijetno slediti Jadrano-vim tekmam, nekatere so bile res dramatične, saj je odločitev padla prav ob zvoku sirene, kot tudi tokrat.«
Po izjavah navijačev torej lahko sklepamo, da so Jadranovi navijači povsem zadovoljni z letošnjo sezono, čeprav velik podvig ni uspel. Priznati pa je treba, da za Jadranov uspeh imajo veliko zaslugo tudi navijači, ki so v sklepnem delu prvenstva imeli res pomembno, skoraj odločilno vlogo.
Po zmagi v derbiju s Sokolom
Cicibona napredovala
V soboto na Opčinah pravi športni praznik
Prisrčno nagrajevanje Radia Opčine
SOKOL - CICIBONA 91:95 (39:49)
SOKOL: Golemac, Rosati 10 (2:2), Velussi 17 (2:3), Pahor 21 (2:2), Caharij^ 10 (0:2), Busan 18 (5:5), Ušaj 3, Sedmak 12 (2:3), Vidoni.
CICIBONA: Kovačič 21 (5:6), Lipollis 6, Jogan 18 (3:5), Volk 10, Smotlak 24 (4:6), Turk, Pupulin 2 (2:2), Vodopivec 12 (1:2), Jagodic 2, Jankovič (6:2).
PM: Sokol 13:17; Cicibona 15:23. PON: Sedmak (33), Lippolis (36), Ušaj (40), Pahor (40) Lipollis. 3 TOČKE: Smotlak 4, Velussi 3, Pahor 3, Busan 1, Ušaj 1, Vodopivec 1, Jogan 1.
Cicibonašem je v samih dveh letih od ustanovitve ekipe uspelo napredovati v promocijsko ligo. Z zmago nad Sokolom so namreč zasedli končno prvo mesto v finalni skupini. Ekipa je nastala v duhu zabave in volje do igranja, a kot je razvidno tudi rezultatov ni manjkalo, k uspehom pa jenedvom-no veliko pripomoglo prijateljstvo in veselo ozračje v ekipi. Prav zaradi tega si je Cicibona pridobila lepo število navijačev, kar je za to kategorijo prava redkost.
Glede nedeljske tekme naj povemo, da so cicibonaši stalno vodili, v prvem polčasu največ za 15 točk, v 30. minuti pa so s hitrimi protinapadi povedli kar z 71:52. Nabrežine! so se le zbrali in so s koši Pahorja in Velussija znižali razliko na same tri točke minuto pred
koncem, cicibonaši pa so le obdržali prednost in zasluženo dosegli 14. zaporedno zmago.
V nedeljo bodo plavi po zadnji tekmi s Fiammo praznovali napredovanje na stadionu 1. maj. (Jogan Vanja)
SKUPINA D
KONTOVEL - BREG 81:77 (51:44)
KONTOVEL: Nabergoj 6, A. Pertot, Kneipp 15 (2:4), I. Pertot, Cunja, Bogateč, L. Emili 31 (7:8), A. Emili 13 (3:6), Versa 16 (8:10).
BREG: Pertot 6 (2:5), Cusatelli, Cec-co 2, Barini 44 (6:10), Salvi 8 (0:2), Can-ciani 2 (0:3)t Corbatti, Bandi 9 (3:4), Zobec 6 (0:2), Škabar.
TRI TOČKE: Kneipp 1. PM: Konto-vel 20:28, Breg 11:26. ON: Kontovel 24, Breg 24. PON: Versa (38).
Tudi v drugem slovenskem derbiju med Kontovelci in brežani je zmago slavila Kontovelova ekipa. Tokrat pa le za štiri točke. Srečanje je bilo stalno izenačeno in dopadljivo. Prvi so povedli brežani. Nato pa so v 14. min. prevzeli vodstvo domačini in ga obdržali skozi celo tekmo. Štiri minute pred koncem pa so gostje izenačili, predvsem zaradi sijajne igre Davida Barinija, ki je skupno dal kar 44 točk. V končnici pa je Kontovelcem uspelo zbrati minimalno prednost in skleniti tekmo v svojo korist. (Andrej)
Prisrčno vzdušje, nabito polna dvorana, pester, a obenem svečan in zabaven program: tako je bilo v soboto zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah na nagrajevanju športnika leta Radia Opčine. Kot smo že poročali, je najboljša zamejska športnica Arianna Bogateč pred Samom Kokorovcem in Markom Banom, ekipa leta pa je Jadran, najprijetnejše presenečenje pa je bila prisotnost alpskega skakalca Primoža Ulage kot častnega gosta. Sicer pa pojdimo kar po vrsti.
Slavnostni večer je povezoval dinamični in duhoviti Igor Malalan, na začetku pa je Stanka Čuk obrazložila pomen in poslanstvo Sklada Mitje Čuka, kateremu je šel izkupiček tega večera. Takoj nato so nastopili otroci otroškega vrtca z Opčin, ki ga vodi Magda Stančič. Delovanje edinega zamejskega karate kluba Shinkai je orisala Romana Maiano, praktični prikaz pa sta imela Željko Pogačnik in črni pas tretji dan Sergij Štoka. Sledilo je nagrajevanje, ki je bilo letos še posebno slavnostno in tehnično zelo dobro izvedeno. Prvič so namreč prikazali video o zmagovalcih (najbolj navdušen aplavz je žel kratek filmski posnetek o Jadranu), ki so bili na odru tudi intervjuvani. Nato jim je vedeževalka Ivana napovedala bodočnost s kartami. Poudariti je treba, da je pokale prispeval pokrovitelj večera lastnik antikvarata »II Giardino« Adriano
Športnica sezone Radia Opčine Arianna Bogateč
Princival, ki je tudi osebno nagradil najboljše. Spominsko plaketo sta si nadalje prislužila priljubljeni televizijski komentator Sergij Tavčar ter režiser TV Ljubljana Vanja Valič (zanj je nagrado dvignil Izidor Celin).
Sledil je res slavnostni trenutek: predstavitev častnega gosta Primoža Ulage. Napovedana je bila tudi prisotnost Mateje Svet, vendar je morala
prav istega dne nenadoma odpotovati v Avstrijo. Ulage seveda ne rabi posebej predstavljati, saj sta dve olimpijski kolajni v Calgaryju zadostni porok o osebnosti častnega gosta. Slednji se je izkazal za prisrčnega in duhovitega fanta, ki se znajde v vseh situacijah. S Černigojevo sliko ga je nagradil Adriano Princival. Aleksander Ferluga si je na srečelovu zaslužil trenerko, ki jo je darovala športna trgovina'z Opčin Start Šport, sledila pa je zelo lepa komična točka, ki sta jo mojstrsko zaigrala Boris Devetak in Andro Merku.
Večer se je pestro nadaljeval z nagraditvijo najbolj požrtvovalnih tehnikov športnih rubrik Radia Opčine Aljoše Ukmarja, Marka Emilija in Deana Trebča in s pohvalo neumornih predstavnikov te priljubljene privatne zamejske radijske postaje Zorana Malalana, Borisa Artača ter vseh ostalih (ki jih je res dosti), ki pri izvedbi programov sodelujejo brezplačno. Spon-sorji večera so bili Hranilnica in posojilnica na Opčinah (zanj Pavel Milič), Rešim (Marino Košuta), Radenska in gostilna Tence - Sardoč iz Prečnika (Edvin Bogateč). Nazadnje so še predstavili zamejsko meddruštveno smu-čarsko ekipo MZSTE (zanj član vodsta Rado Šuber in trener Cveto Vidovič) ter oba zamejska smučarska prvaka Giulia Tavčarja in Francesco Rapotec, nakar je bilo res prijetnega večera konec. Bil je lep športni praznik! (dj)
Za člane Atletskega društva Bor Infordata
Bogat spored v novih dresih
Pri atletskem društvu BOR Infordata se nad preteklim tednom, kar zadeva tekmovanja, prav gotovo niso mogli pritoževati. Nekaj je bilo nadomeščanja odpadlega, nekaj je bilo predvidenega, pa odpadlega, nekaj pa je šlo skozi bolj ali manj po predvidevanjih.
Naštejmo po vrsti: Že teden prej je zaradi neprimernega vremena odpadlo ekipno pokrajinsko prvenstvo za mladinske kategorije, ki je bilo končno izvedeno sredi preteklega tedna. Mladi člani našega društva so nastopili le kot posamezniki, med katerimi sta se izkazala s prvim mestom Cla-udia Coslovich v metu diska z 25,84 m pri mlajših mladinkah in Roberto Pavlica z 33,72 m v metu kopja pri kadetih -oba z osebnima rekordoma. Zelo solidno sta tekmovala pri dečkih tudi Andrej Gelfi z 31,48 m v lučanju žogice in Federico Gelfi v skoku v višino z 120 cm ter kadet Flavio Regente v teku na 80 metrov z 10"4.
V	soboto je napovedano pokrajinsko prvenstvo v troboju za dečke in deklice odpadlo zaradi dežja. Recimo temu škoda, saj bi se nekaterim našim prav gotovo posrečilo priti do medalje. Tekmovanje pa ni izgubljeno, saj bo na sporedu že to soboto.
V	nedeljo naj bi naši starejši atleti (starejši mladinci in člani) po prvotnem načrtu nastopili na deželnem ekipnem prvenstvu B skupine, a ker ni bilo mogoče zagotoviti za-
stopstva v vseh enajstih disciplinah sporeda, tudi s tem ni bilo nič. Nekaterim, ki so jim discipline ustrezale, so vendarle nastopili kot posamezniki. Tako sta Tom Hmeljak in France Beorchia nastopila v teku na 200 metrov in z rezultatoma 24"5 oz. 25'3 postavila osebna rekorda. Trije naši atleti so se istega dne podali na kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije v Novo Gorico. Igor Sedmak je v dežju v skoku v daljino tekmoval solidno (656 cm), v troskoku pa je z rezultatom 14,38 m celo postavil nov društveni rekord in seveda zmagal. S tem rezultatom je Igor obenem kot naš drugi tekmovalec (za Claudio) postavil normo za nastop na državnem prvenstvu jeseni. Za Igorja je to šele začetek lova na rezultate, ki ga bodo, če bo zdravja, popeljali blizu 15 metrov. Claudia Coslovich je šla v Novo Gorico preizkušat novo kopje, s katerim pa se v prvem nastopu ni dobro ujela, kar kaže tudi rezultat 32,90 m (čeprav je bila to zmaga). Mitja Možina se je po poškodbi znova vrnil na stezo, vendar njegov rezultat na 200 m 23'5 kaže, da učinek zelo ekstenzivnega in manj intenzivnega treninga še ne prinaša dobrega rezultata.
Ob vseh teh nastopih velja poudariti, da so naši atleti nastopali v novih dresih - od nog do glave jih je z ličnimi trenirkami, majicami in hlačkami opremil sponsor Infordata. (I. P.)
Slavnostna akademija ob 25-letnici ŠD Dom
Živo in slovesno
Letos poteka 25 let odkar so v Gorici ustanovili ŠD Dom, ki je v tem času veliko prispevalo k rasti naše telesne kulture. V okviru slavnostnih prireditev je bila v telovadnici Kulturnega doma, v priredbi sekcije za ritmično gimnastiko in športno ritmično gimnastiko, akademija, na kateri so nastopile skupine iz zamejstva in Slovenije.
Prisotne, med katerimi gre omeniti predsednika goriške-ga odbora CONI Elvia Feriga, deželnega predsednika gimnastične federacije Francesca Maurenzija, predsednika TO ZSŠDI Alda Rupla ter predstavnika TVD Partizan iz Nove Gorice Karla Vončino, je uvodoma nagovorila tajnica sekcije Sonja Primožič, ki je podala obračun letošnje sezone telovadcev in gimnastičark. O vlogi mestnega združenja je spregovoril predsednik Jože Cej, ki je vsem članom in trenerjem sekcije izročil spominsko kolajno; predstavnici sklada M. Čuk Neviji Žerjal pa nabirko večera.
Spored akademije so uvedle mažoretke iz Nove Gorice, ki so v zadnjem času že stalne gostje naših prireditev. Pozdrav domačinov so prinesle najmlajše članice Domove sekcije, za njimi pa so sposobnosti na konju in drogu prikazali člani in članice Gimnastične zveze Slovenije, katerim se je pridružila tudi predstavnica goriškega UGG.
V nadaljevanju večera so si prisotni ogledali še nastop skupine Hit iz Nove Gorice, Partizanove predstavnike karate kluba, ritmične skupine s Proseka in Kontovela ter deklet šole M. štrukelj iz Nove Gorice.
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Kras prevzel vodstvo
V preteklem tednu smo bili v zamejskem balinarskem prvenstvu priča nekaterim zelo presenetljivim izidom, s katerimi se je v prvi vrsti okoristil Kras, ki se je povzpel na vrh lestvice in vse kaže, da bo zmagovalec prvega dela prvenstva. V ponedeljek sta se na nabrežinski postaji srečali takrat še vodilni Sokol in Nabrežina. Omenjeno srečanje so v nabrežinskih krogih nestrpno pričakovali predstavniki obeh kraških ekip, saj je bil to prvi primer, ko se v zamejskem prvenstvu srečata vrsti iz iste vasi. Zmagala je Nabrežina in na lestvici napravila velik korak naprej ter se tako vključila v boj za naslov prvaka. Istočasno pa se je Kras vrnil z Opčin s celotnim izkupičkom in tako z vrha razpredelnice spodrinil Sokol.
Že v naslednjem kolu je krasovcem proti Gaji v Zgoniku trda predla. V prvih dveh srečanjih je domača-četverka naletela na črn dan in gladko podlegla nasprotniku. Na drugem igrišču pa je DellAnno (Kras) s 5:10 izgubljal proti solidnemu Kalcu. Takrat pa je napel vse moči in v naslednjih ireh lučajih, v enem izmed teh je zbral kar štiri točke, nepričakovano povsem zasluženo zmagal. Krasov uspeh je nato dopolnila še dvojica, ki je zabeležila že svojo sedmo zapredno zmago. Sokolu pa bi kmalu pred domačo publiko uspelo iztržiti nevarni Danici vse tri možne točke.
Pari prihodnjega kola so naslednji: prost bo Kras, Danica - Zarja, Polet - Kraški dom, Nabrežina - Mak, Gaja - Sokol.
Z. S.
Sprejem za Juventino ob prestopu v 2. AL
Ob letošnjem napredovanju v 2. nogometno amatersko ligo sta vodstvi goriškega pokrajinskega odbora SKGZ in TO ZSŠDI pripravili sprejem za predstavnike štandreškega športnega društva Juventina. Ob tej priložnosti je predsednik PO SKGZ dr. Mirko Primožič naglasil pomen tega napredovanja, kar je v bistvu nadaljevanje uspehov v zadnjih sezonah, ko smo na Goriškem zabeležili vrsto pomembnih dosežkov v ekipni konkurenci in med posamezniki.
Predsednik teritorialnega odbora ZSŠDI prof. Aldo Rupel je v svojem pozdravnem nagovoru izrekel pohvalo štandreškim športnim delavcev za dosežen uspeh, ki je prišel v času, ko ŠD Juventina praznuje svojo 40-letnico ustanovitve. Podobne so bile tudi misli predsednika odbora za telesno kulturo pri SKGZ arh. Jožeta Ceja, ki je omenil tudi pomembno vlogo, ki jo ima štandreško društvo v goriški špor-
tni stvarnosti. V imenu Športnega	je povedal, gre podčrtati tudi dobre
društva Juventina se je za izraženo	rezultate, ki ju dosegata mladinski
pozornost zahvalil član vodstva Miloš združeni ekipi v prvenstvih začetni-Tabaj. Ob uspehu članske ekipe, tako kov in najmlajših.
V organizaciji Plavalnega kluba Bor
Tekmovanje v znamenju zelo zagrizenih bojev
V soboto je plavalni klub Bor v bazenu pri Oljarjevih organiziral sklepno tekmovanje za sezono 1987/88. Namen prireditve je bil v tem, da Borovi plavalci in plavalke pokažejo sadove dela med letom, namenjena pa je bila tudi drugim osnovnošolskim otrokom, katerim je plavalni šport pri srcu. Želja vodstva kluba pa je bila tudi v tem, da bi s tekmovanjem ponovno opozorilo vse starše na živo prisotnost plavalnega športa na zamejskem športnem prizorišču in s tem na možnost gojenja tega športa v slovenskem okolju.
Samo tekmovanje je potekalo v zagrizenih bojih preko 60 mladih plavalcev, ki so se pomerili v vseh disciplinah. Otroci so pokazali dobro pripravljenost, dosegli pa so tudi nekaj res dobrih rezultatov. Glede samega tekmovanja velja še povedati, da bi bila udeležba še bolj številna, če zaradi bolezni ne bi bilo odsotnih več kot tretjino prijavljenih otrok.
Ob samem tekmovanju pa se nam zdi prav/ da nekaj besed posvetimo tudi temu mlademu zemejskemu športnemu kolektivu, ki ima za sabo že nekajletno aktivnost, čeprav je bil for-malno-pravno ustanovljen šele februarja lani. V teh nekaj letih se je PK Bor razvil v dinamično strukturo, ki lahko nudi otrokom kvalitetno vadbo od plavalne šole, ki je namenjena predšolskim otrokom, pa do tekmovalne aktivnosti.
Čeprav so glavni cilji kluba v tem da predšolski in osnovnošolski mladini nudi možnost gibalne dejavnosti v vodi in skrbi predvsem za učenje plavanja in čim boljše osvajanje plavalnih tehnik, pa so si odborniki že ob ustanovitvi kot enega osnovnih ciljev zadali tudi tekmovalno dejavnost. Tako so se že letos včlanili v italijansko plavalno zvezo, spomladi pa so nekateri borovi plavalci in plavalke že nastopili tudi na nekaterih tekmovanjih na deželnem nivoju.
Ob tej priliki se je izoblikovala tekmovalna skupina, ki bo v prihodnjem letu precej povečala število vadbenih ur, s treningi pa bodo nadaljevali tudi v juniju. Kot nam je povedal predsednik kluba Bogdan Petelin, pa ta načrtovana razširitev dejavnosti zahteva okrepitev strokovnega kadra, kjer se bo dosedanjim trem trenerjem pridružila še ena strokovna moč, glavni problem pa bo še naprej ostal plavalni
bazen, saj so možnosti za vadbo pri Oljarjevih precej omejene. Toda vodstvo kluba je tudi pri tem optimistično, tako da bodo imeli tekmovalci in otroci v plavalni šoli tudi v bodoče na razpolago možnost vadbe v okviru začrtanega programa, (rg)
DEČKI: 50 m hrbtno (letnik 1979): 1 I. Kobal, 2. D. lozza. Letnik 1978: 1. M. Babich, 2. G. Pertot. Letnik 1977: 1. W-Sancin, 2. M. Klobas, 3. A. Stanese-
Letnika 1975/76: 1. I. Veljak, 2. A. Co-loni, 3. K. Doljak. Dečki - deklice (let' niki 1972/73/74): 1. A. Volpi, 2. L. Klobas, 3. M. Corossez. DEKLICE: 50 m hrbtno (letnik 1980): 1. M. Grippari, 2. N. Milič, 3. J. Simčič. Letnik 1979: 1-K. Amato, 2. K. Severi. Letnik 1978: 1-T. Gruden, 2. I. Pahor, 3. M. Stibiel, 4-P. Morozzi. Letnik 1977: 1. T. Pitacco, 2. E. Doljak, 3. K. Comar. DEČKI: 50 tfl prsno (letnik 1979): 1. D. lozza, 2. *• Kobal. Letnik 1978: 1. R. Šušteršič in G. Talotti, 3. F. Čok, 4. I. Furlanič. Letnik 1977: 1. M. Coretti, 2. L Rolich, 3n A. Stanese, 4. P. Franko. DEKLICE: 50 m prsno (letnika 1979/80): 1. J. Sini' čič, 2. M. Grippari, 3. N. Corossez. Letnik 1977: 1. M. Mamolo, 2. I. Vidah-ZAČETNIKI: 25 m prosto: 1. J. Kf pun, 2. D. Bukavec, 3. M. Zupan, 4. A-Furlan. ZAČETNICE: 25 m prosto: J E. Sancin, 2. K. Zompichiatti, 3. ^ Glavina. DEČKI (Plavalna šola): 25 * prosto: 1. J. Pahor, 2. I. Spetič, 3. K-Sancin.
DEČKI - DEKLICE (Plavalna šola)
25 m prosto: 1. R. Pecchiari, 2. K. Ale= sio, 3. M. Mikolj, 4. E. Taučer, 5. ^ Frandolič, 6. D. Carli. DEČKI: 50 "
delfin (letnik 1977): 1. M. Petelin, Volčič, 3. Ma. Petelin. DEČKI: 50 « prosto (letnik 1980): 1. D. Cosutta. M. Štefančič, 3. D. Leone, 4. S. ^ab„a', 5. K. Kranjec. Letnik 1978: 1. M- e bich, 2. R. Šušteršič, 3. G. Talotti, 4-Brazzani, 5. G. Pertot, 6. I. M°ze. j, Letnik 1977: 1. W. Sancin, 2. I. Roll£0 3. M. Coretti, 4. R. Volčič, 5. P. Fran£~
2. P-
O. IVI. ^UltJLLi, H.	i • * - pe,
6. M. Klobas, 7. M. Petelin, 8. Ma-r 2 telin. Letnika 1975/76: 1. I.
K. Doljak, 3. A. Coloni. DEČKI - V* . LICE:	50 m prosto (•%%,;,
1972/73/74): 1. L. Klobas, 2. A. vu r 3. M. Corossez. DEKLICE: 50 m pr^. (letnik 1980): 1. K. Mezgec, 2. F. ^ ^ gec, 3. M. Milič. Letnik 1979.	• ^
Amato, 2. K. Severi, 3. N. CoXv Letnik 1978: 1. T. Gruden, 2. 1- j* 3. Letnik 1977: 1. I. Vidah, 2. E. Doljan T. Pitacco, 4. K. Comar.
Odbojka: po polfinalnem delu deželnega pokala
Naprej le Sokol Indules
Po zadnjem kolu polfinalnega dela tekmovanja za deželni pokal F-JK je od naših štirih predstavnikov le Sokol Indules v ženski konkurenci dosegel uvrstitev v sklepno fazo, a obe moški ekipi, 01ympia in Bor Cunja Avtopre-voz, sta povsem popustili, igralke Sloge Koimpex pa so imele smolo, saj so bile izločene le zaradi slabšega količnika v nizih.
Moški
SKUPINA A
BOR CUNJA AVTOPREVOZ -
LIBERTAS TURRIACO	0:3
(10:15, 2:15, 7:15)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Marega, Kocman, Tul, Gombač, Meton, Lippolis, Strajn, Hmeljak, Starc.
Borovci so polfinalni del deželnega pokala sklenili brez zmage. Po uvodnem porazu s Fincantierijem so v četrtek izgubili tudi v Gradišču 3:0 (15:5, 15:10, 15:12), v soboto pa še doma s Turriacom. Plavi so nastopili v zdesetkani postavi zaradi odsotnosti vrste standardnih igralcev. Priložnost, da se izkažejo, so dobili tudi mlajši in še posebno v prvem nizu so jo povsem izkoristili, a napake v polju so bile v nadaljevanju le usodne.
Borovci so tako končali sezono, v kateri so z osvojitvjo 5. mesta v prvenstvu C-2 lige presegli vsa najbolj optimistična pričakovanja.
OSTALI IZIDI 2. IN 3. KOLA: Fin-cantieri - Turriaco 3:0, Torriana -Fincantieri 0:3.
KONČNA LESTVICA: Fincantieri 6, Turriaco 4, Torriana 2, Bor Cunja Avtoprevoz 0.
SKUPINA B
»SOJ.UNIC«
3:0
ANCHOR FIX - OLVMPIA
(15:10, 15:5, 15:13)
OLVMPIA: I. in Š. Cotičj Dornik, Marassi, D., S. in A. Terpin, Špacapan, Sfiligoj.
Z dvojnim porazom proti Anchor Fixu iz Ville Vicentine in v četrtek Proti četrtoligašu Prati 3:1 (15:6, 15:10, 7d5, 15:13), so si igralci goriške 01ym-Pie zapravili možnost, da bi se uvrstili v finalni del tekmovanja za deželni Pokal. V obeh srečanjih (proti Prati sta manjkala Špacapan in Dornik) so Goričani zaigrali pod običajnim nivojem in poznati je bilo, da se je zanje sezona v bistvu sklenila z napredovanjem v C-l ligo,
IZIDI 2. IN 3. KOLA: Libertas Saci-l? - Anchor Fix 1:3, Libertas Sacile -Prata 3:0.
Z derbija 1. kola polfinala med Sokolom Indules in Slogo Koimpex
KONČNA LESTVICA: Anchor Fix 6, Libertas Sacile, OIympia in Prala 2.
Ženske
SKUPINA A
NUOVA PALLAVOLO TRST -
SLOGA KOIMPEX	1:3
(15:12, 6:15, 11:15, 10:15)
SLOGA KOIMPEK: Cocchi, Drnov-šček, Križmančič, L. in N. Lupine, Milkovič, Miot, Morpurgo, Škerk, Ukmar.
Potem ko je v sredo Sloga Koimpex na domačem igrišču s 3:2 premagala tržaški Villacher Beer, je sinoči v zadji polfinalni tekmi odpravila še traško Nuovo pallavolo. Po negotovi igri iz prvega seta, ki so ga zasluženo osvojile domačinke, so slogašice osvojile ostale tri brez večjih težav. Naše igralke, ki zaradi šolskih obveznosti zadnje čase ne trenirajo več redno, so igrale precej nihajoče, vendar še vedno dovolj učinkovito, da so slavile proti ekipi, ki nastopa v D ligi. (Inka)
SOKOL INDULES - VILLACHER 0:3
(15:17, 6:15, 15:17)
SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Vižintin, Legiša, L. in T. Masten, Škerk, Žbogar, Pertot in Stoper.
Proti tretjeligašu Villacherju je Sokol Indules doživel gladek poraz delno zaradi dobre igre Tržičank, ki so za
uvrstitev v finalni del nujno potrebovale zmago, delno pa po svoji krivdi. Sokolovke so namreč zgrešile veliko število servisov, v končnicah pa je prišla do izraza tudi večja motiviranost Villacherja, saj si je naša ekipa že pred tem srečanjem zagotovila prvo mesto v skupini, kar je lep uspeh, če vemo, da je moči merila z dvema viš-jeligašema.
IZIDI 2. IN 3. KOLA: NPT - Sokol Indules 0:3, Sloga Koimpex - Villacher 2:3, NPT - Sloga Koimpex 1:3, Sokol Indules - Villacher 0:3.
KONČNA LESTVICA: Sokol Indules, Villacher in Sloga Koimpex 4, NPT 0.
SKUPINA B
IZIDI 2. IN 3. KOLA: Tarcento Libertas Martignacco 0:3, Libertas IT AS - Kennedy 3:0, Libertas Martignacco - Kennedy 3:0, Tarcento - Libertas ITAS 1:3.
KONČNA LESTVICA: Libertas Martignacco 6, Itas Fiume Venelo 4, Tarcento 2, Kennedy 0.
PRVO KOLO FINALNEGA DELA: Sokol Indules - Libertas Martignacco (4. 6.), Villacher Bier - ITAS Fiume Venelo.
Finalni del za prestop v 1. žensko divizijo
Slogašicam dolinski derbi
BREG - SLOGA	0:3
(14:16, 1:15, 9:15)
BREG: T. in L. Canziani, Žerjal, Sancin, Glavina, Kral, Giorgi, Seganti, Gaburro, Ota, Rossetti, Zahar.
SLOGA: Fabi, Drasič, Čebulec, Grgič, Jogan, Pieri, Čepin, Škerk.
Prva tekma finalne skupine za napredovanje v 1. žensko odbojkarsko divizijo se je končala z gladko zmago slogašic. Izenačen in dokaj lep je bil le prvi niz, v katerem so imele brežan-ke pri 14:13 tudi set žogo, a je niso znale izkoristiti. Delni poraz je močno načel njihovo samozavest in v drugem nizu so povsem odpovedale v sprejemu servisa. V tretjem nizu je prišla do izraza večja napadalnost gostiteljic, ki so povsem zasluženo zmagale. (T. C.)
IZID DRUGE TEKME: San Sergio -Club Altura 3:0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - PREVENIRE NEODIGRANA
Zaradi odsotnosti sodnikov te tekme niso odigrali. Nadoknadili jo bodo v četrtek.
IZIDI 17. KOLA: Prima Scuola Pallavolo - DLF 0:3, CUS - La Marmotta 3:1, ASSDI - Rozzol 3:1, Volley Club -Inter 3:2.
LESTVICA: Inter 1904 in Volley Club 30, ASSDI 26, Prevenire, CUS, DLF in La Marmotta 14, Bor in Rozzol 8, Prima Scuola pallavolo -2. (Bor in Prevenire imata tekmo manj)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
BOR FRIULEXPORT - SLOGA KO-IMPEX 3:1 (15:5, 10:15, 15:10, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Foraus, Vidali, Milanič, Brazzani, Grbec, Vi-sentin, Superina, Fučka, Sancin, Del Piero.
SLOGA KOIMPEX: Kocman, Sardo, Černe, Por, Cocoravez, Kosmina, Rebula, Foschini, Marucelli, Fabrizi.
V povratnem srečanju so se borovke oddolžile slogašicam za edini poraz, ki so ga doslej doživele v letošnjem prvenstvu. Derbi med zmagovalkami prvenstva in drugouvrščenimi slogašica-mi vsekakor ni povsem izpolnil pričakovanj, saj šesterki nista pokazali tisto igro, s katero sta prednjačili v prvenstvu. Bor Friulexport je dobro igral le v prvem nizu, ko je z uspešnimi servisi onemogočil nasprotnicam, da napadajo in bil nato neustavljiv v protinapadu. Od drugega niza dalje je bila tekma izenačena, lepim akcijam pa so sledile tudi nedopustne napake. Na
koncu je prišla predvsem do izraza večja homogenost Borove šesterke. Medtem ko so si borovke že v prejšnjem kolu zagotovile napredovanje v D ligo, bo morala Sloga Koimpex v zadnjem kolu premagati še ekipo NPT, da si zagotovi častno končno drugo mesto.
IZIDI 17. KOLA: KiIljoy - Le Volpi 1:3, OMA - NPT 3:2, Virtus - CUS 0:3. Bor FriuIexport - Sloga Koimpex 3:1.
LESTVICA: Bor Friulexport 28, Sloga Koimpex, CUS in OMA 20, Virtus, KiIljoy in DLF 12, NPT 8, Le Volpi 4. (OMA ima tekmo več)
Under 14 moški na Goriškem
Val prvak!
VAL - SAN LUIGI	3:0
(15:6, 15:7, 15:8)
VAL: Brescia, Marušič, Persoglia, Devetak, Paoletti, Pahor, Florenin, Černič, Kovic, Gergolet.
Z deseto zaporedno zmago so valov-ci dve koli pred koncem prvenstva osvojili naslov prvaka. Tekma je bila nezanimiva zaradi skromnosti nasprotnika. Trener Kodrič je poskusil nov sistem igre in poslal vse razpoložljive igralce na igrišče. (Zip)
SAN LUIGI - BRIŠKI GRIČ	3:0
(15:6, 17:15, 15:3)
BRIŠKI GRIČ: Korejčič, Drufuka, R. in D. Mikluš, Maraš, Hlede, Mučič.
Mladi Brici so potrdili, da spadajo med boljše ekipe prvenstva. Z lahkoto so osvojili prvi in tretji set, težave so imeli le v drugem setu. Po slabem začetku, ko so že zgubljali s 14:7, pa so reagirali in pospraviti tudi ta set. (Zip)
Superminivolley: na Opčinah
Danes finale
V telovadnici openske nižje srednje šole bo danes popoldne finale pokrajinskega dela prvenstva v ženskem su-perminivolleyu (4:4) na Tržaškem. Od 15. ure dalje se bo za naslov prvaka pomerilo osem najboljših četverk, ki so si nastop v tem finalnem delu priborile z zmagami v svojih kvalifikacijskih skupinah. Med drugimi bosta nastopili tudi dve Slogini in ena Borova ekipa. Zmagovalec bo 19. junija nastopil na deželnem finalu na Trgu Unita v Trstu.
Giocavolley v Tržiču
Brici v finalu
Ekipa Briškega griča si je z zmago na r.2iški manifestaciji Giocavolley zagoto-Tua nastop na državnem finalu, ki bo od o. do 19. junija v Chioggi. Na prireditvi, 1° je pripravilo društvo Fincantieri ob p°delovanju pokrajinskega odbora FI-
, so v molki konkurenci nastopile le ovenske postave. Vsa srečanja.so se .. -—la pri 1:1, zmagali pa so briški fan-
'■Je 7-1>'^^- 1 l-x-__in   _ xi i_
končala
! zaradi boljše razlike v točkah.
IZIDI: Briški grič - Val 1:1 (11:15, 15:5); “nski grič - 01ympia 1:1 (15:13, 14:16);
‘Vmpia - Val 1:1 (13:15, 15:12).
3 LVEfTVICA: 1, Briški grič, 2. 01ympia,
BRIŠKI GRIČ: Maraž, Marjan in Mar-^Drufovka, Miklus, Korečič, Gravner.
Faganel, Pintar,

Devetak, Florenin, Croselli, Ko-ic' Černič.
1
1
obvestila
	
‘ VKk DANICA pra ,a prireja v okviru Občinsi
Turn! • tekmovanje v tenisu in š; Sovrf'ey se ^dko udeležijo le obi . ni> ki morajo svojo prijavo ( Cof do 4- junija) potrditi Bo
•teI 882257)882380) aU Ladi'U Deve, p *pK SIRENA
optj ’? iudi letos tečaje v razn nasiprils.' evropa, finn 420, windsu '»trokn m sPoredom: 1. OPTIMISJ lunila rf°d 8' t*° 14- *eta starosti) oč Julija o iulija in od 11. julija dr dince’ i EVROPA, FINN 420 (za i
WlNDŠnp°p^sle) od 4' d0 9' iulii'
25. gr, Vn . 'za mladince in odrasle 'diorma iullia- vPis in podrobn sltem e,so na razpolago na por krati ali	Sirene v popoldan
ob^Vnedel,ahZiU‘raj
kom oh bo danes' 31- E m- s Pri R'avalnnn .uri zaključno tekmov jjj tetaja v bazenu v Lipici
^'adirmaV6'3'6 za razred optimis da jadralni? a4- Ieta starosti) ter te •eraji za r 8 deskah (od 14. leta da 'a'i od 2n ^zre,I optimist se bodo o “d 18. 7 h d0 1- 7-. od 4. 7. do li
rtefai> na i°a29' 7:ter od t- 8- do 1 d° 16. 7 igralnih deskah pa od 1 30. 7' °d 18- 7- do 23. 7. ter od i VPisovani
JUNIJ 88
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 5,80% bruto, zapade 1. 12. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 3. junija
Emisijska cena
99,25%
Rok
5 let
Efektivni letni donos bruto	neto
12,15%	10,60%
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
31. maja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L JZTT
Mt"'
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Z ladje se širi neznosen smrad
V Genovi protest zoper Zanoobio
GENOVA — Sirska motorna ladja Zanoobia s svojim nevarnim tovorom odpadnih stupenih kemikalij je priplula v genovsko luko, kjer so jo vlačilci privlekli v privez Calata Rubattino. V istem privezu je še sedem tovornih ladij, prav na teh ladjah pa so včeraj delavci iz protesta stavkali. Ti namreč trdijo, da je močno čutiti po vsej bližnji okolici močan smrad, ki prihaja iz sirske motorne ladje.
Zanoobia prevaža kar 10800 železnih posod, ki vsebujejo raznovrstne strupene odpadke. Ti bi lahko povzročili pravo ekološko katastrofo, če bi se slučajno izlili v morje. Včeraj so poslali protestne telegrame glede izbire priveza tudi razni genovski ekonomski operaterji. Med drugimi se je admiralu Giuseppeju Franceseju, ki ga je ministrstvo za civilno zaščito pooblastilo, da reši problem sirske ladje, pritožil tudi generalni direktor najvažnejše genovske ladijske trgovske družbe Filippo Schiaffino, ki je zahteval, naj v najkrajšem času odpravijo vzroke včerajšnjega nepredvidenega zastoja pri razkladanju na bližnjih ladijah. Ta zastoj, trdi Shiaffino, bi lahko povzročil nemalo ekonomskih izgub, več ladij pa bi lahko tudi bojkotiralo genovsko luko.
Včeraj so uslužbenci genovske luke po večdnevnih državnih stavkah ponovno šli na delo, prisotnost sirske ladje pa je popolnoma ohromila delo v privezu Calata Rubattino.
Sirija naj bi močno okrepila vojaške položaje na Golanskem višavju
Izraelsko časopisje piše o možnosti nenadnega sirskega napada na Izrael
JERUZALEM - Včerajšnje izraelsko časopisje je obširno poročalo, da je Sirija v preteklih mesecih izredno okrepila svoje vojaške položaje na Golanskem višavju ob demarkacijski liniji z Izraelom in od tam vse do Damaska. Po teh navedbah naj bi sirski obrambni sistem obsegal minska polja, artilerijske položaje in raketne.rampe.
Po navedbah izraelskih vojaških strokovnjakov so sirske divizije v nekaj urah pripravljene za organiziran napad na izraelske položaje. Ti strokovnjaki v izjavah za izraelsko časopisje tudi trdijo, da se Sirija pospešeno oborožuje, kar naj bi potrjevalo nekatere domneve, da naj bi vlada v Damasku želela spopad z Izraelom. Ta spopad naj bi si Sirija želela zato, ker naj bi bili Sirijci prepričani, da Izrael ne bo vrnil zasedenega dela Golanskega višavja po mirni poti, poleg tega pa naj bi bilo po pisanju izraelskih dnevnikov sovraštvo do Izraela tako močno, da bi bili Sirijci takoj pripravljeni napasti izraelske položaje na Golanskem višavju.
Bližnjevzhodno področje pa je bilo tudi včeraj prizorišče krvavega atentata. V Vzhodnem Bejrutu je eksplodiral avtomobil napolnjen z eksplozivom in po prvih podatkih povzročil najmanj 15 mrtvih in številne ranjene. Spopadi in splošna stavka pa so bili značilni za zasedena arabska ozemlja. S tem naj bi Palestinci skušali opozoriti Reagana in Gorbačova, ki v teh dneh v Moskvi razpravljata o vseh perečih problemih, na nujnost čim hitrejše rešitve palestinskega vprašanja.
Sirski oficirji pripravljajo načrt vojaških operacij sirskih enot na področju Bejruta	(Telefoto AP)
Začetek sodne obravnave proti Celentanu Znani pevec tvega pet let zapora in globo
RIM — Na rimskem porotnem sodišču se je včeraj pričel proces proti Adrianu Celentanu, ki je obtožen atentata proti civilnim pravicam državljanov. Znanega pevca in filmskega igralca dolžijo, da je med oddajo Fantastico, med volilno kampanjo o ljudskih referendumih, s svojimi izjavami proti lovu v bistvu zmedel in celo zavedel volivce. Celentano tvega pet let zapora in visoko denarno globo.
V zelo uspešni televizijski oddaji je Celentano v soboto 7. novembra 1987 lastnoročno napisal na tablo pred televizijskimi kamerami geslo »lov je proti ljubezni« in takoj zatem pozval gledalce, da na glasovnicah ljudskih referendumov napišejo isto. Sodišču ga je dan kasneje prijavil rimski glavni tožilec, ki je očital Celentanu, da je kršil tradicionalno volilno premirje. Njegove izjave so sprožile val polemik v tisku in v javnem mnenju, ki je bilo globoko razdvojeno. Mnogi so podprli Celentana, mnogi pa so ga ostro obsodili.
Celentano je včeraj pred sodniki izjavil, da se v oddaji Fantastico ni neposredno dotaknil ljudskih referendu-
mov o sodstvu in o jedrskih centralah ter da je govoril o lovu, ki itak ni sodil v ljudsko glasovanje. Rimski tožilec je sprva sprožil sodni postopek tudi proti glavnemu direktorju prve televizijske mreže RAI Rossiniju in proti odgovornemu za oddajo Fantastico Maffucciju, preiskovalni sodnik pa jih je kasneje popolnoma oprostil.
Poroti predseduje sodnik Severine Santiapichi, ki je svojčas zaslovel kot predsednik sodnega zbora na procesu proti ugrabiteljem in morilcem predsednika krščanske, demokracije Alda Mora. Sodniki si bodo danes ogledali posnetek oddaje Fantastico, nakar bo spregovoril javni tožilec. Proces proti Celentanu se bo po vsej verjetno zaključil jutri. Pevec je vsekakor videti precej optimistično razpoložen, čeprav je novinarjem priznal, da je treba zakone v_ vsakem primeru strogo spoštovati. »Če mi bodo dokazali in priznali krivdo je prav, da me obsodijo, čeprav sem bil med tistimi spornimi televizijskimi izjavami vseskozi v dobri veri ter sploh nisem pričakoval, da me bo ta afera peljala na sodišče«, je še dejal Celentano (na sliki med včerajšnjo sodno obravnavo).
Novo vodstvo rimske kurije
VATIKAN — Janez Pavel II. je včeraj imenoval dva nadškofa, in sicer 64-letnega avstralskega nuncija, ki je bil do včeraj stalni papežev odposlanec na Nizozemskem, Edwarda Cassidyja ter 61-. letnega italijanskega nuncija, ki je bil predstavnik rimske katoliške cerkve v Čilu, Angela Sodana za namestnika tajništva papeške države, oziroma za tajnika javne cerkvene uprave. Ti dve važni funkciji znotraj papeške države sta od 5. maja 1979 pa do včeraj opravljala 61-letni španski monsi-njor Eduardo Martinez Somalo in 64-letni italijanski monsignor Ac-hille Silvestrini. Silvestrini in Somalo bosta 28. junija, in sicer ob priložnosti četrtega koncistorija Janeza Pavla II., postala kardinala in bosta najverjetneje prevzela direkcijo nekaterih dikasterijev rimske kurije.
Monsinjor Edward Cassidy, doma iz Sydneya, je postal duhovnik leta 1949, diplomiral pa je na lateranski univerzi. Msgr. Angelo Sodano pa je doma iz Isola d'Asti, rimski katoliški cerkvi pa služi že 27 let.
Nova turistična ponudba: sončenje na minirani plaži
LONDON — Bliža se čas poletnih počitnic in turistične agencije se množijo kot gobe po dežju. Med »novorojenčke« moramo prištevati zdaj še firmo Počitnice za norce, ki zagotavlja vsem, ki se želijo vsaj začasno znebiti rutinskega življenja, obilo počitniških ... nevšečnosti.
Ponudba je izredno bogata, sezonskim mazohistom pa so na voljo nekajdnevna bivanja v Perzijskem zalivu ali ekskurzije po Afriki. Ostanimo kar pri afriški ponudbi, ki predvideda 10-dnevno potovanje po najbolj nevarnih ozemljih severnega dela celine. Za 2.500 dolarjev (približno 3 milijone lir) si lahko privoščite iskanje smole po Egiptu, Izraelu, Jordaniji, Siriji in fraku. Na voljo so tudi slična potovanja po »nevarnih« državah Zaire, Zimbabve in Zambija. V Perzijskem zalivu je življenje še bolj raznoliko. Namesto čofotanja v bazenu, vam turistična agencija zagotovi sončenje na miniranih plažah ob zvoku raket žemlja-zrak, da o napadih iranskih torpedovk niti ne govorimo.
Podjetnik, ki si je izmislil in ustanovil turistično agencijo Počitnice za norce, je star komaj 25 let, piše pa se Števen Pearce. Kdor misli, da gre pač za fanta z bujno fantazijo, se le delno moti, saj si Pearce že nekaj let služi mastne denarce z izdajanjem »norih plošč« (glasbeniki igrajo na verige, zvonce in ropotulje) ter z likovno galerijo »Ekscentriki, a diskretno«. Pearce trdi, da se marsikomu upirajo počitnice ob morju, na plažah, pod palmami. Ljudje so se tega že naveličali, zato jih zdaj mikajo ekskurzije med pasdarani, nakupovanje po libijskih mestih, iskanje min po puščavah in podobne bedarije, ki si jih lahko privoščijo le nekateri, saj je za vpis v Pearceovo agencijo potrebno odšteti 185 dolarjev vpisnine. Najbrž gre ta vsota v sklad za zavarovanje agencije, v primeru, da kdo od turistov obleži na tem ali onem bojnem polju.
Kmalu mimo nevarnost Brigitte Montanari
ZAGREB Prihodnji teden bodo rešili problem italijanskega tankerja Brigitta Montanari, ki se je pred štirimi leti potopil v srednjem Jadranu s svojim strupenim tovorom. Danes pričakujejo prihod drugega italijanskega tankerja Capo Verde, na katerega bodo pretovorili nevarno kemikalijo s potopljenega tankerja, ki so ga nedavno privlekli s kraja nesreče v zaliv Remetič na otoku Kaprije.
Akcija pretovarjanja 900 ton strupenega plina bo trajala nekaj dni, z vsemi varnostnimi ukrepi in ukrepi zaščite morja, zraka in tal. Pretočeni plin bo prevzel za predelavo splitski Jugovinil. Usoda tankerjevih razbitin je še negotova. Na dan je že prišla zamisel, da naj bi ladjo predelali v svojevrsten eksponat, ki bi opozarjal na ekološke grožnje pa tudi na uspeh jugoslovanskih strokovnjakov, ki so razrešili ta zapleten primer. Obžalovanja vredno pa.je, da so nekateri tuji viri zaradi neusmiljenega konkurenčnega boja skušali z lažnimi in nepreverjenimi govoricami izkoristiti primer Brigitte Montanari, da bi odvrnili turiste od obiska tega dela Jadrana, komentira Tanjug.
Napovedujejo zakonski osnutek v prid tujim delavcem
V Palermu razpravljali o problemih priseljencev
PALERMO — Konec minulega tedna se je v Palermu zaključilo posvetovanje sredozemskih sindikatov o perečem vprašanju množične prisotnosti tuje delovne sile v Italiji in rasizma v Evropi. Prisotni so bili predstavniki sindikalnih central iz Alžirije, Tunizije, Maroka, Grčije, Jugoslavije, Portugalske, Egipta, Cipra in evropske sindikalne zveze, ki so razpravljali za okroglo mizo.
Poudarjeno je bilo, da gre za zelo aktualno vprašanje, s katerim se tako ali drugače soočajo domala vse razvite države: kljub množični brezposelnosti doma, sprejemajo ceneno delovno silo iz Azije in Afrike, ker opravlja najnižje poklice in dopušča nečloveške oblike izkoriščanja. Zgovoren je podatek, da Italija namenja vsako leto za pomoč nerazvitim 4 tisoč milijard lir, izkoriščanje delovne sile iz tretjega sveta v Italiji pa prinaša 8 tisoč milijard lir dobička. Skratka, to, kar z eno roko daje, z dvema jemlje. Izkoriščanje tretjega sveta se torej 'nadaljuje tudi na evropskih tleh, kar je mogoče tudi zato, ker se ta gospodarstva naglo razkrajajo in popuščajo močnemu demografskemu pritisku. V Afriki bo v nekaj letih izginila polovica pašnikov in orne zemlje, ki se bodo spremenili v puščavo. V Evropo pa bo prišlo na milijone Afričanov. Računajo, da jih bo leta 2 tisoč samo v Italiji približno 5 milijonov.
V teh pogojih narašča nevarnost rasizma, kakršnemu smo bili priča tudi v sosednji Franciji. Glede na to da si ne moremo predstavljati Evrope, obdane z bodečo žico ali novim »berlinskim zidom«, je pač usod-
no, da se sprijaznimo z globokimi spremembami družbenih razmer in naglo premostitvijo pojmovanja držav kot prostora za razvoj enega samega naroda. Temu naj prepusti mesto kultura sožitja in medsebojnega razumevanja. Uveljaviti moramo večkulturni model, ki naj zbliža obali Sredozemlja v harmonični mozaik prijateljskih narodov iu skupnosti.
To so bile tudi osnovne misli posega, k1 ga je imel na srečanju v Palermu predstavnik KPI sen. Stojan Spetič, ki je tudi napo' vedal skorajšnjo predstavitev zakonskega osnutka za zaščito tujih delavcev v ItaltJ* ter njihovih civilnih, kulturnih in družbej nogospodarskih pravic ter za uspešen ho] proti vsem pojavom rasizma. Osnutek Pf.1' pravlja posebna delovna skupina direkcij KPI na osnovi smernic evropskega Par*®' menta, ki jih je pripravil sen. Spetič v lovanju z evropsko poslanko Francesco M linaro, pri čemer so upoštevali tudi izsle“ je evropske raziskave o rasizmu, o kateri J lani poročal evropski poslanec Giorgig K setti, kakor tudi izkušnje nekaterih sil ropske levice.	A.
Srečanju v Palermu sta sledila tudi P . tajnika v notranjem ministrstvu Valdo P ni (PSI) In za zunanje zadeve Gilberto BO lumi (KD). Udeležili so se ga italijanski s* dikalisti ter zastopniki nekaterih (f® mj-rodnih ustanov, kot so Unicef, Visoki k sariat OZN za begunce, inštitut »Fern in Santi«, Caritas, Amnesty Internatioii.^j pod. Med udeleženci so bili .zel° aZjj-tudi zastopniki organizacij afriških m skih delavcev, ki delujejo v Italiji.