265. štev. V Ljubljani, sreda 81. decembra 1919. iLieto. K »20-— Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . pol leta . ictrt leta . ja raesec . . rtsaacsacs Za inozemstvo; celo leto ... K 140' pol leta. . « » „ 70 četrt leta . za mesec . Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu . -------------------- štev. 8. Telefon štev. 44. ===== Na pismene naročfce 'crez pošiljat e denarja se ne . moremo ozirati. .srečni!.; naj pošiljaj* očnino po nakaznici. Ogiasi sc zaračonajo po porabljenem prostor 11 in sicer 1 mm visok ter 55 mm šliok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popust. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — -.......... '■-= Rokopisi se ne vračajo. gr....... : Razbit občni zbor , Kmetijske družbe*4. r Zvišanje drag. doklad mestnim uslužbencem? (Poročilo glej na 2. strani.) •h ___^—— Jadransko vprašanje na prvi seji mirovne konference. LDU. Pariz, 29. „Temps'‘ poroča, da bo L!oyd George vendarle prišel v Pariz In da se torej nova konferenca ne bo vršila v Londonu. Prva seja nove konference ]e določena ža 5. januar/ LDU. 30. Začetkom januarja se •bodo sestali ministri aliiranih in aso-ciiranih držav, da zopet pričnejo z delom mirovne konference. Prva seja bo 6. ali 7. januarja. Na dnev- nem redu je posvetovanje o usodi Turčije, o bodočnosti Carigrada, o mirovnih pogojih za Madžarsko m o jadranskem vprašanju. Poskusili bodo spraviti v sklad italijanske in Jugoslovanske zahteve ter doseči sporazum zlasti v reškem vprašanju. Najbrž se bodo tudi posvetovali o položaju na Ruskem in v Srednji Evropi. valo se je danes za 100 dolarjev 9100 K, za 100 avstrijskih kron 57 kron, za 100 dinarjev 395 K, za 100 francoskih frankov 900 K, za 100 lir 735 kron. PRIPRAVE ZA VOLITVE V NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. _ Beograd, 30. Včerajšnji ministrski svet se je bavil z vprašanjem no-vega volilnega reda za Narodno predstavništvo. Sklenili so, da se bo vzel kot podlaga srbski volilni red. NEMIRI V BOLGARIJI. Splošna stavka — obsedno stanje. LDU. Kološ, 29. Po poročilih iz Sofije so v vsej Bolgariji vsled dra? ginje živil in oblači! proglasili splošr no stavko. Vlada je v vsej državi proglasila obsedno stanje. Zaupno. Ponesrečeni albanski napadi. zasedla že pred enim letom, napadi LDU. Beograd, 29. „Pravda“ jav-ija: Napad Arnavtov je bil resnično brezpomemben nastop kačaških čet. Po hitrih odredbah se je v kratkem posrečilo, pregnati in razkropiti roparske tolpe. Odrejeno je vse potrebno, da sc preprečijo podobni roparski napadi. LDU. Podgorica, 29. Po zadnjih poročilih se je posrečilo jugosloven-skim četam z našega ozemlja pregnati albanske odpadnike, katere vodijo italijanski častniki in orožniki. Čudno je. da se dogajajo na ozemlju, ki ga je italijanska armada na jugoslovenske obmejne straže, ne da bi italijanska vojaška oblastva kaj vedela o tem. Trdi se, da so Albanci ob prvem napadu naš strokovni oddelek, broječ 20 mož m enega častnika, ujeli in da je bil odpeljan v Clemonti. Jugosloveni so imeli tri mrtve in več ranjenih. Izgube sovražnikove niso znane. Red ob meji je zopet vzpostavljen. Jugo-slovenska vojaška oblastva bodo zahtevala od poveljnika v Skadru. da izpusti ujetnike. Izdajstvo generala Vešoviea. Beograd, 30. (Izvirno poročilo Jugoslavije.) Današnja »Politika« poroča iz Pariza, da je dobila naša mirovna delegacija v roke dokaze, ki jasno izpričujeo krivdo bivšega črnogorskega generala Vešoviča. General je poslal meseca oktobra v Italijo svojega zaupnika, ki Je naprosil laško vlado denarne in vojaške podpore v boju proti Jugoslovanom. Italija je privoila, Vešovič pa se je moral zavezati, da bosta postopala on in Nikita vedno v sporazumu z Italijo. Italijanski senat proti Francozom. LDU Berlin, 30. »Berjiner Tage-blatt« poroča iz Rima: Pri razpravi o zunanji politiki v senatu govorniki kar odkrto govorijo. Senator Mazzi-otti je pobijal Clemenceaujevo trditev. da so se Jugoslovani junaško borili v intresu entente, ter rekel, da je ravne nasprotno reš: da so bili jugoslovanski polki bili najžilavejši v boju Avstrije proti Italiji. Senator Prascare je z bolestjo ugotavljal, da zapostavljata Clemenceau in francoska zbornica Italijo ne samo Srbiji, temveč celo Jugoslaviji, da je žalostno. da te izjave soglašajo z mišljenjem dela francoskega naroda. General Robilant je govoril o jadran-skm vprašanju ter izjavil, da angie-ško-ameriški kapitalizem tepta vse narodne pravice ter da ravno tako Izroča nemška ozemlja in Gdansko Poljski, kakor odreka Reko Italijanom. VLADIMIR LEVSTIK. Nadaljevanje. Višnjeva repatica. (Dalje.) Zaprl ji je’ usta s poljubom. In 7rasi skupaj v stTastnem obje- mu. ..«kor bi gnetla skupna bol n obeh eno samo telo. Topot je grof 6r>oznal. da Je moči v objemu ženske pozabiti na vse — če bi trajal do smrti... , ^ »Glej, glej,« si je mls il Rovan v svojem zatišju, »tak je *e [es» £ar pripovedujejo? Skojaj da bi se sline pocedile človeku 1 Hodhnana, vroče mi prihaja; to treba pogasiti, da ne nastane požar... Upam, da me ne spravita v zadrego? V uho mi pišite, apage satanas! Kaj se še nista najedlo? Ctnok-cmok, aristokrat in bur-žnjka; za nas proletarce je luk-luk m-iporočbivejši. Živela ekspropriaci-, U < Nagnil je buteljko, potegnil in dodal politično. «Vidi ju pa le zatožim; kdo ve, ali ne pride prav? Samo da bi ju bil slišal, kaj sta molila!« Grof in Dora se nista ganila. Rovan je slišal le njiju bolno dihanje. Radikalci hočejo ju risati Narodno banko. Beograd, 30. (Izvirno poročilo Jugoslavije.) Občni zbor »Narodne banke« je sklican za 4. januarja. Kakor poroča »Pravda« se pripravljajo radikalci z vso paro, da dobe banko popolnoma v svoje roke. Ker pa določajo štatuti, da ima vsak delničar lahko k večjemu 30 gasov, so pustili Protič, Ninčič in drugi radikalni bogataši prepisati dele svojih delnic na svoje žene, otroke in uslužbence, da bi tako dobili več glasov, čeprav je to postavno nedopustno in kaznjivo celo po radikalnem zakon.u Vrednost krone narašča. (Izvirno poročilo Jugoslavije.) Zagreb, 30. decembra. Tudi na današnji borzi je v valutni trgovini obdržala kolkovana krona svoje dobro stališče, kar se je pokazalo v zopetnem znižanju tujih valut. Plače- »aapr.rn i-HIPC« aBHWWBWMW— kakor bi lima škripali srci pod težkim bremeom. S prača se Je oglasil potaien šum. ki ca ie študentov ostri sluh takoi prestregel: toda dvojica ie ostala gluha. Tam Je nekdo zastokal. zaškripal z zobmi: prhnila so Židana krila, ženski korak ie priskočil ter se ustavil tik pred njima dvema. Vzdignila sta glavi, osupnila in se izpustila: bila Je Nina. ki spričo poraza ni mogla več strpeti na mestu. Poslednji ostanek razsodnosti Je bil ugasnil v njeni glavi; sledila je grofu in Dori, našla ju, videla vse in zbesnela. Zdelo se je, da plane v Doro ter }i izpraska oči. »Kača!« je siknila, koma! dihale. Grof, dasi pripravljen na vse, se Je vendar zbal škandala v tej obliki. »Prosim vaju —«, je bil začel. Toda Dora mu je položila roko na komolec; po drgetu prstov ie čutil, kako orle v nji boj med voljo ?n tistim temnim razburjenjem, ki ni utegnil spoznati njegovega vzroka. »Ne boj se.« je delala s sumljivo mirnim glasom, in na prvi mah se je čutilo, da Danes Je jasno, da je bil rimski »kongres potlačenih narodov« le komedija, uprizorjena od ljudi, ki so služili kot zavestno ali nezavestno orodje oficijalnim krogom italijanskim po težkem kobaridskem porazu. — Italija ni hotela nikdar priznati jugoslovanskih zahtev, niti o njih resno razpravljati — k temu jo je prisilil šele Caporetto. Poslanec Torre je aranžiral sestanek potlačenih narodnosti na rimskem Kapitolu — v prvi vrsti pa je bil ta kongres vaba za Jugoslovane, druge narodnosti so igrale le ulogo maske, za katero se je skril italijanski Maechiavelii. — In Jugoslovani so za vabo zagrabili, trnka pa niti niso opazili. — Kaj in kako se je na tem kongresu razpravljalo, danes še ne vemo — vse je bilo tajno in zaupno. Slovenci sploh nismo bili zastopani; v to svrho določenemu slovenskemu delegatu dr. Gregorinu ie »dospel« potni list — prepozno, drugemu Slovencu, ki se je hotel udeležiti kongresa, ni bil dovoljen vstop kljub intervenciji Wickhama Steeda. Naša javnost bo morala zahtevati temeljitega poročila od tedanjih jugoslovanskih udeležencev. Znani rimski pakt je dokument brez jasne stinulacije. brez podpisa kakšne odgovorne osebnosti. — Dosežen je bt tedaj edinole italijanski namen: oslabiti odpornost v prvi vrsti jugo-slovaskih čet na fronti. Kako nejasni in neodkriti so bili vsi taki dogovori med Jugoslovani in Italijani nam spričuje spomenica — zaupna seveda — Italijasko-srbskega komiteja, ki se je snoval in osnoval v Švici nekako ob času, ko Je pripravljal Torre s čisto drugo jugoslovansko gruno pod načelstvom dr. Trumbiča rimski kongres. , ,* italilani: Ghislbri, Secolov dopisnik Flesch in tržaški profesor Granel-Io so iskali stikov z radikalno srbsko skupino, predvsem z redakterjem velikosrbskega ženevskega glasila »La Serbie«, dr. Lazo Markovičem. V prednačrtu. ki ie bH obojestransko sestavljen, se sramežljivo omenjajo Hrvati In Slovenci, katerim je določena propagadistična oziroma iredentistična sekcija komiteja, ki se bo menova! italijatisko-srbskt. da se ne vzbudi'popolnoma opravičeno nezaupanje — mefiance pleinement ju-stlfiče —• ki io Imajo Jugoslovani do italijanskega javnega mnenja. Spomenica naglaša, da ie potreben sporazum med Italijani in Jugoslovani »po načelih in Programu Giuseppe Mazzinija, prvoboritelja za pravice in svobodo narodnosti, ki je vedno priporočal svojim sodržavljanom zvezo s slovanskimi narodi na Balkanu«(!l). 28. jan. 1918 ie poslal g. Markovič Sokolovemu dopisniku R- Fleschu listo srbskih politikov in uglednih mož, kt so sc priglasili k italijansko-svbskemu komiteju. V pismu, ki ga jc pisal Fleschu in priložil tej listi pravi g. Markovič, da se v Londonu raztovarjajo z Italijani in Jugoslovani pod auspieijami angleškega zunanjega urada in pod vodstvom Stee-dovim. Imena podpisanih mož v poslani listi, da so imena cele Srbije, vsega, kar nekaj pomeni v Srbiji. Zato naj tudi Italija odgovori na ta način, da določi v komite kakih 40 enako uglednih politikov in parlamentarcev. Medtem jc odšel g. Obisleri v Italijo in poročal komiteju, da se v Italiji zelo zavzemajo za sporazum z Jugoslovani In zanimajo za italjan-sko-srbski komite v Švici, ki si ie določil za svoj cilj dosego te^a sporazuma. Vendar — poroča Obisleri in tu-!c tiči zajec — smatrajo nekateri prijatelji tega sporazuma, n. pr. profe. sor Salvennini ali pa poslanec Gi-retti, »da jc naša (t. j. ital -srbs. komiteja) formula preveč splošna (va-gue) In bi radi da se bolje precizira zlasti v teritorialnih vprašanjih,« »Mi smo imeli pogum«, Je dejal prof. Salvetnini, »da izjavimo javno, kako daleč segajo italijanske aspiracije in kateri teritoriji imajo pripasti Jugoslaviji. S slovanske trani. ni nikdar nihče lasno oovedal. kaj misli nrlzna-ti italijanskim aspiracijam.« Po tem GhisleTijevem poročilu, se je dr. Markovič posvetoval s članom jugoslovanskega odbora g. Oazzarifem in poslal g. Fleschu sledeči odgovor: »Zelja g. Girettija, da preciziramo meie, se mi ne zdi v skladu — ne glede na pomisleke, ki sem Vam o njih že govoril -- z ustrojem samim našega komiteja. Mar naj mi — v to neupeljani — ukrepamo o tako delikatnih vprašaniih? »In kako nai zbrerento te može, ki imaio svojo dobro vero, svoje s*rem!ienie za solidno zvezo z Italijo, kako nai iih zberemo, če bi se morali obvezati, da podpišejo to ali ono mejo? Prosim vas, pišite nujno g. Ghis-leriju, pošljite mu prepis mojega pisma obenem z listo in povejte mu. da smatramo mi bazo, ki smo se zanjo odločili o priliki razgovorov v Bernu za najprikladnejšo v sedanjih razmerah, recite mu, da ni vsa važnost le v mejah, ki se lahko s časom pre-menijo, in ki ne smejo pomeniti ba-rijer. S tein ne maram reči, da smatram črto, ki mi o nji govori g. Ghis-leri za absolutno nesprejemljivo (!!). V tem trenutku, ko' delamo prvi poskus za resnično italijansko-slovan-sko sodelovanje, ne uvidevam zakaj in čemu naj bi začenjali tam, kjer bt mogli bolj naravno končati/ Politične osebnosti naše sekcije so najboljša garantija Italija. Ce zahtevat« od nas več. se bojim zasnitve, tež-koč in neuspeha, ki bi bil težak. Povejte g. Ghisleriju, da bo imela naša manifestacija, ki bi jo priredili vsi politiki Srbije, kot jo predlagamo mL blagodejen učinek (uneffet salutaire) pri Hrvatih in Slovencih, posebno prt tistih, ki se ne morejo še otresti nezaupanja do Italije.« In tako so se vrstili tajni in zaupni pomenki, izmenjavale spomenice in pisma, a narod je čakal odrešilne besede — te ni bilo — Salve-mini, Giretti in drugi so naravnosf -zahtevali preciznih izjav z naše strani, ni jih bilo. Zato smo pa dobili rimski pakt. cunjo brez vrednosti in kol goli berači smo šli k pariški konferenci. Italija je s podlasičjo hitrostjo pregledala položaj — jugoslovansko ^zastopstvo mamila v Rimu, okrog pa metala mreže vsem mogočim korfi-teiem. ki so jasno vedeli, a nikdat jasno povedali, da jim ni cilj osvofiflC rJimv vsega jugoslovanskega ozemlja ampak povečana Srbija. V tem malenkostnem koncertu se je bamn Scnnino z lahkoto znašel in igrah Tako kncept se bistveno ni spremenil niti pozricle. in ker Italija ni našla pri nas začrtanega principa v vprašanju meja. se je vrela še čez londonsko črto in zabarikadirala v Reki. Danes narod ve. kako po krivem je zaupal —zato na ne prizna nika-kih »zaupnih« sklepov in bo v^dll obračun sam. Italija bo morala slišati tudi tiste naše može, ki se ne bodo bab iasno govoriti — samo tiste bP poslušal tudi narod. S. * L. 1918 torej g. Markovič ni So vedel, kakšno stališče naj bi zavzel vsai principijeluo z ozirom na obris naše m c le! Pol litra vina manj popijte na Silvestrov večer, pa si lahko naročite »Jugoslavijo« za cel mesec In s! s tem zagotovite za vsak dan obilico zanimivega, aktualnega, poučnega In zabavnega čtiva. Naročite »Jugoslavijo« takoj! ga tika namenoma in noče več tajiti svole skrivnosti pred ljudmi. »Prav, prav,« je zavrisnila Nina cepetale, »že prav, da le vem, ti hinavka! In vi, grof, ki ste me razžalili pred vsemi I Meni tako. moj oče ua Jo bil dober, ko ste ga potrebovali? Z njegovim denarjem vam ni dolgčas, hahaha!« Usulo se je kakor ploha, nien glas je prihajal čedalje bolj kričeč. »Nina!« je vzrojila Dora. »Obvladal se, prosim, dokler si v rnoli hiši: tega ne dovolim, da bi. —« »Nikari . . •« Grofovo obličje se je razpuščalo v trpkem, brezupnem nasmešku; grohot ga ic silil menda. »Vseeno je. Kar nadaljujte, gospodična Nina; vse povejte, vse naštej-te. Pomislite, da so tudi ostali gostje radovedni«. Nina se ni dala prositi; ostali gostje pa so že itak nastavljali ušesa in se primikali bliže k verandi. Grof je poslušal in se smehljal. »Lepe reči prihajajo na dan,« Je pomišljal Rovan ter mrznil za svojini oleandrom, da ne bi preslišal be- sedice. »Glei, glej!« Od same razigranosti bi bil najrajši uščenil Nino v nogo. Toda po ložaj se je ostril od hipa do hipa: do grdega prizora, ko bi bila tudi Doro minila zavest, ni manjkalo niti rol lasu. tako silno se ie razmahnila nadebudna mlada furija v bore kratk! minuti. Na višku zadrege se ie zaslišal glas’ hišne, ki je popraševala po Dori. V svojem belem čepeu in predpasniku je pritekla na verando ter zmedla NinJ štreno besedi. Hotela ie vedeti, ali je gospodična Pd-hlinova tukaj. »Čemu?« Je vprašala Dora osuplo. »Kdo io išče?« »Dekla, Gospa profesorjeva so poslali Šal, da bi se gospodična ogrnili domov grede«. »Tak mislijo doma, da je tu?« se ie zavzela Dora. »Kje je potem osta la? Povej dekli, da Vide ni tu — stoj. reči Ji. nai počaka«. ■ »Ni Je več. gospodična. Oddala je šal in šla: pet minut bo tega«. Nagla tesnoba je zgrabila Rova- na v njegovem zatišju. Kaj se je bilo’ zgodilo? Sluteč nekai zlega, ie namislil s tem nestrpneišo iezo. da ie ulet in ne more nikamor. Vse zanimanje za Ninkino pravdo z Doro in grofom ga ie minilo, kakor bi tremi. Vzlic temu se mu ie zazdelo, da se je zdrznila ob čudni novici vsa »tekmečeva« siluata od glave do nog. Potemtakem grof vendar ni bil ravnodušen do Vide! In stara mržnj« ga le popadla z novo močjo. Hišna ic šla; zavladalo le tre-notje molčanja. V grofovi g’a vi ja kovala misel, da Jc Vida po vseli znakih zapustila dom v družbi Egona Smučiklasa, razuzdana, ki mu te še nedavno tako nastežaj odkril svoje umazane misli. Doma ie m več, in semkai pi dospela: kje se mudita .n čemu? Grenko se je skesal, da ni obiskal humanista in ga posvaril, kakor je bil namenjen. Na razgrajanje Ecronove sestre je v tem čisto pozabil; ona pa je bila takisto začutila, kaj Je napravila, ter se brž sesedla na klopico, iščoč rešitve % svojih najgenljivejših solzah. Viharen občni zbor »Kmetijske družbe". Včeraj za deseto uro dopoldne Je M sklican v ljubljanski »Mestni dom« občni zbor »Slovenske kmetijske družbe«. Program tega občnega zbora je bil tudi s političnega stališča velezanimiv, kajti bil je torišče, kjer sta prvikrat po prevratu javno trčili dve kmetski organizaciji in sicer pristali »Samostojne kmetijske stranke« in klerikalna »Kmečka zveza«. Za ta občni zbor se je naslednja skrbno in dobro prpravila in orga-izirala svoje volilce z največjo disciplino, dočim je »Samostojna« za-noi: arila vsako agitacijo. Kmečka Zveza je že 18. decembra 1.1. razposlala na svoje zaupnike obširno okrožnico s kandidatno listo. Vsem njihovim delegatom se je zabi-čevalo v tej okrožnici, da se morajo pred zborovanjem zglasiti v »Jugo slovanski tiskarni« lil. nadstropje, da se morajo vsi odzvati do zadnjega brez izgovora. »Stvar je vele-važna!« Pokažimo disciplino!« Obenem so bile že priložene gasovnice z Mihaelom Iskro kot predsednikom. Ob desetih se je začela dvorana polniti. Ob vhodu v dvorano je bila Stroga kontrola delegatov. Trajala je nad tričetrt ure. Med zborovalci pa je že krožila kandidatna lista klerikalne večine. Sprva se je shod vršil stvarno, mirno in dostojno. Po dvorani pa je že valovila nekaka nasičena atmosfera, tišina pred viharjem. Prošt Kalan je kot predsednik otvoril v kratkih besedah občni zbor, spominjajoč se zaslug pok. Evgena Lampeta za družbe. Tajnika namestik ing. Lah Je podal nato obširni in velezanimivi poročili o delovanju družbe v zadnjih letih izza vojne ter na kratko o družbinih računih za leti 1917 In 1918 ter o proračunu za leto 1920. Predsednik Kalan je na to poročal o odpustu odnosno vpokojitvi dosedanjega družbine-ga tajnika g. Gustava Pirca vsled njegove zahteve. Predlagal je, da občni zbor ugodi tej zahtevi in da se mu izreče javna zahvala ter priznanje za njegovo 56-letno delovanje v procvit dnižbe in kmetijstva na Kranjskem. Občni zbor je z odobravanjem vzel to na znanje. Nato je bil Imenovan novi definitvl tajnik g. ing. Lah. — Volitve. — Protesti. Kandidatna Usta »Kmečke zveze« je na predsedniško mesto kan- didirala pjosestnlka In čevljarja Mihaela Iskro iz Hlebc pri Lescah. Ko je prišla volitev predsednika na dnevni red, se je dvignil kmet Ivan Ažman iz Hraš pri Lescah na Gorenjskem, in jc ostro protestiral proti izvolitvi Iskre predsednikom. Predlagal je, da se Izvoli generalni ravnatelj g. G. Pirc za predsednika, nastala je ostra debata glede postopanja pri volitvah in skrutinlju. Opozicija je odločno zahtevala, da sc volitev predsednika vrši posebej in poimensko. Temu se je ugodilo. Z nestrpnostjo se je pričakoval izid volitve. Vsa dvorana je bila v bojnem razpoloženju. Buren boj za skrutinij, ki je trajal več kakor pol ure. Ob polu one popoldne so skrutinatorji končali svoje delo in razglasili: Iskra ISO glasov, Gustav Pirc 67 glasov, 4 neveljavni, 3 prazni, oddanih je bilo 224 glasov. Ko se je objavil izid volitve, je nastal v dvorani vihar. Pri opoziciji je vzkipelo ogorčenje. Pričelo se je živahno in odločno debatiranje. Tu je priprost kmet bral grehe prisotnim duhovnikom, tam zopet so mirnejši elementi trezno diskutirali o nenavadnem izidu. Resni možje so od-ločo izjavljali: »Ta javna korporacija naj ima takega zastopnika!« Odločen je bil zlasti protest kmetov poti Izvolitvi Iskre, češ, da niti ni »pravi ud« v smislu pravil. Večina tega važnega ugovora ni mogla izpodbiti. Vihar in hrup je trajal nad pol ure. Ko so se duhovi nekoliko pomirili, je nastopila kompromisna težnja med obema strankama. Pristaši »Samostojne kmetijske stranke« so privolili v kompromis; začela so se pogaianja med zmernejšimi elementi »Jugoslovanske kmetske zveze« in je bil uspeh skoro že dosežen na ta način, da postani predsednik prošt Kalan in podpredsednik Pirc. Toda ta kompromis se je razbil ob trdoglavosti in načelni neizprosnosti nekaterih duhovnikov, čeprav je bila tudi večina njih treznejših pristašev zanj. Ker je bil zlasti župnik Orehek proti vsakemu kompromisu, je bila večina moralno prisiljena, sama razbiti občni zbor. Ob 3. popoldne je moral predsednik — prošt Andrej Kalan zaključiti zborovanie bpez vsakega pozitivnega rezultata. Mestni svet Je imel sinoči izredno sejo. na kateri je razpravljal najprej o prodaji trga Tabora Sokolu I. za zgradbo sokolskega doma. Poročevalec dr. Triller je predlagal, naj se prepusti 6600 m2 Sokolu I. za ceno 71.000 K, vendar pa sme zazidati samo zahodno froto. Svetnika dr. Ad-iešič in Jeglič (SLS) sta ugovarjala, češ. da mora trg ostati z zdravstvenih ozirov nezazidan in da je cena mnogo prenizka, dr. Novak in dr. Triller pa sta predlog zagovarjala. Pri glasovanju je bila prodaja odobrena s 23 glasovi. Galerija je pozdravila izid glasovanja z odobrava-njm in ploskanjem, za kar Je prejela od g. župana ukor in svarilo. Deželna vlada je odobrila sklep mestnega zastopa o najetju 4.000.000 K posojila za aprovizacijo. Posojilo se bo najelo pri »Mestni hranilnici«, ker je v bankah zelo težko dobiti denar. O povišanju prejemkov mestnih uslužbencev je poročal župan dr. Tavčar, lei le izvajal, da bi veljalo občino 258.000 K na mesec, če bi iz-Jednačila plače svojih nastavljencev z onimi državnih uradnikov. Tega bremena občina ne more prenesti, zato predlaga, da se začasno zvišalo samo dravinjske doklade tn to za 50 odstotkov. Tekom debate je pristal naposled na 100 odstotkov, kar je občinski svet tudi sprejel. Mestnim na-StevIJncm se torej zvišajo dosedanje draglnjske doklade — ne cele plače — za 100 odstotkov. Prošnje za uvedbo ovlh električnih luči so bil odbite, ker je mestna elektrarna podalo izjavo, da ne more pod nobenim pogojem dovoliti večje porabe elektrike. „Za milijoni" |e naslov novega veiezanlpilvega romana, Id začne Izhajati v novem letniku »Jugoslavije«. Roman je priredil za list ugleden slovenski književni delavec. Izhajal bo redno v v s a -k! številki. »Jugoslavija« pa bo začela sred! jantiarja priobčevati tudi SudomiišneTn zabavne M pil M JC Oba romana sl lahko zagotyjrJ|^ ako naročite »Jugoslavijo«, !z ftalij. ujetništva. Po enoletnem koprnenju po dragi domovini se mi je vendar posrečilo. da sem prišel iz laškega ujetništva v mili domači kraj. Da se nam Jugoslovanom tam ni prav dobro godilo, je splošno znano. V začetku, kol po polomu stare Avstriie. so z Jugoslovani postopali še kot s prijatelj! in zavezniki, ker so vedeli, da si niso prisvojili zmage nad Avstrijo sami, ampak da le tekla za osvoboditev zatiranega ter od Nemcev zasužnjenega naroda ob sini! Adriji tudi naša kri. Ko pa je Lah svojevoljno zasedel naša lepa mesta Gorico, Trst. Reko itd. ter mu ie naša država stopila nasproti s klicem: Stoj! in je uvidel, da nismo narod, kateri bi iz enega tiranstva hotel zabresti v drugo, mogoče še hujše, ie.bilo pri • jaMistva konec. Začeli so nas po st;.,ni gledati in črteti ter povsod zapostavljati. Bili smo nameščeni po raznih taboriščih v gornii, srednji in spodnji Itaiiii. za katerih snago in red se pa Italijani niso mnogo brigali. Radi tega so se začele pojavljati razne nalezljive bolezni med ujetniki. Na stotine naših mož in fantov v nailepši dobi je pustilo tam svoje mlado življenje. Tako Jih je samo v Jugoslovanskem taboru v Barieti v 3 mescih umrlo 16.000. število. ki človeka navdaja z grozo. Tudi druge razmere so bile jako slabe. V taborišču Lecce, kjer sem bil 6 mescev, smo ves čas bili na prostem v šotorih. Spali smo na golih tleh mnogi brez odeje, niti slame nam niso dali. Večkrat so mnogi morali v dežju bivati kar pod milim nebom. ker Je bilo šotorov premalo. Hrana Je bila popolnoma nezadostna in tako slabo kuhana, da smo Jo morali večkrat proč zmetati, da si nismo še boli pokvarili naših želodcev In čreves. Skoro vsi smo zboleli na črevesni jetiki, neke vrste griža, na kateri Jih le veliko pomrlo. Ko sem na tej bolezni bolan ležal v bolnišnici. sem izkušal, kako malo sc Italijanska saniteta briga za ujetnika. Dolgo se nisem mogel ganiti od svojega ležišča, pa nisem dobil nobenih zdravil. Zdravnik je prišel do vrat, se obrnil ln zopet šel. Ko sem ga po tovariša prosil (sam radi slabosti nisem mogel do njega, on pa k meni ni prišel) n pomoč I« rake!: jaz ne morem pomagati. Ni hotel. Za jugoslovanskega bolnega ujetnika ni bilo pomoči. Marsikdo bi ozdravel, pa je moral umreti vsled neusmiljenosti, brezbrižnosti ir« barbarstva italijanske sanitete! In sedaj na zadnje, ko so začeli odhaiati ujetniki v domovino, so pošiljali Nemce in Mažare domu, naše ljudi pa na delo. Pri tem so nas pa še ogoljufali za borno plačo, katero bi nam imeli izplačati. Nemce so pošiljali jako hitro domu. Našim se je le redko komu posrečilo priti k takemu transportu in to samo. če je rekel, da je Nemec. Tako sem tudi jaz srečno dospel v domovino, v našo mlado Jugoslavijo, po kateri smo tako hrepeneli. Pa kako smo se razočarali, ko smo se vrnili. Vse lepše smo si prej predstavljali. Prej je cel naš narod kakor en mož delal skupno za osvoboditev, sedaj pa, ko smo komaj dosegli narodno svobodo ln se nam v doglednem času smehlja lepa bodočnost, pa najdemo narod razcepljen v nailiutejšem strankarskem boju. Namesto složnega dela za skupni blagor, katero je v teh časih neobhodno potrebno, če hočemo, da spravimo stvari zopet v red, pa brat črti brata. Zunai naših državnih mej se govori: Glejte jih, kako so prej vsi skupno delovali za svojo državo, komaj so pa sami svoji gospodaril, pa že vzdiguje eden glavo črez drugega; niso za drugo, kakor za hlapce, da jim drugi vodijo gospodarstvo. Naj bi se najprej poravnale zuuanle reči, potem šele. ko bomo varni od zunaj, bi bil čas, za medsebojne politične boie. Na nas Jugoslovanske ujetnike se ni nihče spomnil! Nikogar ni bilo, da bf se informiral o rtaši usodi. Cehi so poslali svoje delegate, da se poučijo, kako gre ujetnikom iz Češke (bili so samo še Nemci iz Češke tam. ker Čehi so se že takoj v začetku vrnili domov.) Poljaki so poslali svoje zastopnike k ujetnikom poljske narodnosti, na nas se ni nihče spomnil. Nai bi se vsaj zdaj kdo spomnil naših ujetnikov, ter Jim pomaga! do svobode. Kako potrebujemo delavnih moči v domovini posebno v gospodarskem oziru! Naše delavne moči pa pešaip v tujini, kjer umirajo naši bratje. Seveda kdor sam ne trpi. temu se nič ne mudi, oa drugače je, če mora kdo sam trpeti. Jugoslovanski ujetnik, ki se ie vrnil iz Italije. PISMO IZ ZASEDENEGA OZEMLJA. Aude, a upravičene obtožbe. Cenjena pisarna! Dovolite mi, da Vam podam ob koncu leta pregled napak — žalibo-že napak — ki so se godile od dne do dne, od meseca do meseca! Prvo, kar stopi človeku v oči, ko stopi na svobodna tla Jugoslavije, je pomanjkanje skoro vsakega zanimanja in razumevanja za pioblem, ki ga obsega pojem »zasedenega ozemlja«. Iz tega nerazumevanja se porajajo vse napake, ki bodo usodepoine, če jih pravočasno ne odpravite. Naravno bi bilo — na žalost moramo to povdarjatl — da bi smatral slovenski narod zasedeno ozemlje kot del svojega ozemlja, kot najboljši del, da bi smatral vse odočitve mirovne konference, ki nam hočejo odtrgati samo ped naše zemlje — kot ničeve ter bi skušal zanesti to zavest v celi jugoslovanski narod. In kakor so delali Italijani in nekdaj Srbi, bi se moralo začeti pri mladini! In kaj vidim pri vas? Knjiga, Iti Jo Je skrpal neki Kržišnik žalostnega imena, ki navaja med važnimi mesti Italije tudi Trst, Gorico ln Polo — ta knjiga ne samo, da ni vzbudila med narodom najhujšega ogorčenja, narod se sploh ni zmenil za njo — samo šolska oblast se je podvizala, da jo je odobrila kot učno knjigo na srednjih šolah! Potem si ni težko predočiti, kako se vzgaja naša mladina. In ta mladina naj nam enkrat odreši neosvobojene kraje!! In politika, oficijelna in neoficl-Jetna? Kako hitro se je skrila za svoje strankarske programe; !e tu in tam pade še mimogrede tako zavoljo lepšega kaka beseda o zasedenih' krajih, plaha, neodločna beseda — in konc! Komu dela sive lase begunsko vnrašanie, nasellevanje beguncev, Skrb za prihajajoče ln odhajajoče, ki jih sMibeio in derejo razni zavodi In zasebniki pri Izmenjavi denarja — vse. kakor bi ne bili to naši bratje, kakor bi ne živeli na zemlji, ki je bila še včeraj naša, in ki Jo hočemo imeti Jutri! Vse, kakor bi ne šlo tu za narodno premoženje In bi bili to kaki prihajajoči i Vzhodne Indliel In oa- ’ tem veselice! [Veliko jih' je pri va*. saj meni se je tako zdelo, ampak to nič ne de! Vsak se rad veseli svoje svobode- A kje slišiš na teh veselicah kako besedo o bratih onkraj demarkacijske črte, kdo se spomni, da bi začel nabirati za podporo bratov iz neosvobojenlh krajev — kajti brez nič ni niči! In tako, kakor je bilo pričakovati, je baje izpadel tndf. »Dar svobode«. Milijon kron smo hoteli zbrati! In koliko se Je nabralo? Slišal sem številko, da sem zarudcl, in edino upanje je — da to vendar ni res’ In tako gre dalje in dalje ob tej neskončni poti, ki ji ni dogledati konca. In naši interniranci! To bo dolga in žalostna povest, ko pridejo vsi domov — žalibog jih bo ostalo mnogo, mnogo tam doli v italijanski zemlji, ki so umirali z mislijo na domovino — ali Je mislila tudi domovina na nje? Naj zadostuje. Sklepam: če ne bo smatra! narod teh ljudi kot svojih bratov in te zemlje kot svoie zemlje — je tudi ime! ne bo!! Sprejmite itd. Koliko pisem od raznih ljudi, pri-prostih in pisanih v izbranih besedah, smo že brali. Vsa so bila več ali monj enake vsebine, žalost, tožba in obtožba. Kako dolgo bodo prihajala taka pisma, na katera ne moremo odgovarjati, ker Jim nočemo pritrjevati? p. p. Proti belemu terorju na Madžarskem. Vodstvo madžarske socijalno-de-mokratske stranke je objavilo na so-cijalne demokrate vseh dežela razglas, ki se na kratko glasi: Po padcu sovjetske vlade divja na Ogrskem beli teror. Ječe so polne socijalnlh demokratov, komunistov in delavcev. Po mnogih mestih le protirevolucijonarna soldateska pomorila ujetnike. Rudeči teror Je zh časa sovjetske vlade ugonobil 500 oseb. beli teror pa od padca sovjetske vlade že 5000. Brutalnemu ubi-vanju belih tolp so se pridružili legalni umori protirevolucijonarne lustice. Na smrt obsojeni niso samo zločinci, temveč tudi pošteni revoht-cijonarci in idealisti. Antanta ie poskusila ogrsko so-vietsko diktaturo v njenern terorizmu omejiti in je zato dopustila, da so Budimpešto po odhodu romunskega vojaštva zasedli beli gardisti. Tako je bil ogrski proletariiat na milost ln nemilost izročen ogrski protirevo- luciji. IVsled tega Je postala antant* soodgovorna za dogodke v Budim« pešti in bi morala ščititi ogrski prp-letarijal proti "osvetožeijnosti beleg« terorja, kakor Je prej uspešno ščitil* ogrsko buržoazijo proti rdečemu terorju. Mi poživljamo radi tega socija-Jistc in delavske stranke vseh dežela, da z nami protestirajo proti divjim grozovitostim ogrske protirevolucije ! Poživljamo v prvi vrsti socija-liste in delavce Velike Britanije, Francije. Italije in Združenih držav, naj zahtevajo od svojih vlad, da g svojo mogočno besedo naredijo konec grozovitemu divjanju belega terorja na Ogrskem. Sodrugi. pomislite, da se v Budimpešti izrekajo dan za dnevom smrtne obsodbe, da se od tedna do tedna izvršavajo te obsodbe. Vi morate glasno in energično govoriti, ako hočete predbojevnike ogrskega nroletarijata izstrgati iz rok njegovih rabljev. Protest francoskih Intelektualcev prot! obsodb! komunistov. LDU Nauen, 29. Povodom smrtnih obsodb v Budimpešti zaradi dejanj pod komunistično vlado, so odposlali Anatole Franic. Marcel Cah* hin, Jean Louguct in uredništva listov »Humanitc« in »Popuiaire« proteste brzojavke, ki jih objavlja tudi dunajska »Arbeiter Zeitung«. Komunistični protesti na Ogrskem. LDU Dunaj, 30. decembra. Usmrtitev devetih boljševikov se je izvršila navzlic protestu angleškega poslanika Sortna. Komunistična stranka sklicuje za danes protestne shode proti budimpeštanskim usmrtitvam in proti nedelavnosti avstrijske vlade med pokretom belega terorja na Dunaju. Dunajski socljallsti proti obsodbam, LDU Dunaj 30. Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, je konferenca dunajskih zaupnikov socianodemo-kratske stranice dne 28. decembra sklenila izreči preganjanemu ogrskemu proletarijatu svoje simpatije ter naročiti izvrševalnemu odboru, da kar najhitreje izvrši močno akcijo, da prepreči, da bi se nadalje krvave obsodbe izvršile nad predbo-jevniki proletarijata. Pozvali bodo bratske stranke vseh držav in dežel, da s poudarkom dvignejo svareči glas proti krvavemu preganjanju so-drugov na Ogrskem. Jugoslavija. Ministrski svet. LDU. Beograd, 30. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi v Beogradu navzoči ministri. Obravnavalo se je o nekaterih manjših tekočih poslih, kakor tudi o volilnem redu. Vojni minister odstopi. LDU. Beograd, 29. „Epoha“ poroča: V merodajnih krogih se vzdržuje vest. da bo vojni minister Hadžič izstopil iz kabineta. Kot kandidata za mesto vojnega ministra se imenujeta generala Branko Jovanovič in Živko Pavlovič. Lov z lirami. LDU. Split, 29. Okupacijska oblast v Šibeniku je odredila* da se njeni uradniki od 1. Januarja plačujejo v lirah. Ta odlok Je stavila na veliki boben, z namenom, da bi privabila kakega našega uradnika, ki bi se hotel polakomniti denarja in vložiti prošnjo za nameščenje v njeni službi. Naši uradniki se seveda ne udajo, dasi pod upravo italijanske okupacijske oblasti stradajo, ker je življenje v Šibeniku najmanj za 300 % dražje, kakor Je bilo v najslabših časih avstrijske vlade. Sr Uradniška stavka v Zadru. LDU. Split, 29. Predvčeraisrijh so občinski in pokrajinski uradnik v Zadru jeli stavkati, ker jim nist regulirane plače kakor drugim urad nikom. Jugoslovanski list v Zadru. LDU. Split, 29. Te dni začne izhajati v Zadru list za narodne Interese z naslovom „Naš list“. Razna poročila. Italija proti podonavski federaciji. LDU. Rim, 30. Vsi italijanski listi kar najživahneje ugovarjajo Lloyd Georgejevi izjavi, da namerava Velika Britanija iz delov bivše avstro-ogrske monarhije ustvariti carinsko združenje. Za vzpostavitev Internacljonale. LDU. Bern, 28. Centralni odbor švicarske socialno demokratične stranke se bo sestal sredi meseca januarja, da bo razpravljal o možnosti sklicanja socialistov vsega sveta za vzpostavitev internacljonale. Foch postane vojni minister. LDU. Bazel, 29. Kakor se govori v poučenih krogih, se bodo takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe izvršile obsežne premembe v frarteo-skem generalnem štabu in v vrhovnih mestih vojaške uprave. Maršalu Fochu bodo dali mesto vojnega ministra ln bo obdržal tudi vse posle kot vrhovni poveljnik medzaveznl-ških čet. II iti Wilson okreval. LDU. Pariz, 30. „Chicago Tribune" Javlja iz Washingtona, da j« predsednik Wilson popolnoma okreval. Pričel bo zopet s političnim delovanjem in bo osebno rešil vprašanje mirovne pogodbe. Strahoviti vlhar]l v atlantskem oceanu. LDU. Kodanj, 2S. „Politiken“ poroča iz" Newyorka, da vsled strahovitih viharjev, ki vladajo v severnem delu Atlantskega oceana, ne more oditi iz newyorške luke več kot 100 ladij. Ob obrežju mrgoli razbitih ladij. V Newyorku je padla temperatura na 20 stopinj pod ničlo. Po deželi divjajo hudi snežni viharji. Kuga v Sredozemskem morju. LDU. Pariz, 29. dec. Ravnatelj Pasteurjevega zavoda je izjavil poročevalcu lista „Matin“, da se v več sredozemskih mestih, kakor v Solunu, Aleksandriji in Carigradu nahajajo žarišča kuge in da so se zaradi tega ukrenile tamkaj zelo energične odredbe. \ _ 2G5 štev. »JUGOSLAVIJA* dne 3U decembra 1919. Stran 3. Dnevne vesti. — Uredništvo našega lista se odštet nahaja v Frančiškanski ulici št. ti. Telefonska štcvika ostane kakor doslej 3u9. Se]a umetniške komisije »Narodne Galerije« se vrši v petek, dne 2. januarja 1920 ob 3 uri pop. v prostorih »Narodne galerije«. K seji se vabijo tudi člani odbora. — Darujte za revne prekmurske dijake. Za revne prekmurske dijake na državni gimnaziji v Murski Soboti se bo z novim letom olvorila dijaška kuhinja, katere namen je preskrbovali revnim in pridnim^ dijakom potrebno- hrano in po možnosti tudi stanovanje. Kljub silnemu pritisku od strani naših nasprotnikov pohaja vendar I. gimn. razred 30 dijakov; njih pretežna večina je zelo revna in mnogi bodo morali opustiti študije, ako jih ne bomo vsestransko podpirali. — Slovenke in Slovenke, priskočite dijaški kuhinji v Murski Soboti na pomoč in prispevajte kolikor je v vaših močeh! Darovi naj sc pošiljajo na Dijaško kuhinjo v Murski Soboti. — Vse tovarlšc-iuriste. ki so se nameravali vpisati na juridični fakulteti ljubljanskega vseučilišča in ki vslecl tega sedaj niso nikjer vpisani, poživljamo, da v lastnem interesu nemudomtf javijo potom dopisnice svoj naslov in semester Zvonku Dokler-ju, stud. iur. Ljubljana, Resljeva cesta 10. — Jaroslav Mattuž umrl. Kakor je posneti iz čeških listov je umrl 23. t. m. v Pragi sodni svetnik Jaroslav Mattuš, jako agilen in energičen zagovornik češkega naroda. Rajni je bil ljubitelj godbe in strasten turist. V Savinjskih planinah je bil redno vsako leto, tako so se mn bile prikupile. Bodi vrlemu možu in Slovanu ohranjen med nami trajen spomin! NOVE ZVEZE NA JUŽNI ŽELEZNICI. S 1. januarjem se izpremeui vozni red Simplon-Orient-ekspresnega vlaka in se uvede'nov brzovlak med Ljubliano in Beogradom. — Po novem voznem redu odhaja Oriem-ekspres iz Logatca ob 3. uri 51 min. ki pride v Ljubljano ob 4.44. Iz Ljubljane odhaja ob 4.56, prihod v Zagreb na državni kolodvor ob 8.30. — V nasprotni smeri pride Oricnt-eks-pres v Ljubljano oa ob 24.43. Orient ekspres ima od 1. januarja samo spalne in jedilne vozove, tako da odpadejo tudi vozovi prvega razreda. — Novi brzovlak Liubljana-Bcograd bo vozil po naslednjem voznem redu: Odhod iz Ljubljane ob 20.21; prihod v Zagreb ob 23.36. V nasprotni smeri bo odhajal proti Zagrebu ob 1.14. Prihod v Ljubljano ob 6.33. Ta dva nova brzovlaka imata samo vozove prvega in drugega razreda. S prvim januarjem odpove zagrebško ravnateljstvo državnih železnic dva dosedaj vozeča brzovlaka med Zagrebom in Beogradom. —* Osebni vlak št. 36 na progi I.iubljana-Celjc ne vozi več, trgovskim krogom. Napako — da se milo izrazimo - ki smo io delali pred vojno, smo bdržali lepo kot dedščino tudi za jvojni čas. Mislimo namreč dopisoval! ie s tujimi firmami, ki se vrši še vedno v vseh drugih jezikih, samo ne v slovenskem in hrvatskem. NI treba tu opozarjati na prakso, ki so se jo posluževali Cehi že od nek-/ daj, da so dopisovali principijelno samo češki. Tn Čehi so bili takrat še v tuji državi, mi pa smo danes v svoji lastni — ampak glede dopisovanja je ostalo pri nas vse lepo po starem in v Trst in drugod1 dopisujejo naši trgovci še vedno italijanski in nemški in ravno tako sprejemajo popolnoma mirno in brez ugovora 'dopise v tujih jezikih. Ni treba povdarjatl, da kaže to pomanjkanje narodne zavednosti in ponosa ter oboževanje vsesa tujega. pomtr-nu je treba samo na škodo, ki nam nastaja vsled tega prakticiranja. Kajti pri nas moramo plačati ko-respondente za dotične jezike, odtod tisto povpraševanje po naših časoiikih za trgovskimi uradniki, ki morajo biti vešči v govoru in pisavi italijanščine, nemščine itd. Tam spodaj pa jim tega ni treba, saj ijm prinesemo vse na krožniku. Zato ne potrebujejo tamošnje tvrdke našega človeka — ki ostane vsled tega brez kruha. Ni umestno kazati na vse daljne posledice tega postopanja, zato samo apeliramo na naše trgovce v interesu našega naroda — naj ne pozabijo svoje narodne dolžnosti! Za danes samo toliko v opomin, že v naprej pa opozarjamo, da ne odnehamo, dokler se tudi v tem oziru ne osamosvojimo! P. P. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA. 27. t m. se je vršil v mali dvorani Narodnega - doma 24. redni občni zbor Slovenskega Planinskega društva. Predsednik dr. Tominšek Je otvoril zborovanje in podal poročilo 0 delovanju društva tekom zadnjih vojnih let. Denarno stanje zadolženega in obremenjenega društva je prišlo zopet v ravnovesje. Društvo je nakupilo vse koče »Nemškega m Avstrijskega planinskega društva« za kar gre zlasti hvala vladi, ki je to akcijo zelo podpirala. Na to je sledilo tajnikovo poročilo, katerega je prčital g. kapetan Badiura, ki se je spominjal tudi padlih in umrlih članov. Knjigovodja g. Rozman poda blagajniško poročilo, v katerem zia-sti povdarja, da se je društvo rešilo vseh svojih dolgov. Aktiva so znašala koncem 1918 po odbitku običajnih odstotkov na stavbah in inventarju 178289 K 79 vin., pasiva pa 45.819 K 7 vin. Podpore, ki jih je prejelo društvo v letu 1919, so omogočile nakup nemških koč, za kar gre vsem dobrotnikom velika zahvala. Na predlog pregledovalcev računov, ki sta našla društveno knjigovodstvo v. najboljšem redu, se podeli celemu odboru absolutorij. Sledili so razni predlogi. Članarina se zviša na 12 K; vstopnina ostane 2 K; ustanovama se zviša na 400 K. Sklenilo se je, začeti kmalu z Izdajaniera glasila »Planinski Vestnik«. Prtsojbme se bodo uredile po vseh planinskih kočah enotno.^ Glede prekrstit ve dosedanjih nemških koč se le sklenilo sprejeti sledeča Imena; V Julijskih Alpah: Marije Terezije koča: zdaj Aleksandrova k o č a, Deschmanova, zdaj Staničeva, Siebcnseehfitte, sedaj koča ob Triglavskih jezerih, Vnssova koča (v zasedenem področju) se naj-imenuje Erjavčeva koča: v Karavankah: Berthahfltte, sedaj koča na Jepci. Valvazorjeva koča obdrži svoje ime, Zois o v a ravno tako, Ursulaberg-hiitle, sedaj koča na Urški gori itd. s Izid volitev je bil sledeči: predsednik g. dr. Tominšek; odborniki: gg.Tteoretec. Mlakar. Potencam dr. Švigelj, Rozman. Hrovatin. Šarabon, Soklič, Hauptmann, Skabrnc, Mencinger, dr. Demšar in Baduira: odbornikovi namestniki: gg. Kunaver, Lapajne. Oostal, Potočnik in Jcretina: preglednika računov: gg. Lind(pf*r in Kaizel. Uradna žalitve. V nadaljevanju mojih v »Slovenskem Narodu« dto 14.12. 1919. štev. 243 objavljenih vrstic pripomnim z ozirom na Naredbr poverjeništva za pravosodje v popravku v slovenskem besedilu X. poglavja kriminalnega zakonika za Kraljevino Srbuo razvidno v uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 178. točka 798, _ da se mora tudi v zmislu popravljenega prevoda cit- srbskega krim. zakona kaznovati vsakogar, ki žali uradnika o priliki službenega posla izključno z zaporno kaznijo ali z v popravilu navedeno — omejitvijo, da zadene omenjena kazen žaljivca le tedaj, če ie žalitev izrekel v pogledu na službeni posel a,i v pogledu na službeni posel vobče. Na podlagi tozadevne poprel za Slovenijo veljavne kazenske določbe § 312 kaz. zak. je zapadel v njej navedeni kazni vsak žalitell uradujočega uradnika ne glede na to, jje-ll bila izrečena žalitev v pogledu na njegov uradni posel ali ne (glej razsodbo kasač, dvora dto 12. 1. 1888 št. 13.871 ex 1887.) V recipovanem srbskem zakonu označena omejitev na žalitve v pogledu na uradni posel je gotovo umestna, ker se s tem izjemno stališče uradnika kolikor mogoče utesni. in si bo moral v bodoče tudi 011 za žalitve, ki ne zadevajo uradnega posla, zateči k zasebni obtožbi zaradi razžaljenja časti. Vendar Je pa obvezna zaporna kazen za žalitev službujočega uradnika v pogledu na uradni posel — še vedno prestroga določim, ker ie treba uvaževati, da se žalitev službujočega uradnika itak večinoma nanaša na njegov uradni posel, ker daje običajno način dotičuega urado-vanla Dovod k žalitvi. 1 Priporočljiva bi torej bila zapor-■ na kazen, — ki se more tudi spremeniti v denarno kazen. Pri tej priliki bodi dovoljeno izreči obžalovanje, da se edini slovenski pravniški strokovni list »Slovenski Pravnik« že od časa ustanovitve Jugoslavije torej že več ko leto dni ne izdala več. dasi vellajo za sloven- skega pravnika po ogromni večini drugi pravni predpisi kakor za ostalo kraljevino SHS in bi torej bilo baš za njega razpravljanje pravniških vprašanj v lastnem listu bistvene važnosti Pomanjkanje lastnega lista ie tembolj obžalovati, ker s tem ni samo prizadeta naša strokovna izobrazba, temveč se nam deloma s tem tudi izvije iz rok orožje, s kterim naj pobijemo trditev nam nenaklonjenih sosedov, češ, da od časa združitve z jugoslovanskimi brati pada naš kulturni nivo. J. Sernec. Ljubljana. v, = V.eska Obec p orada pro sve cieny Silvestrov večer v arene Na-rod. Dopu. Začatek pol 21 hod. . ~ ^f.anI »Samopomoči« se nam pritožujejo, da so dobili zadnjič mnogo slabšo moko, kakor je bila obljubljena in kakoršno so morali tudi plačati. -Kavarna »Zvezda« priredi na Silvestrov večer od 21 do J ure po~ polneči družinski koncert. Svira salonski orkester. Vstop prost. — — Zveza Jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani, podružnica Ljubljana I. Vabi svoje člane na družinski večer, ki bo na Silvestrovo v gostilni našega tovariša »Pri Marajon-čku«. Godba na razpolago; po polnoči ples. Pridite številno. Odbor. Za »Tiskovni sklsd »NSS. so nadalje darovali: tov. Hrastnik 20 K. Šifrer 20 K, Zalar 10 K, Juvan 10 K, Rostohar 10 K, Neimenovan 100 K. Skupaj 170 K. Prodaja krompirja. Mestna apro-vizacija ima v zalogi še nekaj vagonov krompirja, ki ga bo oddajala v cerkvi sv. Jožefa po sledečem redu, in sicer za stranke iz 1. okraja dne 31. decembra 1919; & drugega okraja dne 2. januarja 1920; iz lil. okraja dne 3. januarja 1920; iz IV. okraja dne 5. januarja 1920; iz V. okraja dne 7. januarja 1920; iz VI. okraja dne 8. januarja 1920; iz VII. okraja dne 9. januarja 1920;'iz VIII. okraja dne 10. januarja 1920; iz IX. okraja dne 12. januarja 1920; iz X. okraja dne 13. januarja 1920. Vsakokrat od 8. od 11. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Kilogram krompirja stane 1 K 50 vin. Štajersko. nastop g. Vlčka in gdč. špirkove, [ mramornate kipe itd. Po polnoči l ples. Vstopnina 20 K, za člane v 1 predprodaji 6 K. * Silvestrov večdr »l jub. Zvona« privabi vsako leto v Narodni dom toliko občinstva, da so vedno vsi prostori prenapolnjeni. Letos bo število vstopnic omejeno, zato priporočamo cenj. podpornim članom, da si jih preskrbe v predprodaji v torek in sredo popoldne od 4. do 6. ure v društvenih prostorih, Narodni dom L desno. Društvo za zgradbo doma »Sokola II.« v Ljubljani, vabi vse brate in sestre ter zavedno občinstvo na utesni večer, kojega priredi v soboto, dne 3. prosinca 1920. ob D.ol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Svira orkester dravske divizije. — Za red in udobnost bo skrbljeno. Na veselo svidenjel — — Maribor je zbirališče najhujših verižnikov, tihotapcev in oderuhov. V gostilni pri Zamorcu, pri Črnem orlu, v kavarni Tegetthof in Central se na stotine krivonoscev iz Hrvatske-Slavonije natepe, v odmorih igrajo hazardne igre za visoke vsote, vozijo se preko demarkadtiske črte, uvažajo nemški denar. In naša slavna policija ne vidi, ne sliši nič. Far izdatnih obiskov in preiskav bi lahko napravilo konec tem nezdravim razmeram. Toda glavo stavim, da tudi ta opomin ne bo policijskega nadkomisarja spametoval. Graščino »Novo Celje« pri Žalcu je kupil od grofa Salm- Reiferschei-da znani hrvatski bogataš baron T urkovič. V pravoslavje je prestopil. Kakor poroča »Slovenski Narod«, je prestopil v pravoslavje celjski nemški trgovec Zangger. Pri prestopu ie dobil novo krstno ime Dušan Nekdanji mogočen steber celjskega nemštva Zangger v zvezi s slovanskim imenom Dušan zveni zelo neverjetno, je pa znamenje, da že tudi nekdanji ultragermani resno računajo z novimi razmerami. Društvena m uradna obvestila, Pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva poštnih uradnikov In uradnic za Slovenijo«, naznanja vsem članom kategorij »Poštarjev, odpravnikov, adjunktov, oficijantov in aspirantov«, obojega spola, da se vrši dne 11. januarja 1920. ob 14. uri popoldne v Ljubljani, v pismonoški dvorani glavne pošte ustanovni občni zbor. Radi važnosti se vabijo vsi člani in nečlani gori omenjenih društev k obilni udeležbi. Uradna zdravniška služba. Pri zdravstvenem odseku za Slovenilo In Istro je nonolniti službo zdravstvenega nadzornika v VII. činov-uem razredu. Prošnje ic vlagati do 10. januarja 1920. Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani vabi k društveni veselici, ki se vrši v ponedeljek, dne 5. januarja v veliki dvorani -Uniona«. Pri veselici svira godba »Dravske divizije«. Začetek ob 8. url, vstopnina 4 K, za člane 2 K. Na Sokolov Silvestrov večer, ki se vrši nc.cc! ob 8. ari v telovadnici Nar. doma, opozarjamo šc enkrat ljubljansko občinstvo. Poleg pevskih in glasbenih točk obsega izredno bogat program tudi telovadbo, plesni Kočevski Sokol bo priredil na 31. decembra Silvestrov večer v hotelu »Trst« kamor vabi vse svoje člane, prijatelje in znance društva. Spored: Petje, godba, igra in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 3 K za osebo. Redni občul zbor »Ribniškega Sokola« se vrši dne 6. jan. 1920. oh 15. uri. Narodna Čitalnica v Kamnika ima svoj redni občni zbor dne 6. januarja 1920, ob 2, uri popoldne V. društvenih prostorih. Slovenski akad. menzi na Dunaju v prid se priredi Silvestrov večer v prostorih hotela »MarkeŠ« v Boh. Bistrici. Bohinjci? Pokažimo pri tej priliki, da se zavedamo pomena akademikov za naš narod. — Krajevni podporni odbor Gospodarstvo. PREDLOG ZA UREDITEV SVE- J TOVNE VALUTE. | V švedskem listu »Maya Dag-iigt« je obelodanil švedski ekonom Henrik Akselcen predlog o načinu, kako bi se dalo vrediti svetovno valutno vprašanje. Akselcen priporoča denarno edinico kakor jo je uvedel v 18. stoletju hamburški senat. Takrat jo namreč postal promet z različnimi edinicami poedinih nemških državic nemogoč. Vsled tega je hamburški senat uvedel i. 1774. enotno Buchfuhnmgsmiinze, ki je zelo pripomogla k stabilizaciji trgovskega prometa. Buchfiihmngsmilnze je bila v prometu 89 tet. Akselcen predlaga, naj se po tem vzorcu uvede nova mednarodna edinica, za katero bi jamčile najuglednejše banke na kontinentu. Vsaka država bi sama uredila regulacijo svojega denarja in bi s takim merilom ustvarjala lastno merilo denarja. Kupovna moč denarja v lastni državi bi bil temelj, n« katerem bi se določila stabilizacija. Bankam bi države jamčile z zlatom in z drugimi vrednotami. Akselcen navaja dalje še primer iz najnovejšega časa: Ko so bankovci perujske države izgubili zaupanje občinstva, so stvorili tamkajšnji de-.ami zavodi organizacijo pod naslovom »Junda de vigilaucia de la emis-sion de cheques circulares«, katero Je j potrdila vlada z dekretom. Ta or v a- ! nizacija je prevzela emisijo bankov cev, ki vživajo zaupanje brez vsake rezerve. Na ta način je nestalnost v domači valuti prestala in valutno vprašanje države je bilo rešeno. + S čira opravičujejo nekateri krog! zamenjavo kron z dinarji v razmerju 4:1? Listi javljajo, da so glavni razlogi, ki podžigajo Pristaše za*zamenjavo kron v dinarje po ključu 4 : 1 sledeči: Jugoslavija bo eventuelno morala priznati naš žigosan denar, ki se nahaja v.rokah Italije in Švice. Tega denarja pa je za nekoliko milijard. Ker bo Jugoslavija marala ta denar prevzeti, je veriet-no, da ca bomo izmenjali v Istem razmerju kakor doma (torej 4 : 1). Drugi vzrok, ki ga navajajo pristaši zamenjave 4 : 1 je ta. da za zamenjavo denarja al pari še ni do tisk a n ih dovolj dinarjev. Ce bi se hotelo izvesti zamenjavo 2 : 1 ali celo 1 : 1, pravijo, da bi morali čakati vsaj do meseca maja ali še več. kar bi prizadevalo našemu gospodarstvu ogromno škodo. -f V področju deželne vlade za Slovenijo le bito kolekovanih 300 milijonov kron. -k Kompenzacija za sladkor. Trgovska in obrtniška zbornici) v Ljubljani je na podlagi vesti, da je naša vlada sklenila kompenzacijsko pogodbo s Čeho-slovaško za sladkor in pšenico v razmerju 1 : 4 in pol vložila ugovor proti neopravičeno visokem razmerju kompenzacije. Na to je prejela zbornica obvestilo, da kwmperotacffska pogodba za sladkor in pšenico v razmerju 1 : 4 In pol od vlade ni bila ratificirana. Potreba sladkorja iz inozemstva znaša okrog 6590 vagonov, cločim se more računati s 1500 vagoni produkcijo doma/-čih tvornic v letošnji kampanji, + Za trgovce z živino, mlekom In jajci. Gremil trgovcev v Ljubljani opozarja vse trgovce v Sloveniji, ki se pečajo z obrtom trgovine z živino (govedo, ovcami, kožami, konji it* prašiči) in ki izvršujejo obrt trgovine z mlekom in jajci, na naredbi deželne vlade za Slovenijo štev. 815 in 816, navedeni v »Uradnem listu« * dne 24. decembra 1919 številka 183. Glasom teh naredb je trgovina z živino. mlekom in jajci podvržena koncesiji; vsi oni, ki so dobili za to trgovine obrtr.i list r*o 1. januarju 19io. moralo na novo zaprositi za obrtni list tekom 15 dni od 20. decembra 1919 dalje pri svoji politični oblasti, sicer mine njih obrtna pravica. + Centrala za gozdno Industrijo je v sporazumu z zastopniki.tvornic lesnih izdelkov ugodila prošnji Francoske, ki je zahtevala stavbeno gradivo za dela v opuslosenih francoskih pokrajinah. Izvoz stavbenega gradiva ie dovoljen samo v omenjeno svrho ter bo prepovedan, ako s« pokaže, da se uporablja v trgovske namene. . _ 4- Srbski stroji najdeni na Dunaju. Kakor je znano, so Avstrije! v času oktraačiic odpeljali ir. Srbije vse strdfe iz afzenala v Kragujevcu ift tvonuefte' smodnika v OMMtsvu. Se-5 daj se 'JeiJosrečilo, naiti vse te stroje, in sicer v dir-rajskih tvoniicah. Naša vlada je podvzela na Dunaju korake, da se stroji čimprej vrnejo. Obveščeni smo, da je avstrijska vlada pokazala veliko razumevanje glede tega vprašanja ter ugodila našim zahtevam, da se nam vrnejo stroji, in sicer takoj, če-tudi še niso gotov« vse formalnosti glede ratifikacije mirovne pogodbe. Te dni bodo pričeli s prevažanjem strojev. -f Madžarske poštne znamke sa v naši državi ne smejo več vporab-liati za franki rani c časopisnih pošiljk. Če ima kdo take znamke in more dokazati, da jih je kupil od sedanjega poštnega erarja. se lahke obrne na pristojno oblast, s prošnjo da se mu znamke zamenja za nove. 4- Izvoz zlata, srebra in dragocenih predmetov iz Madžarske je prepovedan. 4- Cene cigaretam Iti cigaram poskočijo v Nemško Avstriji za 200 do 300 odstotkov. ' -j- Nemčija prepovedala izvoz pisalnih strojev lastnega fabrikata. Cena žtelcam v Nemški Avstriji je fiksirana 111 znaša za škatljl-co 20 vin. -f Zaloge ovčje volne je v svojem področju zanlenila In dela pod zaporo madžarska vlada. V Zomboru le ustanovljena tvomlca za kože. Tozadevni kon-sorcii si je zagotovil neki bivši avstrijski industrijski objekt, tako da se bo z delom začelo v najkrajšem času. Drobiž. Po 24 letih. Pred 24 leti je bilo italijanski obitelji Mariani, bivajoči v neki vasi blizu Tulona, ukradeno 4 letno dete. Odnesla je bila dete neka ciganka, za katero se je izgubila vsnka sled. Te dni je eden Marloni-jevih sinov potoval z železnico v okolici Tulona. V vlaku je pripove-dovrri ta slučaj večji družbi, pri kateri se je nahajal tud! neki 30 letni mladenič, ki mu je bil zelo podoben. Ta mladenič je povedal, da je tudi njegova mladost zelo skrivnostna. Imel je roditelje, izgubil jih, ima še samo en spomin na nje, pa je pokazal družbi nekak medaljon. Marioni ie oosriedal medalion. vstrepetal in začel objemati in poljubljati neznanca. Po 24 letih ie spozaal svojega brata, od katerega je bil za 6 tet starejši. po medaljonu, katerega i« mlajši brat nosil krog vratu. Tri milijone kron za jedno knjigo. Iz Londona poročajo listom: Na neki tukajšnji dražbi knjig je bilo prodano Shakespeareovo delo »Venu? in Adonis iz 1. 1599. z« 15.000 funtov šterlingov (t. J. približno 3 milijone v naših kronah). Izdajatelj in odgovorni urednik S Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« |>riporocojo bledeč« demesee turdl^e Brivnice Francheti Zdenko 4 Dunajska cesta 20 F. Drganc & Frančiškanska ulica M t rij a Kirinič, Sp. Šiška 0 CelovSka cesta 63 Dežniki, niliifiilbl L. Mikuž, Mestni trg 15 7 hu^uniu Josip Ivandič, Zvezda 17 Kongresni trg prva ipecijalna, za rokavice in par/ume O. %račko Dunajska cesla 12 Pisalni stroji Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5 Drogerija J. C. Kotar 8_______Wolfova ujica_ Drva, žaftiiD in stavbeni les, Srebotnjak, 9 Kolodvorska ulica 31 Elektrotehni štvo Zavod za teh. in elektrotehniko 10 Dunajska cesta 22 Lastne tovarne Olince 16 Janko Pogačar 11 Mestni trg 25 G. Eesednik in dingovi Industr. ortop. protez bandaž in kirurgiškega orodja 12 Prešernova ulica 5. ti!"® te iM u pa-Imm potipa, miši in mm Koicdvorska ulica 39 se priporoma v pokončnvanje podgan, miši. ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiz-liajdenimi pbvsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago. Darujem Prime k 61 dr. Ivan Rajšp ordinira popoldne od 1. do 3., ob nedeljah od 8. do 9. dopoldne v Celju, Krekov trg štev. 6, (nasproti kolodvoru.) in dam se posebno nagrado onemu, ki mi preskrbi v sredini ozirom, tudi ob periferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob s kopalnico, vsemi pritiklinami in čc le mogoči z električno razsvetljavo. 2379 Ponudbe pod .Vagon" na Anon. eksp. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. Novi tetaji za slovensko stenografijo, nemško stenogrofijo, strojepis, slovensko korespondenco. nemški pravopopis in korespondenco, i ačunstvo, navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, slovenski Jez k za začetnike, nemški jezik za začetnike, hrvuiski jezik In lepopis 2388 začnejo dne 5. januarja 1920. Zasebno učilišče Legat v Mariboru Vetrinlsha ul. 17/1. Novi tečaji trajajo 4 mesece, obSIrni prospekt brezplačno. Tnsncii za takojšnii nastop proti dobri plači ter prostem stanovanju in hrani sprejme ,DOM‘, deln. družba za lesene stavbe v Zagrebu, Zrinjski trg štev. 17. - - - Ženitna ponudba. Mlcd tijcvco, Intiligenten, miroljuben, z 100 000 K. premoženja, želi znanja z istotako gospodično ali vdovo v starosti od 20— 26 let v svrho ženitve. Prednost imajo v trgovini izurjene, ali samostojne tr- nudbe Ial"°ko ZJodmtsaamo?ojnenne3l3°: pridnega, veščega in podjetnega sprejme proti dobri proviziji na upravništvo lista. 1651 Upravništvo ,5Jugoslavije", Marijin trg 5. Prodaja vina lastnega pridelka 1919 iz vinogradov štajerske Minite v Halozah in iioven. Gotitah. Vinske poskušnje so dne 10. in 11. jan. 1920 pri upraviteljstvu posestev štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju. Ponudbe za*vino je pismeno v zaprtem pismu z označbo .Vinska ponudba* predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Podlehniku do 17. in 18. januarja 1920. Prodajalec sl pridržuje pravico, dn se pri eventualnih špekulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o konečni oddaji vina odločevalo poverjeništvo za agrarno reformo v LJubliani 2410 Upmiteljstio posestev ilirske Mite v PoMiko Brzojavni naslov: .Drava" Maribor. neumit slive v zabojih po 15 kg. Kava čaj Čokolada Kakao Kavin pridatek _ Konjak Kum Likerje Šampanjec Namizna vina Mndtlnl Rozine Dišave Paradižnike razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej požmiae prosto i JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ul.54 Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesngv, bukov.) Tesan les (smrekov, Jelkov, borov.) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecescn.) Kostanjev les Drva (trda in mehka.) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo kupi vsako množino ,DRAVA‘ lesna trgovina in industrijska družba z o. z. i ' v Mariboru. Priporočamo sledeče knjige za novoletno darilo Ivan Albreht: »Slutnje"........................... broš. K 5‘—, vez. K 8*— Janka Glaser: »Pohorske poti"......................broš. K 6'—, vez. K 8’— Dr- Ivan Lah: »Dore". Povest slovenskega dečka Iz svetovne vojne. Cena vez.K 6 — Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Novele. Vez................... • K 8— Cvetko Golar: »Kmečke povesti". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez. K 8*— Anton Pesek: ,,Slepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Broš.K 2'60 Manica Romanova: ..Šopek eamotarke". Zbirka novel. Cena broš. ... K 5*—, vez. K 7'— Azov in Teffi: ..Humoreske". Zbika ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena broš. . . K «•— „Kurentov album". Humoristični almanah s slikami K 4‘50 Ferd. Seidl: »Rastlinstvo naših Alp". Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez. K 10 — Alfonz Mencinger: „Naok n serviranju". Bogato ilustrovana pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolali za vajence gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke ....................' ••••»» • K 15*— Narodna knjižnica: 1. in 2. snopič: »Valentina Vodnika izbrani spisi". Cena . J ........ K 8’— 3.—5. snopič: Leonid Andrejev: »Gaudeamus". Komedija. — Poslovenil dr. Jože Glonar. Cena.... k 8’— 6—9. snopič: Vladimir Levstik: »Gadja gnezdo**. Povest iz dni trpanja In nad. Cena broš., , , * K 10 ——j \ cz. K 12 - Širite med narod: 1. Koroška. Carantanus. Prldcjan je zemljevid v barvah Koroške. Cena . j ..... K i’— 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. Gosposvetsko poljo. Spisal dr Pogumil Voinjak. Ceno................................ . K 2' 8. Naša Istra. Spisa) Fran Erjavec. Cena........................K 1’— 4. Problemi malega narodu. Spisal Abditus. Cena.................K 2’— 6- Jugoslovanska žena za narodovo svubodo. Uredil Alra. Cena.. K 2*— 6. Slovenska narodna mlndina in njene naloge na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju. Spi*al Jan. Ev. Štuhec Cena broš. . .............. . ... K 10'— Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvo l Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah. Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1’90 in je torej najbolje Če pošljete denar za knjige naprej. Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj! Zvezna tiskarna v Ljubljani. Brzojavni naslov: »Drava" Maribor. I, HI--------------------- Mali oglasi. Proda se: Proda M dobro ohranjen baržu-nasti ženski plašč, dve boe in muf. Poizve se na sv. Petra cesti 36 vsaki dan od pol Z—3. popoldne. 16b2 Proda se kompletna garnitura, slamoreznica, miatiinica prevozna s krogli* žastiml ležaki, vitel ptedležje in trans-mija s predležjem In jermeni, Franc Bcritč, Zapuže St. 3., p. St. Vid nad Ljubljano.________________________1654 Ognja In vloma varne blagajne fseh vrst |n velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schell, L Jugoslovanska izdelovainlca blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. 1596 Kupi Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene in stojala kupuje po najvišji ceni (franko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. 1589 Služb« s Šivilja se sprejme takoj na dom Sv. Petra nasip 49, pritličje. 1653 ližem dve natakarici kot nedeljsko pomoč. Ivan Marinšek, Glince štev. 28. Gostilna »Amerika*. 1646 Abaolventinjn trg. tečaja, zmožna slov. m nem. jezika, išče službo koi kon-torlstka, ev. prakticira 1—2 meseca brezplačno. Naslov v upravništvu pod šifro .Takoj*. ______________________ 1647 Kolar za vozove in kočije se išče. Hrana in stanovanjc v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se Je: Cesta na Kodeljevo štev. 8. 1648 Boljša samostojna kuharica srednjih let, vajena večje kuhe, ter boljša sobarica, ki zna dobro šivati, v starosti 20 do 30 let, se takoj v večji trgovski hiši (10 oseb) sprejme. Plača dobra po dogovc ru. — Istot ni se sprejme tudi dekle vajeno vseh hišnih del za pomoč v kuhinji, sploh gospod njstvu In gospodarstvu proti dobri plači. Naslov pove uprava tega lista. 2845 Anoitčui zavod: Drago Beseljak 1 Cankarjevo nabrežje S Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo 2 Gosposvetska cesto 10 Avtogiiraža 8 Popravila vseh strojev ŠuSteršič & drug. Elektrotehnik Makao Sartory 19 v Ljubljani. Žabjek št. 3. Fotugraflčiii lu reprodukcij. zavod Hugon Hibšcr 14 Gosposka ulica 16 tsGhtikie Anton Jalen 16 Poljanska cesta 11 Marica Sartory 18 gostilna .Beograd«, Žabi ek 3. Klejiuralvv Jakob Flicgl 18 Prešernova ulica ioT. Kora Poljanska c. 8 Meh. delavnica Franc Bar 20 Cankarjevo nabrežje 5 MtKiirntVO Franc Škafar 27 Rimska cesta 16 Perko Matija 28 Cclovšku cesta 121, Zg. šiška M mina trgovina T. Eger 20 Sv, Petra cesta 2 ■ ——j ■■"!-«-1 ■- . ..... .. TA.f-iif.sg optik Jurman Karl 80 Šelenburgova ulica Fr. P. Zajec Stari trg 9 ! Urar Peter Gornik Stari trg 20 Fr. P. Zajec Stari trg 9 Ivan Škerle Jeranova ulica 6___ K- si a v ra ciju - Krvarič Prešernova ulica Krojači Potočnik Feliks 20 Šelcnbuigov* ulica 6 Ferdinand Gestrin 21 Poljanski narip 8 Milan Cankar 22 Sv. Petra cesta 33 Milan Mahkota 23 Zgor. šiška, Celovška c? 79 Modni salon Marija G&tzl 24 Židovska ulica 8 in 7 Stuchly-Maschko 25 damskih klobukov Židovska ulica 3 Pisarniške opreme Franc Bar Cankarjevo nabrežje 3 Prekajevalnica Jan Chalupnik Stari trg 12 Pohištvo, kupuje Vid Prstovž. dediči Parfumerija lu kosu? etika Uranus Mestni trg 11 Pu&kui* F. K, Kajaer Šelenburgova uiica Skladišče, javno Balkan Dunajska c. 33 Skladišče, Šptdicij^o Dunajska c. 33 (Telef. 366) Špedicija Uher J. & A. Selcnburgovc ulice 4 S Tkarstvo tu pMapsuo Josip Jug Rimska csSta 16 Stare P. Franc Flonjanska ulica Ipecijal. trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe Wolfova ulica 3 Trguyina • klobuki in perilom na drobno in debelo Gvido 'Čadež Mestni trg 14 z klobuki Ivan Soklič Stari trg _ s papirjem UranU3 Mestni trg 11 z gramofoni in ploščami Fr. P. Zajec Stari trg 9 a pohištvom Franc Škafar Rimska cesta 16 Trgovina z vsemi pisarniškimi potrebšlinami in fino galanterijo Tičar Ji Šelenburgova ulica 1 Stani pilje Černe, Dvorni tre l Trgovina z špecerijskim in delikatesnim blagom Janko S" svra Sodna ulica Trgovina cvetlic Anton Bajec pod Trančo vrtnsriia Tržaška cesta ■awiw.n kolonijslnir.i blagom Hinko Štancer Dunajska cesta 50 z železnino m poljedelskimi stroji Zalta & Zilič Goapod3vetska cesta 10 S=5» z gramofoni m godbenimi instrumenti Rasberger Sodna uiica r.-rca šivalnih in piiaJnih strojev in koles Ivan Jax čk sin Dunajska cesta 15 <=s-a Trguvir.a z kolesi in šivalnimi otroji Ig. Vok Sodna Ulica 7 rrraa e železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch Cankarjevo nabrežje 1 Trgovina z špecerijskim in mešanim blagom Janko Bernik Celovška ceste 79, Sp. Šiška Vodovod, iuštalae. T. Kora Foljanska c. 8 Zajutrkovalulca trgovina špecerijskega blsga in delikates T. Grošelj Poljanska cesta 7