DVHOVNO ŽIVLJENJE MARIJA POMAGAJ MED LUJANSKIMI ROMARJI, TO NAM KAŽE GORNJA SLIKA. DA SE ROJAKI V IZSELJENSTVU TAKO RADI ZBIRAMO SKUPAJ, IN TO ZLASTI OB MARIJI. JE PREDRAGOCENI SAD DELA IN ŽRTEV TISTIH, KI SVOJE ŽIVLJENJE POSVEČAJO DUHOVNIM KORISTIM NAŠE SKUPNOSTI. MED NJIMI SO PRED VSEM TRIJE DUHOVNIKI, SODELAVCI „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“, NAŠI JUNIJSKI SLAVLJENCI, MSGR. ODAR IN ČČ. GG. HLADNIK IN MALI. „DUHOVNO ŽIVLJENJE“ VSEM ISKRENO ČASTITA! BOG JIM PLAČAJ PRETEKLO DELO Z OBILNIMI MILOSTMI ZA DOLGOTRAJNO IN BLAGOSLOVLJENO DELO V SEDANJOSTI IN BODOČNOSTI! JUNIJ LA VIDA ESPIRITVAL . Mes de los lierues y los martires 1 tešile 1945 en adelante, ej mes de junio siempre sera para los eslovenos ima fecha de los sentimientos mas patriotieos, y mas e.val-tr.dos al mismo tiempo. Justo en el mes de junio, hace siete anos, el martirio del esplritu eristiano 11 ego hasta el Calvario con la te-rrible matanza de doce mil j o veneš, hombres j' mujeres, por los siniestros emtsarios del romunismo yugoslavo. Esta matanza repre-senta el iiltinio capitulo de ima Serie de lu-chas sangrientas, en la plenitud de la guerra, cuando un pequeiio pueblo, llamado esloveno, metido en el juego de los intereses de los grandes, tenia que defender su« mas elemen-lales derechos de vida, libertad de religiön y el natural derecho de llamarse el pueblo ante la opresion del triple Invasor — germano, italiro y Iningaro — como tambien ante la amenaza mucho peor que se cernia sobre su vida: el comunismo internacional, disfrazado en aquellos dias con la m&scara ironica de “la lucha contra el Invasor”... Eos Ultimos cuatro anos de la segunda gran contlagracion mundial significan para los eslovenos una te-rrible lucha entre la espada y la pared. Para los esceptieos, materialistas y cinicos ipie no creen en los valores espirituales, esta gran batalla de los eslovenos, destinada a eonservar sus seglares tradicione« catolicas, representa algo ridiculo, ya que parece cosa muy natural de que un pueblo pequeiio al em premier la resistencia contra triple Invasor y ademas contra una fuerza poderosisima, que el comunismo internacional representa, su-eumbira časi seguro. Mas para los eslovenos, que durante toda su historia siempre sabian Tisočletna slovenska lipa na Koroškem obedecer la voluntad divina, esta sangrienta matanza de tantos miembros de su familia nacional (que ante el aluvion rojo en los Ultimos dias de la nasada guerra buscaron el asilo ante las autoridades aliadas del occidente, los que con un gesto de brutal cinismo les devol-vieron a los comunistas yugoslavos que los mataron sin proceso alguno) significa la miu \-ima esperanza de una pröxima y gloriosa i'esurreccion de toda una nacion martirizada, pero no muerta! Quedaron claramente demostrados los fines que persegula el comunismo yugoslavo con el masacre del junio de 1945: la destruccion de los postulados patriotieos y catolicos de los eslovenos; la conversion incondicional de un pueblo entero al materialismo marxista; la formacion de un nuevo gran nucleo de esla-vos. . . Nada de esto se ha logrado! Al contrario: por la causa mišma del martirio, que Eslovenia sufria durante y al finalizar la guerra, y que hoy dia todavia lo esta sufrien-do, fortalecio el espiritu patriötico y religioso de los eslovenos, el espiritu de repugnancia al comunismo, el fervor de llevar a la patria hacia una libertad cristiana, de volverla nuevamente a sus Dios y a la Virgen que hoy dia, mäs que nunca, los eslovenos veneran. ; Junio, el mes de los martires y tambien el mes de los heroes! Va siete anos, junio es una celebraciön continua de la mäs grande Victoria espiritual que Eslovenia obtnvo dn-rante toda su historia de 1500 anos. Junio es la expresiön devota de un ijueblo que sabe apreciar a los que con una sonrisa sobrena-(ii ral y profundamente cristiana dieron sus vidas al altar de la patria para que las gene-raeiones futuras puedan vivir mejor. Y es en el mes de junio, cuando los eslovenos repiten con una conviccion profunda el vietorioso lema de la lucha contra el comunismo, que dias a tras guiaba a los heroes y martires nuestros: DIOS — PUEBEO — PATRIA. . . „La sangre de los martires es la semilla de los nuevos cristianos. . .“ Esta magnifica ad-vertencia del antiguo apölogo eristiano Ter-tuliano se confirma con todo su esplendor en el siglo presente sobre los eslovenos: ni el martirio, ni la muerte pueden exterminar a este pueblo por pequeiio que sea, ya que en lugar de los caidos se alzan heroes nuevos, que siguen el mismo camino y juran conti-nuar la majestosa obra de sus hermanos herdicos aplastados por los campamentos de trabajo« forzados, por las ciirceles, por las persecuciones. . . Los martires y los heroes eslovenos de los tiempos modernos ya ban dictado con su muerte gloriosa, la sentencia suprema al coni unismo ateo. Por eso creemos que no esta lejano el dia cuando volveremos a ver librada nuestra querida Eslovenia de todos los males presentes, cuando volveremos a ver su čara iluminada nuevamente con la maternal sonrisa que tanto anhelan todos sus hijos. . . —nj— OBČESTVO Z JEZUSOM Geslo letošnjega romanja argentinskih Slovencev \ Materi božji v Lujan se glasi: VSE PRENOVITI V KRISTUSU — PO MARIJI! To geslo si je izbral blaženi Pij X., \o je bil izvoljen za papeža. Prenovitev v Kristusu je skušal izvesti s svetim obhajilom. TJad štirideset let že se izvajata njegova znamenita odloga o zgodnjem obhajilu otro\ in o pogostem obhajilu vernikov. V svojih prvih duhovniških letih sem doživel razglasitev in prve pos\use izvajanja obeh odlogov. Prinesla sta resnično mnogo novega, presenetljivega, še več pa čudovito lepega in plodovitega za duše, \a\or spomladni vihar, Ki vzbudi v naravi novo življenje. Trajalo je nekjij let, da so se premagali stari predsodki in se bojazni starejših izkazale neosnovane in zmotne. Ko primerjam versko življenje našega naroda pred obhajilnimi odtoki Pija X. in danes, strmim, KoliKo se je poglobilo in okrepilo; številne duše so ob pogostem obhajilu rasle v popolnosti, svetosti in is\reni vdanosti Križanemu Jezusu; mladina pa se je v svojih viharnih letih ob zgodnjem obhajilu razvijale lepše, mirnejše in čistejše. Prenovitev v moči presvetega Rešnjega Telesa je pripravila Katoličane na težKe preizkušnje zadnjih let. Ko je brezboštvo, posebno v obliKi Komunizrna> začelo vsesplošno borbo zoper Boga. Brez evharistične vzgoje, uvedene od blaženega Pija, bi K^tolišKi narodi ne obstali pod strašnim pritisKom in načrtno neusmiljenim preganjanjem, kateremu so v sedanjosti izpostavljeni. V moči svetega obhajila vzdržijo in vztrajajo. Zato pa se je ves bes preganjalcev vseh vrst vrgel najprej na presveto Rešnje Telo: duhovniKe odstraniti, v zapore, delovna taborišča in v smrt z njimi, potem bodo taber-ndKlji prazni, obhajilne mize osamljene, glavni studenec moči bo verniKom odvzet; mladina. Ki ne bo oKušala sadov zgodnjega in pogostnega obhajila, bo laheK plen brezbožnega zapeljevanja. Mi, Ki živimo v svobodi, se moramo tem bolj oKoriščevati s pogostim svetim obhajilom. Geslo, Ki so si ga izbrali lujansKi slovensKi romarji v Argentini, je zelo pravilno in sodobno aktu- alno. KatolišKi Slovenci po vsem svetu se mu bodo radi pridružili. Vse prenoviti v Kristusu, z X[jegovm presvetim Telesom v obhajilu. VSE, to se pravi, sebe in vse ljudi, posamezne in vso človeŠKo družbo, vse njene odnose in razmere. Začeti mora vsaK pri sebi. Sebe mora vsaK najprej prenoviti, in sicer s tistim srdstvom, s Ka' terim je blaženi Pij X. pod navdihom Svetega Duha pričel v KatolišKi CerKvi to prenavljanje. Sv. obhajilo ima gotovo to prenovitveno moč. Zgodovina zadnjih štirih desetletij to do-Kazuje. Tudi nas bo prenovilo, če ga PRA-VILBJO IZRABIMO. Cesto obhajilo preeno-stransKo pojmujemo, ga nezadostno izrabimo in zaradi tega v nas le nepopolno učinKuje. Že beseda „prejemati" obhajilo je enostransKa in nas zavaja, da prejemamo Jezusa bolj pasivno, KaKor posoda sprejme olje. Ki se vanjo vlije. LatinsKa beseda za obhajilo: „commumo" pove vec, pomeni občestvo, KaKor oDčestvo svet-niKov. ‘laKo je obhajilo OBČESTVU Z JEZUSOM in to je več kot le prejem Jezusa pod podobo Kruha. Med posodo in oljem. Ki ie v njo vlito, ni občestva. In če Jezusa samo prejmemo neKaKo pasivno, je v nas Kakor °lje v posodi. Res da deluje v nas, saj prejmemo živega in delujočega Jezusa, a polnega občestva z njim še ni. Občestvo je več: Jezus se nam v obhajilu vsega daje z božjo osebo in človešKo naravo, s telesom in dušo, tak Kak.or ie na desnici Očetovi v nebesih s svojo močjo in oblastjo, ljubeznijo in usmiljenjem, s svojo nesKončno svetostjo in vsemi božjimi lastnostmi. Tak. se nam daje in taKega mi sprejemamo. Da nastane mea njim in nami občestvo, moramo se tudi, mi Jezusu dati, sebe popolnoma taKo, da si nič ne pridržimo. Jezus nam da sebe brez pri-držKa in mi ga taKega sprejmemo, mi pa mu damo sebe popolnoma brez pridržKa in Jezus nas taKe sprejme. Drug drugega sprejmemo. Jezus se mi da vsega in jaz se vsega dam Jezusu — to je obhajilo, občestvo z Jezusom, \i je sposobno nas popolnoma prenoviti. To je ono, Kar je Jezus mislil, K° je dejal: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, OSTATJE V MEHI IH JAZ V HJEM" (Jn 6, 56). Te ozke združitve,~ on v nas in mi v njem, si niti predstavljati ne moremo, a toliKo slutimo in Najdragoeenejši tron za Vajsvetejši Zakrament, ki je v Španiji čutimo iz teh besed, da je to najpopolnejše občestvo, \i je nam možno (občestvo treh božjih oseb v presveti Trojici je seveda neizmerno popolnejše). Ta\šno obhajilo deluje v nas prenovitveno, po vsa\i ta\i združitvi postajamo Kristusu bolj podobni. Če pa Jezusa vredno prejmemo, se mu za- hvalimo in gremo v svoje vsakdanje življenje, je to sicer vredno obhajilo, \i ni brez sadov, saj nam pomnoži posvečujočo milost in ljubezen božjo, a vseh sadov, \i jih nosi v sebi, ne rodi v naši duši, \er se ne zavedamo občestva, \i nastane, če sebe Jezusu darujemo ta\o, \a\or se nam On daje. Sebe vsega dati Jezusu se pravi dati mu vse svoje dušne moči, um in voljo, misli in čustva, vse svoje načrte in nagibe; vse svoje telesne moči, svoj po\lic in svoje delo, svoja opravila, \i nas ča\ajo ta dan, svoje odnose do drugih oseb v družini, soseščini, v delavnici itd. potem vse svoje težave, s\rbi, \riže, bojazni in priča-činc pa tudi veselje, uspehe in priznanja, \i jih dobimo. S\rat\a: vse, nič si ne pridržimo, \ovanja, bolezen, če nas tare, in njene bole-vse Jezusu damo in posvetimo. Vse zanj in vse z njim. V tem je občestvo z Jezusom iz svetega obhajila, \i mora roditi v naših dušah svete sadove. Ali so naša obhajila takšna? Resnično občestvo z Jezusom!' Iz lastne skušnje vemo, da nas marsikaj moti in ovira, da se Jezusu ne dajemo ta\o brez pridrž\a, \a\or se On nam daje. Ovira nas samoljubje, da se ne odrečemo vsemu zavoljo Jezusa, da smo še premočno navezani na \akšno nagnjenje, napako, ali na \a\šno stvar, na blago in imetje. Clevelands\i \atolišl{i pisatelj Josef A. Breig je zapisal, da sicer pri darovanju z mašni\om darujemo Bogu sebe in vse svoje (\a\or je v molitveniku napisano); vse darujemo, le svoje denarnice ne, tam se ustavimo, pri denarju je zapi\. Da, ta\o je pogosto. Vse darujemo, a globoko v duši je še pridrže\; denar ali \aj drugega nam na srce priraslega, da ostane vse le beseda, \ateri nt sledi odločitev volje. Res je, da so mnogi med nami izgubili s\oraj vse, na \ar so bili navezani, Bog nam je pustil to odvzeti, da bi naše srce bilo povsem prosto in se moglo popolnoma darovati Bogu, pa je morda le še \aj, \ar bi si radi pridržali, \a\šna priljubljena strast, čeprav že precej obrzdana, pa vendar še veže našo voljo nase, \a\šna nevoščljivost ali sebičnost, pretiran ponos, \i prehaja že v . napuh in \aj podobnega, \ar nas ovira, da se ne moremo Jezusu dati ta\o popolnoma \ot bi občestvo z Jezusom zahtevalo. Če v luči Jezusovi, \i ga v obhajilu prejemamo, te pomanjkljivosti vsaj vedno bolj spoznavamo, bomo z močjo njegove milosti te nedostat\e odstranili in ovire premagali, da bo vsa\o naše .obhajilo popolnejše občestvo z Jezusom in se bomo resnično prenovili v njem. Škof GREGORIJ ROŽMAH PRAZNIK SV. RESNJEGÄ TELESA Jutro praznika sv. Kešnjega Telesa nam ,je v naši domovini vedno napočilo kot malo-katero drugo za vso faro srčno pričakovano. Saj so se ga že tako veselili otroci in se že dolgo naprej pripravljali; deklice so si s skrbjo pripravljale oblekice in košarice za cvetje in si zadnje dni nabirale najlepšega cvetja, ki ga bodo trosile pred Najsvetejšim v procesiji; dekleta so si pripravljale rože in cvetje za okras cerkve in kapelic po polju in na vasi in za okna svojih hiš, koder bo šel Gospod v zakramentu y svojem zmagoslavju; fantje so imeli veliko dela z mlaji in zelenjem, ki je obdajalo cerkev in kapelice in vso pot, ki je pripravljena za Gospodov pohod. Stari so se veselili, ko so gledali mladino v teh pripravah, in ji pomagali z nasveti. Vsa fara se je na praznično jutro zgrnila k procesiji, da v največji zunanji slovesnosti in sijaju da čast svojemu evharističnemu Kralju. Kako lepo je videti množico, ki se vrsti v dolgem sprevodu med hišami in po polju, spremljajoč Gospoda v zakramentu, v zbrani glasni molitvi, z radostno pesmijo, v vsem sijaju, kot gre samo najvišjemu Kralju. Kako slovesno se zibljejo v zraku bela in rdeča bandera, ki jih trdno drže krepke fantovske roke; kako lepo se bleste v toplem pomladnem soncu. Ljudstvo neutrudno pobožno moli; male deklice pridno posipajo pot pred Najsvetejšim z najlepšim dišečim cvetjem; vzneseno valovi nad mno- žico radostni glas pevskega zbora; Praznika svetega danes radujmo se. . . In ubrani glasovi zvonov ponavljajo in šepetajo vsemu lepemu pomladnemu stvarstvu isto veliko skrivnost, ki danes vse preveva, človek je pohitel ven pod milo nebo, v bujno rastočo naravo, da tudi njej oznani skrivnost, v kateri mu srce prekipeva, in vse stvari povabi, da z njim slave Stvarnika v zakramentu. Gospod pa blagoslavlja tako bogato vse, vso naravo in človeka v njej, in uslišuje molitev ljudstva, ki ga prosi: Kuge, lakote in vojske . . .treska in hudega vremena. . . večne smrti... reši nas, o Gospod! Gospod čuvaj, varuj in blagoslovi ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove, v imenu Očeta in Sina in svetega Duha! ČEŠČENJE SV. KEŠNJEGA TELESA Praznik sv. Kešnjega Telesa je posebej posvečen tej skrivnosti, ki verno ljudstvo ta dan popolnoma prevzame, in vse praznično slavje kaže iskreno željo vernikov, Gospodu v zakramentu izraziti s temi zunanjimi znaki češčenja vsaj malo svojo veliko vero, vdanost in ljubezen. Vsak dan častimo sv. Rešuje Telo v sv. maši in sv. obhajilu. A iz hvaležnosti za veliki zakrament so verniki že v prvih krščan-skiii časih posvetili obhajanju te skrivnosti poseben dan, ki je bil veliki četrtek, dan postavitve tega zakramenta. Imenovali so nekateri očetje ta dan „rojstvo keliha“. Največje špansko mesto Barcelona, kraj letošnjega mednarodnega evharističnega kongresa To vse je vernikom v češčenju sv. Reš-njega Telesa zadostovalo do 18. stoletja, kakor se zdi, balo v primeri z današnjim češče-njem, čeprav brez dvoma vera in ljubezen do presvetega Zakramenta tedaj ni bila manjša kot danes. NASTANEK PRAZNIKA SV. REŠNJEGA TELESA Veliki četrtek je kot dan posvetitve tega zakramenta že po svoji naravi nekak praznik sv. Rešnjega Telesa. A ta dan Cerkev ne more slovesno in v veselju praznovati, k čemur jo hvaležnost in ljubezen presvetega Zakramenta sili, ker je to obenem tudi že dan Gospodovega trpljenja in tako za nas ob tem spominu tudi dan žalosti. Zato je razumljivo, da je Cerkev postavila poseben praznik, ko naj se ta skrivnost v vsem veselju in sijaju slovesno obhaja. Ta praznik je v pobinkoštnem času, ko se spominjamo splošno sadov Kristusovega odrešenja in jih uživamo, od katerih je prav ta zakrament najodličnejši. Zunanji povod za uvedbo tega praznika pa so dala videnja pobožne redovnice sestre Julijane v nekem samostanu pri Eiegu v Belgiji v 13. stoletju. Iz tistega časa je znanih tudi nekaj odličnih čudežev, ki potrjujejo Jezusovo pričujočnost v Zakramentu. Tako je zlasti veliko pozornost vzbudil čudež v Bolseni leta 1262, v katerem je med sv. mašo duhovnika, ki mu je manjkala močna vera, no spremenjenju tekla iz hostije prava kri. Tudi vse to je nagibalo papeža Urbana IV., da je leta 1264 postavil praznik sv. Rešnjega Telesa, ki naj se obhaja, kot ga obhajamo danes, v četrtek po nedelji sv. Trojice. Kasneje je kmalu postal zapovedan praznik in je bila uvedena procesija z Najsvetej- JELOVŠKI ,,Ne hodi, Drašek!“ .Premisli, Čeh!“ „Ostani! — Bomo že kako. . .“ Vsi so ga prosili. Mati so si potegnili ruto čisto na oči, da bi skrili pekočo roso v njih. Oče so se vlekli za brke, da jim je lice trzalo v bolečini. Brat je stal poslonjen po vratih, kot da bi mu zares hotel zastaviti pot. Drašek je samo tiščal roke v hlačne žepe in gledal skozi okno. „Zares, življenje ni lahko. Od gladu pa le še nihče ni umrl med temi bregovi. Ali si že slišal, da je kdo. . .,“ so oče silili v Drašeka, da bi mu izbili neumne misli. „Drugod po svetu umirajo ljudje tudi od lakote “ je prislonil še brat. „Ne hodi, Drašek,“ so mati še enkrat zaihteli. Drašek ni vzdržal več. Zaletel se je čez izbo, odrinil brata izpred vrat in planil na dvor. Brcnil je mačka, ki se je sončil na pragu, in se spustil po sredi goric navzdol.---- V krčmi na koncu vasi so ga čakali. Ko jo sedel ,za mizo tudi Drašek, jih je šim in je danes eden najslovesnejših cerkvenih praznikov. OBHAJANJE PRAZNIKA Naročilo, da sestavi mašni vzorec in duhovniške molitve za praznik, sta prejela največja tedanja teologa sv. Tomaž Akvinski in sv. Bonaventura. Ko je ta videl Tomaževo delo, je raztrgal in sežgal svoje rokopise, češ da niso vredni, da bi tekmovali s Tomaževim delom. Prelepe molitve in spevi tega praznika kažejo, da so res delo učenega bogoslovca, ki je bil obenem pesnik in svetnik. Zlasti je značilen za ta praznik Tomažev himnus „Lauda, Sion, Salvatorem“ (Hvali, svet, Odrešenika), ki se bere pri sv. maši pred evangelijem. V tako preprosti, a jasni vezani besedi Tomaž v njem razloži ves globoki nauk o skrivnosti Evharistije! Iz drugega njegovega himna iz brevirja „Pangue lingua“ se zadnji kitici ob blagoslovu z Najsvetejšim po vsem svetu neprestano prepevata: Tantum ergo Sacramentum. . . Geni. tori Genitoque. . . Danes znane procesije na praznik sv. Rešnjega Telesa v početku, ko je bil praznik postavljen, ni bilo; pa se je kmalu po nekaterih krajih začela uvajati in se razširila v kratkem času no vsej Cerkvi. Danes ni fare, kjer se ne bi obhajal ta praznik z vsem možnim sijajem, ki doseže višek prav v procesiji z Najsvetejšim. Obhajanje praznika, zlasti procesija, pomeni slovesno in javno izpoved naše vere v Kristusovo iiričujočnost v presvetem Zakramentu proti vsem zmotam, ki to resnico taje. S tem zadoščujemo Gospodu za vse žalitve v tem zakramentu in ga obenem priznavamo in proslavljamo kot Gospoda in Kralja vsega našega zasebnega in javnega življenja. DR. FRANC GNIDOVEC BLAGOSLOV bilo devet, ki jih je nabral Polanjko za delo v tujini. ,,V ponedeljek zjutraj gremo.“ Pri tem je potlej ostalo. Ko so se proti večeru mladi goričanci razhajali na domove, so njih misli že romale v veliki, neznani svet. Drašek je korakal počasi v breg, kot da se mu je lovila vsa gorička zemlja za pete. „Delaš. . . garaš... od rane zore do noči. In kaj imaš? — Tam v tujem svetu pa odbiješ svoje ure v tovarni in ves ostali čas lahko za zasluženi denar igraš gospoda...“ Tako je govoril Polanjko, ki je bil tam. „Bo že vedel,“ si je Drašek dopovedoval, ko se je spomnil na Polanjkove besede. Ko je prilezel na vrh, je sonce že leglo • spat. Za bregovi je žarel samo še odsvit umirajočega dne, ki je pripiral težko veko oble neskončnosti nad goricami. Potlej so se ukresnile prve zvezde in v mladolegu pod goricami je mehko .zapel slavec. Med bregovi je zaigralo. Sozvočja nebes so se spustila na zemljo. Doline so bile polne drgetajočih odmevov in bregovi so se zganili. Drašek se je zdrznil. Potlej se je spomnil: „Saj res. . . Telovo bo jutri. . .“ igranje zvonov ga je oznanjalo z vseh koncev. „Jutri bo Bogec šel med gorice in polja in travnike,“ je Drašek pomislil. In v nesluteni notranjosti mu je burknila omamna, božajoča bol, ki je ni razumel. Samo z drhtečimi rokami se je moral prijeti za napenjajoča se senca. čutil je, da so odmevi igrajočih zvonov trkali naravnost ob njegovo dušo. Bili so tako skrivnostno nezadržni kot da so se odlepili nekje iz samega blagoslovljenega srca božjega stvarstva. Kot da sta se preko Dra-šeka objeli nebo in zemlja in dihnili vanj nerazumljivo Milost Ljubezni božje. Zatrepetal je po vsem telesu, da ga je nekakšna topla slabost silila na kolena. . . Zobje so mu narahlo zašklepetali, toplota, ki se mu je razlila v žile, ga je opajala. . . čez vrhove je potegnil rahli piš, da so gorice komaj slišno zašelestele. „Delaš. . . garaš. . . od rane zore do noči. In kaj imaš . . . ?“ V dihu vetra je Drašek poslušal Polanjkov šepetajoči glas. Kot da ga je sapa prinesla čez temne vinske bregove. V sunkih se mu je zaletaval v ušesa in mu razganjal glavo, da se je moral zagrabiti za tilnik. . . Pobegnil je proti domu. Tiho je' odprl vrata in se kar pri peči * zrušil na kolena. V kotu pod razpelom so oče molili rožni venec. Drašek si je s pestmi podpri čelo in se spojil z občestvom moleče družine. . . In molili so za vinske bregove in žitna polja, ki jih je nameraval zapustiti. . . Da bi Bog ostal nad njimi. .. „Delaš. . . garaš. . . In kaj imaš. . . ?“ „Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas. . .“ ,Za zasluženi denar lahko igraš gospoda...“ „Prosi za nas grešnike...“ Oče v bogkovem kotu se dvignejo in si s trdimi prsti zarišejo sveto znamenje križa na čelo, usta, prsi. . . „Amen . . . “ Drašek se zaleti ven. Zruši se na ležišče in z odprtimi očmi strmi v temni strop. . . „Delaš. . . garaš. . in kaj imaš. . . ?“ Do jutra. Dokler v dolini zopet ne krikne zvon, da bi prebudil slovesni dan, ki je še spal za goricami . . . Potlej se Drašek praznično obleče in gre, kamor se valijo gruče goričancev, da bi pospremili Gospoda na poti med gorice in žitna polja ... —------- Toliko goričancev se je zbralo, da je velika cerkev vse premajhna... še pod lipo in na trati okoli božjega hrama se drenjajo. Drašek stoji na vratih mrtvašnice in kot v zamaknjenju gleda proti cerkvenim vratom, za katerimi kipi pesem mašarjev. V rokah vrti klobuk, v laseh mu poigrava odsvit sonca. . . Stoji tam, kot da čaka nekaj velikega, nekaj, česar še nikdar ni videl. . . Potlej se skozi velika cerkvena vrata zamajejo bandera. Močni čehaki jih držijo v rokah in dvigajo visoko pod nebo, da jih sapa odnaša nad glave goričdncev. . . Množica se zgane, kot da je zaživel pobožni roj. . . Po hribčku navzdol se razvrščajo otroci. Z velikimi začudenimi očmi se ozirajo v vihrajoča bandera, še nikdar niso bila tako lepa. Vsa žarijo v zlatem poljubu sonca. V drobnih dušah otrok polje razganjajoče veličastvo . . . Fant, ki nosi na čelu procesije velik križ, kaže roju vernikov pot... Med široko odprtimi vrati se zaziba zlato nebo, pod katerim stari župnik v slavnostnem oblačilu nese večnega Boga v žareči monštranci. . . Zvonovi kriknejo. Tako mogočno, da se Drašek nehote prikloni, kot da bi se hotel zrušiti na kolena. . . Ministranti z obema rokama vihtijo male zvončke . . . Pevci pojejo . . . Možje in žene glasno, slovesno molijo. . . Pojoče in moleče občestvo goričancev gre äpremit svojega Gospoda na poti Milosti med bregove... Gabrove in brezove mänjge, ki so jih zasadili vdiljen ob poti, kod bo šel Kralj Dobrote, šumijo, kot da molijo in pojejo z verniki. Med njimi gre dolga procesija kot živi molek... Sedaj šele se Drašek zave, da je ostal sam na vratih mrtvašnice. Prestraši se, kot da se je izgubil v puščavi. Preskoči plot in po bližnjici za hrami hiti za spremstvom božjim. Stopi v vrsto mož in dvigne oči proti nebu, pod katerim plavajo beli golobi in se premetavajo lastavice. Z bregov se spuščajo gorice, kot da bi hotele biti čisto blizu svojega Boga. V rahli sapi se napenjajo klasujoča žita', da bi objela živi blagoslov v bleščeči se monštranci, ki jo nese stari svečenik pod nihajočim nebom . . . Goričdnci pojejo in molijo. Gorice in polja vedo, da zanje.. . Drašek vidi poglede romarjev, kako ljubeče se ozirajo na sinje bregove in zelena polja. . . Razganjajoči nemir ga duši kot nezadržni sram. . . Na snečni oltar, ki so ga dekleta postavila sredi žitnega polja, odloži svečenik sveto breme. Poklekne predenj in ga počasti z dišečim kadilom. Potlej ga zopet dvigne visoko v zrak in trikrat blagoslovi bregove in doline pred seboj. „Gospod, blagoslovi naše vinske gore in žitna polja,“ v vseobsežni pobožnosti stokajo goričanci, ko padajo na kolena, da bi bili vredni blagoslovljenih darov svojega trpljenja . . . Drašek se sredi ceste zruši na kolena. Vsa teža veličastva seda nanj. Krčevito sklene roke. Visoko jih dvigne in sam ne ve, da glasno moli z množico: „Blagoslovi, Gospod...“ Ponosni možakarji, ki nosijo v svoji krvi ljubezen rodov goričdncev, krepki čehaki, grube dekline in v trpljenju poveličane ma- ŽRTVE ZA DOMOVINO (OB OBLETNICI NAŠIH PROTIKOMUNISTIČNIH ŽRTEV) V svoji okolici srečujemo razočarane ljudi. M jih tako malo. So na vedno žalosten pojav. Včasih so v še najboljših letih, a kakor bi bili zlomljeni. Z* kaj višjega niso več zmožni. Sarkastično se oblegajo ob druge, ki jim kaj takega predlagajo. Kazočaranje so doživeli v svojem zasebnem življenju, v svoji družini na primer, ali pa v svojem društvenem, socialnem ali javnem življenju. Razumeti ne morejo žrtev, zlasti najtežje med njimi, ko ti vračajo žrtev s posmehom in nehvaležnostjo. Prav razumljivo je, da so ob takem ravnanju postali razočarani. Marsikdo bi, na njihovem mestu. RAZOČARANCI NAD ŽRTVAMI V mislih imamo tiste razočarance med nami, ki so morali zaradi svojega zadržanja med drugo svetovno vojno in zlasti ob njenem koncu iz domovine. Takrat se jim je zdela njihova borba sveta. S prepričanjem so se borili proti brezbožni idelogiji. Jasno jim je bilo, da je treba v borbi zoper njo zastaviti vse. Potem pa se je bilo treba umakniti. V tujini ni bilo tako, kot si je ta ali oni slikal. Vrnitev v domovino se je zavlekla. Domovina in svojci v njej na so v nočeh brez spanja klicali nazaj. Počasi je začela vstajati misel, ali bi ne bilo bolje, če bi se ne bil eksponiral. Le čemu sem se vtaknil v javne zadeve. Potuhnil bi se bil, skril, zatajil, pa bi mi danes ne bilo treba tavati po svetu. Po psiholoških zakonih se vrivajo človeku samo lepe predstave o domovini, vse idealizirane in močno odualjene od realnega položaja. Tako predstavljena domovina še bolj vleče. Vedno močnejše postajajo defetistične misli, človek se preda razočaranju. podobno je s človekom, ki se je dolga leta po društvili in organizacijah trudil za druge. Doživel je mnoge nevšečnosti. Sprva jih je zlahka prenašal. Idealizem v njem je bil eadosti močan, da mu niso mogle škodovati. Nevšečnosti pa je bilo vedno več, idealizem je sačei preneliavati. Vstala je misel, le čemu :je trapim za druge. V začetku ni bila nevarna, a sčasom je prevladovala. Danes stoji javni delavec ob strani ves razočaran in zagrenjen, čemu sem zapravil toliko let za druge! Kaj imam od tega? Samo škodo. Bil sem nespameten. Opisana pot do razočaranja je razumljiva, ni pa vedno opravičljiva. Sklepanje, da so bile žrtve za druge nespametna stvar, pa je popolnoma zgrešeno. ŽRTVE SO VEDNO NEKAJ IDEALNEGA žrtve za druge so vedno NEKAJ IDEALNEGA. Tega pač nihče ne bo tajil, kdor stvar resno premisli. Le kakšno osebno korist utegneš imeti, če delaš za druge? če bi ne bilo idealizma, bi nihče ne delal za druge. Saj je vendar dosti bolj ugodno, pečati se le s seboj! Nekateri mislijo, da se odlikujejo po posebni življenjski modrosti, če so prišli do tega spoznanja in se po njem ravnajo, da ne vidijo tere klečijo sredi travnika, na kolniku, v prahu ceste in s trepetajočimi ustnicami molijo za svoje gorice in svoja polja. .. Sedaj je Bogec tu. . . Dolgi žitni klasi segajo prav v bližino mon-štrance, kot da bi jo hoteli poljubiti. . . Sinje gorice z bregov so čutile tako živo pričujoč-nost božjo, da so zažarele v ščemeči prelesti praznika. . . Drašek samo širi oči. Sklenjene roke mu trepetajo. Po hrbtu se mu razliva drhteči srh spoznanja, da krikne v molitev množice: „Zahvaljen, Gospod...“ Ko se procesija zopet odpravi na božjo pot, se prerine naprej. Mim0 mož in otrok hiti. Zagrabi križ, ki je bil prevelik za drobnega dečka na čelu procesije. S krepkimi rokami ga dvigne visoko pod bleščeči se nebeški svod, kot da hoče sam blagosloviti vse te žareče bregove in valujoča polja. Čuti drget bregov, ki so prejeli blagoslov. Vidi težke žitne klase, ki v dihu dišeče sape rajajo v slavo božjo in njegova notranjost je vse premajhna za razganjaočo drhtavico, ki ga omamlja. Z vlažnimi očmi se ozira v višave, kjer so se ustavili bleščeči se kuštravi oblački, da bi še nanje padel blagoslov Boga, ki ja šel med gorice. . . Drašek jih gleda in zave se, kako pobožno prosi, da bi bili vedno tako pohlevni in igrivi... „Toče nas varuj, o Gospod,“ moli Drašek, ki se je hotel odpraviti v svet, pa ga je telov-ski blagoslov pritisnil na kolena sredi goric... In pesem zvonov nese njegovo molitev nekam v neizmerni nedogled nad vinske bregove. Drašek pa nese na čelu goričdncev znamenje božje, za katerim vihrajo bandera, molijo žene in možje, čivkajo zvončki, ki jih vihtijo ministranti. Visoko ga dviga in nese med vrhove, nad katerimi se pesem zvonov lovi z letom lastavic in bleščečim se runom drobnih oblačkov. . . STANKO KOCIPER ničesar drugega kot svojo korist. Tako modrost more imeti vsakdo; nravi se ji egoizem. 1’i av laliko si jo je pridobiti. Zaradi izvirnega greha smo namreč vsi k njej nagnjeni. Vedno so bili na svetu egoisti. Toda nikdar niso, dokler je na svetu vladala zdrava pamet, egoistov hvalili in proslavljali. Vedno so veljali za nekake trote v človeški družbi. Kadar pa je bila družba v nevarnosti, so jih imeli za zločince. Nasprotno pa so vsi narodi opevali in slavili tiste, ki so se žrtvovali za druge. Seveda navadno še vse premalo. Navadno bolj tiste, ki so znali napraviti še nekaj propagande zase ali pa so se ljudstvu laskali, čiste žrtve, napravljene samo iz idealizma, zlasti tihe in skrite, imajo še vse premalo javnih spomenikov. Navzlic temu pa vsak plemenit človek čuti občudovanje do resničnih žrtev. Nekaj idealnega so vsakomur. Plemenita stvar so, kj jo je treba spoštovati. Zato ni čuda, da se je svoj čas zlasti mladina navduševala zanje, zakaj takrat je bila mladina zvečine zavzeta za idealno, še danes vnemajo žrtve boljši del mladine. ŽKTVK SO .POTREBNE I N KORISTNE žrtve za druge pa niso nikak luksuz idealnega reda, ki je sicer lep, ali bi Se vendar dalo prav tako dobro živeti tudi brez njega, žrtve niso le zunanji okras na stavbi našega življenja. ŽRTVE ZA SKUPNOST SO KO. RISTNE IN POTREBNE. Tudi tega stavka ni treba posebej dokazovati. Poglejte kamor koli v socialno, kulturno in znanstveno življenje, povsod boste odkrili, da napredek in blagostanje rasteta iz žrtev, ki so jih nekateri doprinesli za druge. Nikdar ne bo družba imela kaj od tega, če boš ti skrbel samo zase. Tudi če se zrineš v najvišjo družbeno plast. Vedno boš ostal zajedavec, ki od družbe prejema, a ne vrača. Daleč pod teboj na socialni lestvici bo morda ostal kdo drug, ki se žrtvuje za skupnost. Ni dosegel toliko blagostanje kot ti, nima treh hiš, kot jih imaš ti, nima tovarne, ne denarja, še služba njegova ni bog-ve kaj, po svojih zmožnostih bi mogel imeti dosti boljšo, toda vračal je družbi, kar je od nje prejel, in še veliko več, tudi za trote in parazite, kakršen si ti, je delal in žrtvoval. Skupnost ima od njega veliko korist, od tebe ea nobene, četudi si postal milijonar. Njemu bi morala skupnost postaviti spomenik, tebi pa na tvoji razkošni vili sramoten žig. On je storil do družbe svojo dolžnost in več, ti si ü delal samo škodo. Žrtve, ki si jih doprinesel za druge, NISO ZASTONJ. Nespametno je, če se jih hočeš sramovati ali jih celo zatajiti. Pomenijo naj-lepši čas tvojega življenja. Nobene ure nisi bolje porabil kot tiste, ko si delal za druge. Naj te ne motijo nevšečnosti, ki si jih doživel zaradi žrtev. Saj so žrtve redko brez njih. Ugodnosti pa tistemu, ki se žrtvuje, žrtve nikoli ne prinašajo, saj že samo ime to pove. Ustaviti se je treba skušnjavi, ki nam hoče vzeti spoštovanje a sta korenina vseh drugih grehov. Smisel za duhovno življenje, za čednost in poštenost, za božjo milost v duši, za božje kraljestvo, za večno srečo, začne propadati ob materializmu in izgine. Človek ostane sam z golim materializmom, ki ga usužnjuje čim dalje bolj in ga podi od dela k delu, od pridobivanja k pridobivanju. Nikoli ni zadosti. Apetit raste z jedjo. Katoliški Slovenci smo spoznali, da je materializem najhujši sovražnik naših duš. Nismo se zato umaknili komunističnemu materializmu, da bi prišli v kremplje amerikanskemu. Nočemo z dežja pod kap. Materializem ostane materializem, četudi zamenja obleko. Materializem te lahko usužnjuje z nasiljem, kakor to dela komunizem, ali pa tako, da te zapelje z zunanjim bleskom. Katera izmed teh dveh poti je bolj nevarna? Za duše brez dvoma druga. Zato moramo čuti. Varovati se moramo materialističnega mišljenja. Braniti se moramo proti njemu, kot naglaša naša prva resolucija. Dopovedovati si moramo, da niso le materialne dobrine, marveč tudi duhovne, ne samo časne, marveč tudi večne, ne samo naravne, marveč tudi nadnaravne. Kolikor je nebo višje od zemlje, toliko so duhovne do-brine več kot materialne, večne več kot časne, nadnaravne več kot naravne. Ne zametujemo materialnih dobrin, nikakor ne. Po pameti moramo vsi, vsak svojemu stanu primerno, tudi skrbeti zanje. Sv. Pavel krepko naglaša ta krščanski realizem. „Kdor ne dela, naj tudi ne je,“ pravi, in zopet: „Kdor je kradel, naj ne krade več, marveč naj se trudi z delom svojih rok za kaj dobrega, da bo mogel deliti potrebnemu“ (Ef 4, 28). Ne zametujmo torej materialističnih dobrin. Nobene žal besede nočemo reči zoper tiste, ki se trudijo zanje. Toda niso samo te na svetu, in niso prve. Več so vredne in mnogo bolj so potrebne duhovne, t ečne, nadnaravne. To borbo z materializmom mora opraviti med nami vsak zase. Za tvojo dušo gre, za tvoje mišljenje. Ce podležeš materializmu, te drugi zle;>a ne bodo mogli rešiti. Zato pazi; brani se materializma. K VIKU MILOSTI Druga resolucija se glasi: VSAKO NEDELJO IN ZAPOVEDAN PRAZNIK SE BOMO UDELEŽEVALI SV. MAŠE, KER SE ZAVEDAMO, DA V NJEJ PREJEMAMO MILOSTI IN MOČI ZA ŽIVLJENJE CEZ TEDEN. „Na zapovedane praznične dneve (to so nedelje in zapovedani prazniki) je dolžnost udeležiti se sv. maše in se vzdržati hlapčevskih del ter sodnih opravil,“ pravi kan. 1248 cerkvenega zakonika, ki je bolj znan v obliki prve in druge cerkvene zapovedi. Ta zakon, ki sili katoličane, da se morajo praznične dneve udeleževati sv. maše, prav gotovo katoličanom ni v čast. Cerkev jih mora siliti pod sankcijo smrtnega greha, da se udeleže maše vsaj enkrat na teden! Globoke vere v sv. mašo pač ne razodeva tak katoličan, ki gre k maši le zato, ker mu je tako ukazano. Kaj bomo rekli šele o tistih katoličanih, ki kljub tej zapovedi ne gredo k maši. Ker se jim ne ljubi, ker niso disponirani, ker je pršilo, ker je bilo nekoliko hladno, ker... ker.., vsak izgovor je dober, ki naj te „dobre“ katoličane (v Argentini klasificirajo taki sami sebe kot ,,muy catölicos“) opraviči od maše. Slovenci imamo, hvala Bogu, drugačno pojmovanje nedeljske dolžnosti. Slovenca zlepa ne boš dobil, da bi rekel o sebi, da je dober katoličan, raje to zamolči in gre v nedeljo k maši. Tujina pa je žal tudi v tej točki že načela naše rojake. Se že dobe Slovenci, ki jim ni več za nedeljsko mašo, in to taki, ki so doma in v taboriščnih letih še vsako nedeljo prišli k maši. Toda katoliški Slovenci še spolnjujejo nedeljsko dolžnost na zgleden način. Zato Pijanska resolucija ne opira nedeljske maše na cerkveno zapoved, marveč na našo NOTRANJO ZAVEST. Slovenci se ne udeležujemo nedeljske maše le zato, ker je taka cerkvena zapoved, marveč tudi zato, ker se zavedamo, da v nedeljski maši prejemamo milosti za življenje čez teden. Mi hočemo duhovno živeti iz maše. Vsak dan po veliki večini ne moremo k maši. Poklicno delo nas ovira. Vemo, da bi nam bila vsakdanja maša v veliko duhovno korist. Sveži studenci milosti bi vsak dan pritekli s Kalvarije v našo dušo, jih napojili in okrepčali za boje čez dan. Toda če ni mogoče, pač ni. Vsak dan vsi ne moremo k maši, srečni tisti, ki zmorejo. Toda nedeljske maše se hočemo udeležiti pred vsem zato, da prejmemo milost in moč za čez teden. Nedeljska maša za nas ni sitna dolžnost, marveč prava duhovna potreba. Zato pri maši ne pričakujemo bolj ali manj nestrpno, kdaj bo konec, marveč v njej prosimo Kristusa, ki pred nami ponavlja svojo krvavo daritev na križu, naj milosti, ki so pritekle iz golgotske daritve, zajamejo tudi našo dušo, naj nam raz-svetle luč razuma in okrepe moč volje, da ne bomo zašli in padli čez teden, da ne bomo izbirali, marveč vzdržali do prihodnje nedelje, ko bomo prejeli pri maši novo milost. Ker nam gre pri maši za milost, zato pri vsaki prejmimo vsaj duhovno obhajilo, če že ne moremo zakramentalnega. živo vero in hrepenenje po Kristusu in vezi z njim obujajmo. Ali je to naše prepričanje o moči sv. maše, ki smo ga izrazili v svoji drugi letošnji resoluciji, utemeljeno? I»a še kako! Le spomnimo se osnovnih resnic o sv. maši, pa bomo razumeli. Ali ni maša ista daritev kot Kristusova na križu? Ali ni pri obeh darovalec in dar isti? Namreč Kristus. Način darovanja je sicer različen. Na križu je bil krvav, pri maši pa je nekrvav. Toda ta razlika nas ne sme motiti. Sv. maša ni le kakor katera druga pobožnost, marveč je ponavljanje in obnavljanje Kristusove daritve na križu. Kristus je s krvavo daritvijo milosti zaslužil, z nekrvavo daritvijo in po zakramentih pa se te milosti raztekajo v naše duše. Vera v moč sv. maše je utemeljena, da bolj ne more biti. Sv, ma- ša je središče katoliškega kulta in duhovnega življenja. Brez tega vira milosti ni nobene prave katoliške reforme. KO JAKI IN DOMOVINA Tretja resolucija se glasi: SLOVENSKI IZSELJENCI BOMO DRŽALI SKUPAJ; DRUG DRUGEMU BOMO POMAGALI IN LJUBILI BOMO SVOJO SLOVENSKO DOMOVINO. Tri reči vsebuje ta resolucija: zavest skupnosti, medsebojno pomoč in ljubezen do domovine. če primerjamo svojo izseljensko skupnost s skupnostmi izseljencev drugih narodov, moramo priznati, da nam vseh treh rečj zelo manjka. Kar se tiče teh reči, se imamo pri drugih narodih mnogo učiti. Ne rečeni, da ni izseljenske skupine kakegr. ''aroda, ki bi bila slabša kot naša. 'tod '.11'";, slabem zgledu lete se ne moremo tolaži»1''1’ /vsaj malo bi nam koristila taka tolažtiej,,Prav gotovo pa so skupnosti, ki so boljšč* Jöt naša. Prvo stvar, ki jo potrebujemo, je PRAKTIČNA ZAVEST SKUPNOSTI: „Držali bomo skupaj“. Znano je, kako Judje drže skupaj. Zakaj bi mi ne mogli tako? Stari judovski naseljenci in novi so eno. Pride nov judovski naseljenec. Nič ne postava in ne premišljuje, kam bi šel. Zanj je že vse urejeno. Toda Judje imajo denar in vpliv, boste rekli. Res je, več ga imajo kakor kdor koli drug. Pa kljub bogastvu in vplivu bi ne skrbeli za svoje, če bi ne bilo pri njih duha skupnosti. Ta je najbolj potreben; nato se povpraša šele po denarju in vplivu. Ne tipam si povedati resnice o Slovencu, ki postane bogat in vpliven. Ali mislite, da bodo rojaki v potrebi kaj imeli od njega? Težko si je misliti, če kaj pomaga, najbrž še ni zadosti bogat in vpliven. . . Ko bo, ne bo Slovencev več poznal. Najbrž tudi sam ne bo več hotel biti Slovenec. Ali ni tako? Morda so izjeme. Med nami je preveč razcepljenosti, že doma nismo bili edini, v taboriščih tudi ne, tu smo še manj. Seveda sme imeti vsf,k svoje misli, tudi o javnem in državnem življenju. Edinost ni v uniformiranju, škodljiva razcepljenost ni v različnih mislih o društvenem, javnem in državnem življenju. Različnost misli postane škodljiva, kadar se ne mara več podrediti najvišjim skupnim interesom. Kadar kdo svojo misel postavi za najvišje razsodilo, takrat nastane škodljiva razcepljenost. še bolj kot razcepljenost pa nam je nevarno to, da ni potrebe po duhu skupnosti. Mnogi hočejo živeti vsak zase. Taka izoliranost se jim zdi ideal, čim manj biti odvisen od slovenskega človeka, čim manj nanj navezan. Na vsakega drugega prej, naj pripada kateremu koli narodu ali kateri koli rasi ali veri, samo da Slovenec ni. „Držali bomo skupaj.“ Podobno kot drže Judje, Italijani, Angleži. Bolj bomo držali skupaj kot doslej. To je smisel prvega dela tretje resolucije. O potrebi žive skupnosti smo prepričani. Na skupnost gledamo ne samo z naravnega stališča koristi, marveč tudi z nadnaravnega stališča udov skrivnostnega Kristusovega telesa. Druga stvar, ki jo v resoluciji obljubljamo, je MEDSEBOJNA POMOČ. Je v logični zvezi s prvo. če bomo imeli pravo krščansko zavest skupnosti, si bomo tudi med seboj pomagali. Kristjani moramo dobro delati vsem ljudem, zlasti pa tistim, ki so nam bolj blizu. Rojaki pa smo si v tujini zelo blizu. Na koga naj se naš človek, če je v tujini v sili, obrne, če ne na svojega rojaka! Kdo naj mu pomaga, če ne rojak. Ali ni to samo po sebi razumljivo? Ali ne delajo vsi ljudje tako? Zakaj naj bi bili samo mi izjeme? Ko govorimo o medsebojni pomoči, ne mislimo samo na to pomoč v sili. Resolucija ima v mislih drugo pomoč. Stalno bi se morali izseljenci podpirati med sabo, v telesnih in duhovnih potrebah. Naš človek bi moral vedno v našem človeku najti pomoč. Seveda kolikor si jo drug drugemu moremo dajati. Naša izseljenska skupnost bi morala biti nekaka raz-širjena družina, v kateri bi podpirali drug drugega. Vsi bi imeli korist od takega medsebojnega podpiranja. Na poti na nevarne strme vrhove se planinci navežejo na skupno vrv. Skupno si hočejo pomagati. Drug na drugega pazijo. Drug za drugega zastavljajo svoje življenje. Nekaj te altruistične miselnosti bi moralo biti tudi v nas. Pripravljeni bi morali biti pomagati drug drugemu. Veliko lepše bi potem bilo življenje v izseljenstvu. Tretji del resolucije nas opominja NA DOMOVINO. „Ljubili bomo svojo slovensko domovino.“ Saj je nikdar nismo pozabili. Je tudi pozabili ne bomo. A je vendar prav, da se v resoluciji spomnimo tudi ljubezni do domo. vine. Ko se pripravljamo na katoliško reformo našega celokupnega življenja, ki naj bi jo začrtal naš katoliški shod, se moramo tudi vprašati, ali ljubimo zadosti svojo domovino. Ali smo vsi prepričani o nravni dolžnosti ljubezni do domovine? Ali vemo, kaj ta ljubezen od nas vseh terja? Drugje (v majski številki „Duhovnega življenja“ v članku „Mi in domovina) smo govorili 0 vsebini naše ljubezni do domovine, zato tega ne bomo tu ponavljali. Resolucija je postavila na dnevni red našega kolektivnega spraševanja vesti tudi vprašanje do domovine. Hotela nas je s tem opozoriti tudi na to dolžnost. Za katoličane posebej domovina ni prazna beseda. Za nas ni domovina vsak kraj, kjer bi se nam dobro godilo. Kakor je mati le ena, tako je tudi domovina samo ena. Kakor imaš do matere svojske dolžnosti, kakršnih nimaš do nobenega drugega bitja, tako imaš tudi do domovine posebne dolžnosti. Naša ljubezen do domovine ni zgolj naravna, marveč je z drugimi krepostmi vred povzdignjena v nadnaravni red. Ljubezen do domovine je za nas vprašanje vesti. Zato nujno spada v krog, ki ga moramo preiskati, ko govorimo o splošni katoliški reformi našega življenja. VELJAVA RESOLUCIJ Formalno, če hočemo tako reči, veljajo opisane resolucije le za argentinske Slovence. Le zanje in zase so jih sprejeli slovenski romarji na svojem letošnjem skupnem obisku pri Materi božji v Lujanu. Stvarno pa veljajo za vse slovenske izseljence. V resolucijah namreč ni nič takega, kar bi se omejevalo le na argentinsko zemljo. Vse tri so splošno versko- IV. RAZVIJAJ OTROKOVE NARAVNE ZNAČILNOSTI če hočeš otroku dobro, če ga hočeš dobro pripraviti na samostojnost v življenju, če hočeš preprečiti mučne napetosti med seboj in njim, če hočeš svoji družini zagotoviti mir, že na vse zgodaj otroka vzgajaj in usposabljaj za samostojnost. Otroku na dopovej, da je prava in najlepša svoboda tv tem, da neupogljivo in zvesto služi temu, kar spozna za lepo, dobro in pravo, in ne v neki zgolj zunanji nezavis-nosti. A zadovolji se s tem, da otrok ostaja zvest lepemu, dobremu, pravemu, božjemu na način, ki najbolj odgovarja njegovi naravi, njegovi starosti, izobrazbi, stanu itd. Ko zasadiš mlado drevo, ga privežeš na kol. Ta mora biti čvrst in ne trhel, mora stati trdno in ga ne sme zamajati niti vihar niti nihajoče drevo. Na tak čvrst, neomajan kol privežeš mlado drevo, da ga viharji ne zlomijo, da ga ne vržejo ob tla, da raste kvišku, proti nebu. To te zadovolji. Ne privežeš drevesca na kol tako trdno, da bi se ne moglo ganiti niti za las. To bi bilo usodno za drevo. Kajti žica bi mu rezala v živo, bi mu zaustavljala življenjske sokove in prav gotovo bi se drevo prej ali Slej zlomilo. Zato pustiš drevesu možnost, da se kvišku rastoče more vsaj nekoliko svobodno gibati. Tako naj bo tudi tvoje vodstvo otroka. Stati moraš ob njem trdno. Ne smeš biti kakor trhel kol, ki ga more zlomiti otrokova samovolja, tudi ne smeš biti kot majajoči se kol, ki bi se nagibal zdaj sem, zdaj zopet tja pod vplivom hipnega nagnjenja ali zahteve otrokove. A nri vodstvu otroka se zadovolji s tem, da otrok raste kvišku, k Bogu, k lepemu, dobremu, pravemu: v okviru tega pa mu pusti svobodo. Ne zahtevaj od otroka, da v vsem popolnoma tebe posnema, se tebi prilagodi: ne zahtevaj, da v vsem tako misli, tako čuti in čustvuje kakor ti; ne zahtevaj, da se navdušuje za iste pobožnosti, za iste dobre knjige in časopise, za iste molitve itd. To bi rezalo otroku v živo, bi morilo v njem številne njegove mlade sile in bi ga prej ali slej vodilo v boj zoper tebe. še vedno se namreč dobe vzgojitelji, ki so takoj neft npi in godrnjajo, se nad otrokom pritožuje v tal celo zdvomijo nad njegovo poštenostjo «Si. ''rnostjo, če hoče nekoliko po svoje misliti, .^jstvovati in hoditi. Tega nikar! Glavno je, da j. ^jegovo življenje usmerjeno k Bogu, k lepemu, dobremu, pravemu, če pa hoče k temu ubirati drugačne stopinje, hoditi drugačna pota, pusti mu to svobodo, če hočeš dobro njemu in sebi. Zakaj? («lej prečudno lepoto narave! Nje lepota je v njeni pestrosti. Tudi če bi bila vsa narava pokrita z eno samo vrsto najlepših rož, bi zaradi enoličnosti postala dolgočasna. Zato je božja dobrota ustvarila n. pr. nešteto vrsto rož; vse dehtijo, in vendar vsaka po svoje; vse so barvane, a vsaka po svoje. In iste barve se pri vsaki zopet prelivajo na svojski način. Vse rože so lepe i>o svoji obliki, a vsaka po svoje. Prav ta pestrost povzroča v nas čudovito doživljanje lepote in radost zaradi nje. Podobna pestrost vlada v kraljestvu živalstva. Silna je pestrost tudi med ljudmi. Milijoni in milijoni ljudi žive na tej zemlji, z neštetimi se srečuješ dan za dnem in vendar si nista v tej množici milijonov niti dva človeka čisto enaka niti po telesu niti no duhu. Vsak je prejel od Boga vsaj nekatere čisto svojske talente, čisto svojske darove, i«) katerih se loči od vseh ostalih zemljanov. In Bog hoče, da tudi te poedincem čisto svojske darove razvijemo in tako večamo pestrost in lepoto življenja med ljudmi. To nam hoče reči tudi svetopisemska zgodila o talentih in besede sv. Pavla, ki pravi: „Imamo pa darove, ki so po dani nam milosti različni" (Rim 12, 6). Tudi tvoj otrok je čisto svojstveno bitje, od vsčh drugih ljudi se loči po telesu in duhu. Tudi on >v zadnjih finesah svojega duševnega nravnega značaja. Vse veljajo povsod, kjer biva slovenski izseljenec. Slovenski katoliški shod, ki se pripravlja v Buenos Airesu, bo za vse slovenske izseljence. Lujansko romanje in resolucije, sprejete na njem, pa so priprava na katoliško reformo našega življenja, ki naj jo nam začrta katoliški shod slovenskih izseljencev. S tem se podčrtava veljava teh resolucij za vse sloven. sko izseljenstvo. Resolucije nas kličejo K SAMOOBRAMBI PROTI MATERIALIZMU, ki je najhujši sovražnik naših duš. Vabijo nas k zavestni UDE. LEŽBI PRI NEDELJSKI MAŠI, ki je vir milosti in moči za življenje čez teden. Spominjajo nas NAŠIH DOLŽNOSTI DO ROJAKOV IZSELJENCEV IN DO DOMOVINE. Tako nam podajajo glavne točke katoliške reforme, ki naj uredi naše razmerje do Boga in do naših najbližnjih. Katoliški shod, čigar priprava je bilo letošnje lujansko romanje, ki je izzvenelo v gornjih treh resolucijah, pa nam bo vprašanja, ki se tičejo katoliške reforme našega celokupnega življenja, bolj natančno razjasnil. DR. ALOJZIJ ODAR življenja čisto po svoje čustvuje in doživlja v skladu s talenti, ki jili je prejel od Boga. In otrok bi grešil, če bi tudi teh sebi svojskih talentov ne razvil, in bi grešil nad otrokom in zoper božjo voljo tudi ti, če bi zahteval od otroka, da se jim odtuji, to je, da se v vsem popolnoma prilagodi tebi, da v vsem do zadnjih nadrobnosti tako misli, čuti, čustvuje kakor ji. A ne le to! Ko b< od otroka zahteval, da n. i)r. v verskem življenju do zadnjih podrobnosti čisto i)o tvoje misli, čustvuje, doživlja, bi mu vsiljeval nekaj, kar ni povsem v skladu z njegovo naravo. Zato bi mu versko življenje v gotovih potezah bilo nekaj tujega, nedoži-vetega, nenaravnega, zato nekaj mučnega; bilo bi neke vrste nasilje nad njim, nasilje, katerega se bo otrok skušal znebiti čim prej, brž ko bo od tebe neodvisen. S tem je pa združena velika nevarnost, da bo v svoji zagrenjenosti zavrgel več kakor bi smel, da bo namreč zavrgel ne le to, kar mu je bilo vsiljeno zoper njegovo naravo, ampak da bo zaradi vsiljenih človeških kaj)ric zavrgel tudi božje zahtev* In končno: duševna rast mladega človeka je najbolj vesela in najbolj uspešna takrat, kadar je povsem v skladu z njegovo naravo, z zadnjimi finesami svojskosti njegovega duha. če torej hočeš, da bo otrok vesel služil Bogu, lepemu, dobremu, pravemu, pusti naj svobodno razvije vse svoje talente in sposobnosti in naj živi iv skladu z njimi veselo, Bogu zvesto življenje. često pa otrok sam ne more odkriti sebi svojskih talentov. Te odkriti je imgosto težko celo za preizkušene vzgojitelje. Odkrijejo jih včasih šele po dolgotrajnem, nadrobnem opazovanju otrokovega vsakdanjega življenja v tisoč njegovih odtenkih. Kajti to, kar je najlepšega in najglobljega, najbolj svojskega v otrokovi naravi, je često skrito na dnu njegovega srca in duha in otrok nima besedi za to, ker jih ne najde ali ker tega, kar nosi v sebi, noče razodeti nikomur. Zato skušaj odkriti otrokovo svojstvenost s tem, da opazuješ njegovo mišljenje, hotenje, čustvovanje v družbi, pri delu, zabavi, njegovo versko živ-Ijenje, katere molitve ima rad, kakšne članke, knjige, katere pobožnosti, praznike; kakšna čustva, misli in hotenja obvladujejo njegovo razmerje do bližnjega, tebe, Boga — morda nesebičnost, požrtvovalnost, heroi. zem, nežnočutnost, podjetnost, udarnost, potrpežljivost itd. Ko odkriješ njegove čisto svojske darove, njegova čisto svojska nagnjenja, o njih v otrokovi zgodnji mladosti ne govori z njim, ampak se le trudi, da jih čim bolj raz vi ješ in spraviš v sklad s celotnim njegovim življenjem, in da doraščajočemu, ki že sam zna dobro slediti božjim klicem v sebi v okviru božjega, pustiš polno svobodo. Ko bo otrok videl to spoštovanje, te bo vzljubil, vzljubil bo vse to, kar je ljuBo tebi; razvijal bo v veselju talente svoje narave in božje klice v njej ter bo ostal zvest tebi in božjemu v sebi vse življenje. V. ZAUPANJE ITi vzgoji igra izredno važno vlogo zaupanje oziroma nezaupanje do otrok. Zaupanje prebuja v otroku veselost, v veseli mladosti se pa živahno razvija njegova dejavnost in podjetnost. Ves božji dan je otrok lepo, veselo zaposlen. To je neprecenljive vrednosti za vso njegovo mladost, za ves njegov telesni in duševni razvoj, za vso njegovo miselnost in dejavnost v prihodnosti. Otrok, ki je živahno, veselo zaposlen, nima časa za neumnosti in za to, kar je moralno slabo; preveč je zaposlen s tem, kar je lepo dobro, koristno. Zaupanje, ki ga otrok uživa s strani staršev, tudi v otroku prebuja zaupanj« do staršev. Kakor nehote, kakor jm neki notranji nuji jim zaupa vse, kar čuti, misli, doživi lepega in težkega v sebi. Tako je otrok za starše kakor odprta knjiga; z lahkoto ga na drobno spoznajo ter mu tako morejo sproti in pravočasno pomagati, ga poučiti, posvariti, zavarovati pred slabim in ga uspešno navajati k dobremu. Ko dozoreva, bo res morda to ali ono skrival pred teboj, a to ne zaradi nezaupanja, ampak zaradi naravnega sramu, ki ga čuti v sebi ob prebujanju novega življenja. Otrok, ki zaupanja staršev ne uživa, tudi sam staršem ne zaupa. Ne razkriva jim svoje notranjosti, ne išče pri njih nasvetov, ne pomoči, tolažbe, pobude, razumevanja. Svojo notranjost jim celo prikriva, se potvarja, dela se drugačnega kakor je. Zato je za starše kot nekaka neznanka, kar vzgojo le otežkoča in povzroča, da mnogokrat napačno ravnajo z otrokom; to otroka le še močneje odtujuje, le še poglablja nezaupanje do staršev in dela vzgojo še težje uspešno. Otrok, ki ne uživa zaupanja, si bo sam, skrivaj, za hrbtom staršev skušal privoščiti zoper njih voljo to ali ono „svobodo", „samostojnost". Svojo podjetnost, mladostno dejav-nst bo skušal razvijati za hrbtom staršev, če-sto zoper njih voljo. Tako bo v njegovem ravnanju in življenju vedno več konfliktov z voljo staršev, ti konflikti ga bodo zavajali v ved, no nove neiskrenosti, zahrbtnosti, laži itd. Napake v otroku se bodo naglo množile in povzročile neiskren, zahrbten, spačen otrokov značaj. Nezaupanje povzroča v otroku tudi občutje manjvrednosti. Tudi to ima zanj izredno hude nasledke. Povzroča namreč v otroku boječno-.t pred drugimi, izmika se družbi, ne zaupa bližnjemu; ne zaux>a niti sam sebi, svojim močem in sposobnostim. To zelo zmanjša njegovo podjetnost, dejavnost. Morda se loti tega ali onega dela, a ob prvih težavah zdvomi nad uspehom ter delo opušča, jiostaja zagrenjen, kakor brez vbije za delo. Nezaupanje in občutje manjvrednosti povzroča tudi občutje osamljenosti celo v družini sami. Otrok izgublja veselje do življenja, postaja otožen, zopre se vase, išče samoto in bolestno grebe i)o sebi. Postaja čudak, javlja se v njem nekaka bolestna občutljivost, otožnost, melanholija, javljajo se razne duševne motnje, če je pa v otroku veliko življenjske sile, postaja trmast, se upira ter si išče druž. bo, zaposlenost in zaupanje izven di'užine. Povedano nam pač dovolj jasno kaže, kako pomembno je zaupanje za zdrav, vesel razvoj mladega človeka. Zato je silno važno, da morejo starši otrokom zaupati mirno in čim prej. Pri vzgoji se moramo v tem pogledu varovati zlasti dveh napak, dveh skrajnosti. 1. NE ZAUPAJ SLEPO! Ne dajaj svobode, za katero otrok še ni dozorel. Zaupati otroku se namreč ne pravi zapreti oči in biti slep za vse to, kaj otrok hoče in počne; to bi bilo otroku le v silno škodo, v pogubo. Narava nas uči: prepusti n. pr. vrt sam sebi, naj se v njem razraste in razbohoti vse po mili volji; kaj se bo razbohotilo? Plevel, dračje, ki bo kaj kmalu prerastlo in zamorilo vse to, kar je morda bilo spočetka še žlahtnega na njem-. Prepusti mlado naravo popolni svobodi, da se V' njej popolnoma svobodno razraste vse, kar tiči v njej. Kaj se bo zgodilo? Zlo bo kmalu prerastlo in zamorilo vse dobro in lepo v njej. če hočeš imeti vrt ves lep, posejan z žlahtnimi rastlinami in rožami, jih moraš najprej posejati, presaditi ter vestno in ne-nehno gojiti, če hočeš, da bo mlado srce, da bo mlada duša lepa, polna žlahtnih nagnjenj in hotenj, jih moraš najprej prebuditi in jih potem negovati, zavarovati pred plevelom. Ko bo dobro v njem že kolikor toliko utrjeno, potem pa le zaupaj v dobro pri otroku, a se vendarle zavedaj, da je moč slabega tudi v tvojem otroku še vedno bolj prirodna, sil-nejša, bolj v skladu z njegovo naravo, ker tudi narava tvojega otroka nosi v sebi sledi padle človeške narave, sledi izvirnega greha. Ko se torej v otroku šele začenja življenje, to je v njegovih prvih šestih, posebej še v prvih treh letih, potrpežljivo a neizprosno dosledno zatiraj v njem plevel neurejenih nag-nenj in se z vso zares božjo potrpežljivostjo trudi, da se v njem prebudi, razvije in utrdi dobro in lepo. Ti veš, da vrt zahteva največ skrbi in dela v zgodnji pomladi, ko se narava šele prebuja k življenju. Ko je plevel odstranjen, ko so žlahtne rastline zasajene, dobro ukoreninjene in razraščene, že lažje vrt prepustiš samemu sebi. Le tu in tam je treba še zaliti, malo okopati, ta ali oni začetek plevela odstraniti. Tako tudi pri otroku. Ko si v prvih letih v njem lepo prebudila, razvila in utrdila, ko je otrok že o tem in onem dobro poučen, mu že začneš lahko izkazovati zaupanje. Zaupaj mu vedno več in več, čim bolje si ga poučila, čim bolje zna otrok razlikovati dobro od slabega, čim bolj se je razrastlo in utrdilo dobro v njem. 2. NE STOJMO VEDNO PRI OTROKU. Ne sledi mu na vsakem koraku. Ne pomagaj mu takoj v vsaki težavi. Naj tvoja premišljena naročila in svoje majhne doniAče in šolske dolžnosti le samostojno izpolni, naj majhne „uganke“ sam razvozlja in majhne težave sam premaga. Pomagaj mu le takrat, kadar otrok sam zares ne zmore, ko kaka naloga ali težava zares presega njegove telesne ali duševne moči. Kajti če bi ga prepuščali tudi v takem položaju samemu sebi, bi mogli v njem povzročiti občutje manjvrednosti z vsemi nasledki, o katerih smo že govorili, če pa hočeš ve- deti, kaj otrok že zmore in kaj presega njegove moči, ga moraš dobro poznati. Poznal ga boš, če ga dan za dnem dobro opazuješ in živiš tesno povezan z njim. Zaupaj otroku tudi takrat, ko je dvomljivo, ali že zmore to ali ono, oziroma ali je v tem ali onem že zaupanja vreden, ako to ni povezano z veliko nevarnostjo hude škode zanj. S tem, da mu zaupaš, prebudiš v njem nove moči, ker se otrok hoče skazati zaupanja vred. nega; zato se bo potrudil tem bolj, ker ne razočara tebe in ne osramoti sebe pred teboj. Ne pozabi: otrok pri vzgoji najraje sledi tistemu, ki mu veliko zaupa in veliko od njega pričakuje; zelo nerad pa sledi in se celo upira tistim, ki mu malo zaupajo, od njega malo ali premalo pričakujejo ali pa zahtevajo od njega preveč. .5. ZAUPAJ OTOKU VEDNO VEČ IN VEČ. Zaupaj mu n. pr. vedno težja dela in naloge in dopuščaj vedno več in več svobode. A vendar dobro presodi, za kako mero svobode je že zrel, posebno pazi, da zaupanja in svobode ne bo zlorabljal. Seveda je z zaupanjem združeno vedno nekaj tozadevne nevarnosti; a ne pozabi, da otroka pripravljaš na življenje, ki je vedno polno nevarnosti! In bolje je zanj in zate, da se otrok skaže zaupanja nevrednega, to je za nevzgojenega, dokler vzgoja še traja in živi še ob tebi. Tako mu moreš z vzgojo še pomagati, ga reševati in rešiti. Gorje pa otroku, če začne uživati svobodo šele takrat, ko dom zapušča. Njegova zrelost ni preizku. šena, teže se bo znašel v težavah in nevarnostih življenja, verjetneje bo zašel iji se zgubil in morda ne bo imel ob sebi nikogar več, ki bi mu nudil pomoč in kazal rešilno pot. J. ČE OTROK ZLORABI SVOBODO ali se drugače IZKAŽE TVOJEGA ZAUPANJA NEVREDNEGA, NIKAR GA TAKOJ NE OBSODI češ: „sam sem vedel, da ti v ničemer ne smem zaupati, da si vsakega zaupanja nevreden“ itd, S tem otroka le odbiješ, morda celo zatreš v njem spoštovanje do tebe in sebe ter tudi zaupanje v sebe in tebe. Zato ga ob taki priliki raje resno posvari, opozori ga, da mu je bilo tokrat tvoje zaupanje v škodo in da mu zaradi njegove sreče v prihodnje ne smeš več toliko zaupati, a da mu boš zopet rad več zaupal, brž ko se bo znova izkazal zaupanja vrednega, če se je izkazal nevrednega tvojega zaupanja pri kakem delu, dolžnosti, nikar ga ne ozmerjaj, češ, „saj sem vedel, da si zanič, da ničesar ne zmoreš“. Ne! Krivico bi mu delal, ga ponižal, zmanjšal vero v sebe in si ga odtujil. Zato raje mirno in dobro-hoteče pokaži, kje je vzrok neuspeha, morda je bil vzrok v prevelikem zaupanju v sebe, v površnosti, nepazljivosti, naglici, pomanjkljivem znanju itd., ter mu pokaži, kako bo v bodoče lahko bolje izvršil to ali ono. Tako ohraniš v otroku kljub njegovemu neuspehu — pogum, zaupanje v sebe, ponos, kar je za nadalnjo vzgojo zelo važno. Otrok ti bo za tak pouk tudi iskreno hvaležen, kajti vsak otrok hoče pri delu uspeti, a mnogokrat se ne zaveda, v čem je bil vzrok njegovega neuspeha. Ko vidi, da mu dobro hočeš, te bo vzljubil še bolj in tem raje poslušal; ko spozna, da veliko več veš, da ga moreš v mnogo-čem poučiti in ga obvarovati raznih napak, bo rastlo v njem tudi spoštovanje do tebe in zaupanje; v prihodnje se bo tem raje oklepal tebe, iskal nasvetov pri tebi, sodeloval bo s teboj tem tesneje. Tak način ravnanja je potreben zlasti z doraščajočimi. Kajti zlasti doraščajoči si silno želi svobode, zaupanja, dejavnosti, a Cesto le preveč zaupa sebi, premalo starejšim, precenjuje svoje moči in sposobnosti, podcenjuje pa sposobnosti starejših, podcenjuje težave življenja in vsakdanjih dolžnosti. Zato zadeva na toliko težav in doživlja toliko porazov pri svojih podvzetjih in delu. Hodi ob takih prilikah kljub vsemu do njega spoštljiv, obziren, pripravljen mirno pojasnjevati, kazati pot, ki vodi do napredka in uspeha. Tako se bo med teboj in njim tudi v teh letih dan za dnem ustvarjala in utrjevala tesna povezanost, med_ sebojno zaupanje, pa tudi spoštovanje, hvaležnost in ljubezen. 5. VESEL BODI IMC1JATIVNOSTI (podjetnosti) MLADEGA ČLOVEKA. K podjetnosti ga sili že njegova mlada narava, polna načrtov, hotenj, ttolna vedno novih duševnih in telesnih sil. Te sile se morajo zaposliti, če se bodo izčrpale v službi dobrega, bo to zanj le rešitev, če bi pa mlad človek moral svojo podjetnost skrivati pred teboj, je zelo verjetno, da bo svoje sile izrabljal za tvojim hrbtom za zlo. Zato njegovo inicijativnost, podjetnost pametno podpiraj, neguj ter mu kaži na področja, ki so otrokovi dejavnosti posebej primerna. Navajaj ga zlasti na to, kar veseli njega in ne tebe, kar je zanj dobro in potrebno in za prihodnost. Ne sili ga pa k ničemur. Kajti s tem bi v njem voljo do dejav- nosti le ubijal in povzročal upor zoper sebe. Pač pa ga za to, ker mu je koristno ali potrebno, tem bolj notranje pridobivaj s pomočjo raznih nagibov, motivov, zlasti tistih, za katere je najbolj dostopen. Mlad človek, zlasti doraščajoč, je posebej dostopen za motive n. pr.: to je lepo, dobro, pravično, to je znak resnicoljubnosti, čuta odgovornosti, to zahteva tvoj ponos, čast, ljubezen do naroda, do Boga, tvoj bodoči poklic itd. Zato se pri navajanju k dobremu sklicujemo zlasti nanje. Nikar pa ga ne skušajmo pridobivati za to ali ono le z nenehnim suhim poudarjanjem: to je dolžnost, to je zapovedano, ono je prepovedano, to je greh itd. Tako ravnanje ga bo od dolžnosti prej odbilo kakor x>ridobilo. Seveda, če bi pa otrok kljub vsemu lepem u nagovarjanju svoje dolžnosti ne hotel spolniti, potem spolnjevanje enostavno strogo zahtevaj. ti. KAD POZABLJAJ NA TO, KAK JE OTKOK ZAGREŠIL V SVOJI PRETEKLOSTI in ga tega ne spominjaj, če ni nujno potrebno. Kajti otrok se svojih napak, porazov in krivd v preteklosti navadno dobro spominja in ga je sram zaradi njih in mu je mučno, če ga kdo nanje opozarja. Kaje z vsem razumevanjem in dobrohotnostjo kažimo na VZROKE OTROKOVIH SEDANJIH NAPAK in nedo-statkov TEK NA SKEDSTVA, ki pomagajo k zboljšanju, in k lepi, koristni, uspehov polni bodočnosti. Brez zaupanja ni vzgoje, zauiml boš pa svojemu otroku tem bolj, čim bolj ga boš iskreno, krščansko ljubil. Zato smo. v uvodu v letošnje sestavke govorili o ljubezni staršev do otroka; ta ljubezen na bo najgotoveje tudi v otroku prebujala ljubezen in zaupanje do tebe. DR. RUDOLF HANŽELIČ OB NOVI OBLETNICI NAŠIH ŽRTEV Ko so slovenskega fanta vprašali, kje je njegovo mesto, je odločno brez pomišljanja stopil tja, kamor ga je klical njegov vodnik in učitelj, njegov škof Gregorij. Jasen je bil klic tega velikega učenika, ko je svaril pred zablodo, ko je pozival na okope domovine, za narod in Cerkev in Kristusa. Močne so bile vrste slovenskih borcev. Od vseh strani domovine so vstali junaki, drzno in neustrašeno: Mati, Domovina, Bog! Za te ideale so umirali naši fantje, s temi svetinjami so zmagovali in prav zaradi teh vzorov so bili prodani in pahnjeni v kraške globeli. Prešerna fantovska pesem je utihnila na vasi in v linah so obnemeli zvonovi na naših holmih. . . Tujina, ječa in grob je bil naš delež. Ko bodo ustvarjali romane iz tistih dni, bodo morda slikali mladost, ki je s težkimi koraki prevarana legala v grob. Ne, ni bilo tako! Pesem je bila na njihovih ustnah in korak je bil lahek kot vasovalcu. Ko pa je pesem umrla na žejnih ustnah, so le-te šepetale molitev — ne za milost, za rešitev — za stanovitnost, za mučeništvo so molili ti junaki! Tak; so bili ti naši fantje. Drzni, pogumni, nikdar premagani. Vedno v službi domovine in Cerkve; brez popuščanja, brez moledovanja, z jasnim in vzvišenim ciljem. Zmagali so in večno pesem slave jim pojo boršti, pod katerimi trohne njihove bele kosti. Naša pot pa je šla mimo teh grobov. Včasih morda prav blizu, pa vendar. Slednjič smo zadihali prost zrak v deželah svobode. . . • Včasih, ko besede posežejo v preteklost, ko odkrivajo spomine drznih in težkih dejanj, nam spet zagori v očeh. S ponosom se pomudimo ob junaških činih. Tako smo spet blizu vsem dogajanjem tam med našimi griči, spet smo z njimi, ki jih že davno ni več. Ko pa nam zmanjka besed, nas spet zajame val tope vsakdanjosti. Daleč sm0 od domovine, daleč od vsega, kar je bilo pravkar vredno toliko žrtev. ,.Tujina nas je okamenela,“ mi piše prijatelj izza meje. Da, prav pravi, okamenela nas je. Vsi oni ideali nekoč drznega in odločnega slovenskega fanta plahne; so kakor kaplje nekoč žive studenčnice, ki leno polže v podzemlje, da okamene druga ob drugi. Včasih so govorili, da je tujina mrzla, da je mačeha. Ne vem, morda je bilo to res. če bi mi danes dejali tako, bi lagali; lagali, kot lažemo takrat, ko prisegamo zvestobo slovenstvu, pa zabavljamo čez naše družabno življenje. Obsojamo podla zločinstva, ko nam doma more duhovnike, zapirajo cerkve, zažigajo škofe, tu pa vse mogoče zabavljamo čez slovensko semenišče in nergamo v strahu, da nas ne bi kdo prosil za kako podporo. ,Saj ne moreš vsemu kaj,“ potožimo, ko se nam prav na dom ponudi slovenska beseda (čeprav mogoče ni niti enega slovenskega Usta v družini), za tuje opolzke revije pa se že najde drobiž. Obsojamo rdeči materializem, ki doma razdira družine, seje prešuštvo in nečistost postavlja med zakone morale. Nam pa ni proti postavi prodajati zdravje po nočnih beznicah. Prav nič nemoralnega ni živeti fantu z dekletom, ,,da mi gospodinji“. Celo živeti možu .z drugo ženo ali obratno — ni greh. Tudi civilna poroka prav nič ne zmanjša težkega greha pešuštva. Kje so ideali, ki so nam jih izročili naši mrtvi? Kje je odločnost, doslednost in zvestoba vsemu, kar je svetega?! O tujina, zakaj si nam dala toliko kruha, zakaj nas zalivaš v maslo in med ----------? SV. MAŠA V DIASPORI Dušnopastirsko delo v diaspori je paberko. vanje. Iščeš posamezne razkropljene dušice po 50 in 100 km oddaljenih krajih svoje župnije in kot dober pastir jih zadeneš na rame in poneseš v Kristusov hlev. Evo vam primer takih obiskov. V Brjutovački Banji služi vojaški rok bogoslovec Mijo iz Reke. Sirota brez staršev. Ni še dovršil mature. Zato 2 leti vojaške službe. V mestu Rankovičevo mu je bilo lepo, saj je mogel večkrat k sv. zakramentom. Sedaj je v Banji, že peti mesec. Od tam mi piše in toži o svoji zapuščenosti. želi si duhovne hrane. Prosi, naj mu prinesem sv. obhajilo. Vesel sem ga. Rad mu pomagam. A kako? Kodeks dovoljuje samo bolnikom, da jim duhovnik prinese sv. obhajilo na dom. A Mijo je zdrav! Piše, da ne pozna nobene katoliške družine v kraju, kjer bi mogel maševati! Bo že Bog dal, pravim. Sporočim mu dan in uro mojega prihoda. Vso stvar priporočim sv. Cirilu in Metodu in Mali Tereziki. V nedeljo zjutraj opravim sv. mašo doma v Kragujevcu, večerno mašo pa v Rankoviču (55 km). Vernikov je pri sv. maši samo 8. Organist in dentist Gezi igra na harmonij. Sedemdeseletna babica —nekdanja cerkvena pevka — začne kar med povzdigovanjem prepevati svojo priljubljeno pesem o nebeški hrani in pijači. Mali Jožek že zna odgovoriti ,,et kum špiritu tuo“ in prenesti knjigo. Prenočim y mali sobici župnega urada. Ob Bodi nam mačeha,, kruta in skopa! Kamenja nam nasuj namesto maslenega kruha in udarjaj po nas; z jermeni nas ovij okrog naših pleč, namesto da nas gladiš z mehko roko, pa bomo znali ljubiti naš biser pod Triglavom in spet bomo imeli srce za brata Slovenca. * Premislimo, fantje, naše poslanstvo, našo borbo, ki še ni končana. Pojdimo ven iz te pasivnosti, proč od polovičarstva. Ni nujno, da tudi mi umrjemo za izpolni- » tev našega poslanstva. Ne, za nas je nujno, da živimo, živimo z narodom in za narod. Vsak zase in vsi skupaj kujmo našo bodočnost. Bodočnost vsakega naroda je odvisna od njegovih družin. Pionir naših družin pa je naša mladina, smo mi, slovenski fantje. Ni vseeno, kako poteka naša mladost. Ali se potaplja v blatu tujih cest in srka vase „moderne“ poganske nazore z živalskim pojmovanjem, ali živi v zdržnem premagovanju v vzgoji jeklenega značaja zdravega slovenskega fanta. Tujina nam je šola, težka in resna. Ne ustrašimo se je, in tudi odklonimo je ne popolnoma. Izluščimo iz nje vse, kar je zdravega, in bogatejši bomo v življenjskih nazorih. Kar pa je gnilega, odklonimo brezkompromisno! Morda je včasih težko; so žrtve in borbe, a pogum fantje, tako bo zmaga še lepša. I. K. pol 4 zjutraj na vlak. Ko se pripeljem v Brju. tovačko Banjo, se že svita. Kako najti sedaj njega? Krajev ne poznam. Vse še spi. Banja je pol ure od postaje. Počasi stopam in razmišljam, pa se mi naenkrat prikaže Mijo, ves srečen, vesel — zares čudno. Saj sem mu Pisal, da bom prišel s prvim jutranjim vlakom ob 8 — ne z lokalnim ob 4. Kdo ga je privedel v teh zgodnjih urah na postajo?! Sedaj pa najprej poiščiva sobo za maše-vanje. Restavracija je še zaprta. Ni prostora. Greva počasi naprej — nekoliko raztresenih hiš, bajtic ob cesti. Tu na desni neki hlev. Sliči planinskim hlevom v Sloveniji. Poleg majhna bajtica. Malo niže potoček. Morda bo tu mesta za rojstvo betlehemskega Deteta. Greva bliže. Bajtica odprta. Vstopiva. To je mlin! Stara ženica melje. Lepo se pozdravimo. Odkrijem svoje želje. Rada privoli. Skromno je, pravi. Vidite sobico. Siromašna je! — Jezus ljubi siromaštvo! Hvala mamica — čez pol ure bomo gotovi! Pripoveduje, da je mož na straži, naj pohitimo. V sobi skromna postelja in mala pručka. Tla iz ilovice. Miza je pred hišo. žena pomete, prezrači. Z Mijom pripraviva oltar. Danes zelo skromen. Ni na njem lepih vezenih prtov, ne svečnikov, ne rož. Samo skromen križ krasi najpreprostejši oltar in dve svečki. Vse prebujajoče stvarstvo — žuboreči potoček in ropotajoči mlin — naj sedaj slavi Gospoda. Bregovi in doline, gozdovi in vrtovi — jutranja zarja — slavite Gospoda. Mala prukca je za spovednico. Kri. Žani Jezus odpušča, deli neskončno usmiljenje povsod, kjer je resnično kesanje. IZ SVETEGA MESTA RIMA PRVA LETOŠNJA „BEAŽENA“ V teku proglašen;) je bila slovesno prišteta blaženim Roza Venerini, ustanoviteljica Pobožnih učiteljic (Maestras Pias). Proglašenju so prisostvovali kardinali svete Kongregacije obredov s kardinalom Tedes-hinijem na čelu. BI. Roza Venerini je bila rojena v Viterbo na Laškem leta 1656 iz plemenite in pobožne družine. Ker ni mogla zaradi družinskih razmer vstopiti v samostan, kakor je želela, je začela poučevati deklice v rojstni hiši. Pozneje je odprla več šol. Umrla je v Rimu leta 1728 od izčrpanosti. 35-LETNICA PAPEŽEVEGA ŠKOFOVSKEGA POSVEČENJA. 13. maja .zvečer je Pij XII. prišel v kapelo „de la Segunda Logia“ molit rožni venec s skupino otrok Katoliške akcije, ki je obhajala 25-letnico svoje ustanovitve. Razen tega sta bili ta večer 'še dve drugi obletnici: 35-letnica prvega Marijinega prikazanja v Fatimi in 3 5-letnica škofovskega posvečenja sv. očeta samega. Sv. rožni venec je oddajal tudi radio. ETIKA BREZ DEKALOGA. „Nravnost brez božjih zapovedi je nemogoča.“ Sv. oče je go- Začneva sv. mašo. Ne moti naju mlin, niti žena, ki naju pusti sama. že se vrši največja skrivnost daritve. Mijo zvoni k povzdigovanju. Bog med nami. Prinašamo Ti srce vseh ljudi — vseh ločenih bratov! Tudi sonce naj Te hvali, ki že prijazno boža s prvimi žarki naravo in sveti na oltar. Mijo zvoni za sv. obhajilo. Njegova duša sprejema Boga. Globoko se utaplja v hvaležnosti, vdanosti, v neizreč-nem veselju. Maša je končana. Srca pojejo kakor za veliko noč. Obhajilo za praznik vstajenja! Zahvaliva se ženi, ki se z nama veseli, saj je bila lepo nagrajena. V naravi opraviva zahvalo. Potem si naročiva sira in kajmaka. Tudi telesno podkrepljena sva ostala skupaj do 11 dopoldne — v duhovnih razgovorih — dokler ni prispel jutranji vlak s triurno zamudo, (Iz pisma slovenskega duhovnika) voril 2.000 članicam svetovne zveze ženske katoliške mladine, ki so zastopale 35 dežel na kongresu v Rimu dne 18. aprila, članice so bile razdeljene po skupinah dežel in mnoge v svojih narodnih nošah. Predstavili so jih sv. očetu njihovi duhovni voditelji. Ko so prinesli sv. očeta na prestolu v sprejemno dvorano, so ga mladenke sprejele z velikim navdušenjem. Papež je govoril v francoščini o: „živa vera v modernem svetu“, ki naj bo podlaga kongresnemu zborovanju. Zlasti je povdaril, kakšne dolžnosti ima mladina v sedanjih okoliščinah. Med drugim je rekel: „Izredne in neštete so nevarnosti za vero današnje mladine. Vendar je malokatera nevarnost tako velika, kakor je nevarnost, ki grozi iz „nove morale“. Nato je papež obširno razložil to „novo moralo“,katero je že obdeloval 23. marca, ko je govoril krščanskim učiteljem. „Značilni znak „nove morale“ je v tem, da se ne gradi na splošnih moralnih zakonih, kot n. pr. na 10 božjih .zapovedih (dekalog), marveč na trenutnih pogojih in okoliščinah... Resničen kristjan mora v svojem zasebnem, poklicnem, socialnem in javnem življenju uveljaviti resnico, duha in postavo Kristusovo. To je katoliška morala, ki odpira široko delovno polje.“ UMETNOST IN VERA. Ko je sv. oče sprejel predstavnike umetniške razstave v Rimu, je imel nagovor, v katerem je pokazal na tesno razmerje med umetnostjo in vero. Umetniki so nekaki tolmači popolnosti življenja in njegove lepote, je rekel. Oni nekako odpirajo okno človeškemu duhu, ki je zaprt v tesnem prostoru omejenega, ki pa stremi proti neomejenemu. IJS KRŠČANSKA VERA IZENAČUJE VSE LJUDI. . . 12. aprila je sv. oče govoril 1.600 belgijskim dijakom in rekel: „Le vera je v stanu odpraviti vsako razliko med raso, socialnim položajem in kulturo. Tega, kar je uspelo krščanskemu Rimu, ni mogel doseči poganski Rim, navzlic svoji politični genialnosti, kljub svojim armadam, bogastvu in upravni moči. To zvezo, ki si jo tesnobno želi vse človeštvo v strahu pred bratomorno vojno, uresničuje naša vera v Kristusa, brez katerega ne moremo doseči ničesar trajnega. On edini je naš mir. On edini je mir človeštva. Umrl je zato, da združi vse sinove Očeta, tudi tiste, ki so bili in so še razkropljeni in razdeljeni. Krščanska vera je bila s Petrovim prihodom v Rim postavljena v središče rimskega imperija; in iz Apostolovega groba, pri katerem so ostali njegovi nasledniki, se že nekaj stoletij razlega glas v prid edinosti. Zato, mladeniči, poskrbite, da bo vaša vera vedno blestela.“ KATOLIČANI NOSILCI RESNICE. Na veliko noč, ko je sv. oče podelil blagoslov „Urhi et Orbi“ vernikom zbranim na trgu sv. Petra, jih je tudi nagovoril ter rekel: „Prodrite in pojdite na vse kraje, v tovarne, šole in na deželo, vsepovsod, kjer ima Kristus pravico vstopiti. Skrbite enako za duše kot skrbite za telesa. Toliko se trudite, da si zagotovite tvarno življenje, delate ali iščete delo, da ne bo manjkalo kruha ne vam, ne vašim dragim. To je prav in hvalevredno. Toda moramo dostaviti, kar je rekel Jezus: Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi. Kaj more človek dati v zameno za dušo? PAPEŽ JE NAGOVORIL AMERIŠKE OTROKE. Ni je prilike, stanu, osebe, poklica in slavnosti, da bi sv. oče ne stopil z njo v stik. Tako je prisrčno nagovoril sv. oče po radio severno ameriške otroke. Govoril jim je prav po očetovsko kot nekdaj Jezus, največji Prijatelj otrok. Povedal jim je priliko, da so še drugi otroci na svetu, ki niso tako srečni in katerim naj oni, ki jim ničesar ne manjka, pomagajo s hrano, obleko, zlasti zimsko, z zdravili, igračami in tudi z denarjem, ki so si ga prihranili sami; tudi s kako poslaščico in sladkorčki, da se bodo tudi ti nesrečni otroci, njihovi bratci kdaj nasmejali in na-igrali. Dejal je papež amerikanskim otrokom, da se obrača nanje zato, ker je tudi Jezus pokazal toliko ljubezni do otrok. In zakaj? Jezus sam odgovarja: ,.Nebeško kraljestvo je le-teh, ki so kakor otroci: nedolžni, preprosti, dobri in iskreni.“ ZDRAVNIKI PRI PAPEŽU. Združenje zdravnikov za notranje želodčne bolezni (Gastroenterologia) se je predstavilo tudi sv. očetu. 500 zdravnikov ga je pozdravilo. On jim je govoril in posebej povdaril poslanstvo zdravnikov, ki je v tem, da so iskreni sodelavci Boga v obrambo in procvit njegovega stvarjenja. „Vse nove iznajdbe naj bodo v slavo božjo in dobrobit človeštva.“ SV. OČE O NAŠIH DOLŽNOSTIH DO KOLNIKOV. „Morate služiti bolnikom, kot da bi bili oni Kristus,“ je dejal sv. oče Pij XII. v nekem nagovoru zbranim bolničarjem in bolniškim sestram iz rimske škofije. Čestital jim je k lepemu poklicu, ki ga vršijo, in povdaril kreposti, ki jih potrebujejo ža vršitev te lepe, a istočasno težke in odgovorne službe. Zlasti so potrebne tri kreposti: spoštovanje do bolnikov, resnicoljubnost in moralna trdnost. Treba je spoštovati bolnikovo telo, saj je tempelj sv. Duha, ki ga je Jezus odkupil z lastno krvjo; ne sme se prikrivati resnice, niti bolniku, niti sorodnikom, kajti kadar gre za rešitev duše, je ta važnejša kot telo. Je smrtni greh, če se bolnik pravočasno ne opozori na potrebo prejema zakramentov. Sv. oče je končal svoj nagovor s sledečo mislijo: „če vidite v svojem delu le službo, pa naj bo še tako plemenita, nočete se pa krepiti iz studenca sv. Evharistije, ne boste mogli ostati zvesti svojim dolžnostim. Čaka vas toliko žrtev in preži toliko nevarnosti, da brez božje pomoči ne boste nikdar zmagali ■ rojih človeških slabosti. Morate gojiti v sebi duha odpovedi, čistost srca, rahločutnost vesti, če hočete, da bo vaše delo postalo dejanje nadnaravne ljubezni, kot to .zahteva krščanska vera.“ LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA. Pri sprejemu udov Vincencijevih konferenc v Italiji o priliki narodnega kongresa, je sv. oče govoril o njihovem ustanovitelju Frideriku Ozanamu in povdaril zlasti .tri misli: 1. Ljubezen do bližnjega je bila vedno spremljevalka svetosti in mučeništva; 2. Ljubezen do bližnjega mora biti sredstvo apostolata; bratom, ki so v stiski, ni dovolj pomagati telesno, temveč jim je treba nuditi tudi duhovno pomoč; 3. Udje ne smejo nikoli pozabiti dolžnosti sodelovanja na socialnem polju, da bo mogla obhajati končno zmagoslavje tudi socialna pravičnost. BL. PIJ X. V Mantovi, kjer je bil bi. Pij X. škof, so končane velike verske slovesnosti, ki so bile prirejene njemu na čast. Udeležila sta se jih tudi kardinala E. Ruffini in Ud. Schuster. 15. MAJ. V zgodovini katoliške Cerkve je 15. maj zelo pomemben dan. 15. maja 1891 je papež Leon XIII. izdal prvo socialno okrožnico „Rerum novarum“in Pij XI. je 15. maja 1931 izdal znamenito okrožnico „Quadrage-simo anno“. Obe-okrožnici polagata vso važnost na pravično socialno ureditev zlasti med nižjimi sloji. Važnosti ne izgubijo ti nauki nikoli, čeprav jih zaenkrat še nočejo uveljaviti tako kakor sta jih podala oba papeža in jih tudi vedno tako toplo povdarja sedanji papež PIJ XII. PRIZORI Z LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA EVHARIST. KONGRESA AMEBI KANSKA PROPAGANDA. Svojevrstna je propaganda za mednarodni evharistični kongres v Barceloni. Mal avion je plaval nad mestom in vlekel za seboj velikanski napis „Congreso Eucaristico Internacional“. črke so bile velike 120 cm, celoten napis pa je bil dolg več kot 100 metrov. ARGENTINSKI ROMARJI V BARCELONO. Argentinski romarji na mednarodni evharistični kongres v Barcelono so se vkrcali dne 7. maja na prekomorska parnika Augustus in Corrientes. Pred vkrcanjem so imeli v baziliki SS. Sacramento sv. mašo, ki jo je daroval sanluiški škof Dr. E. Pasquo, nagovor nanje pa je imel pomožni škof M. Tato. Med sv. mašo so prepevali slavospev, ki je določen za slavnosti kongresa. ROMARJI IZ USA. 16. maja je pod vodstvom kard. Spellmana odplulo iz ZD 600 katoličanov proti Barceloni na- mednarodni evharistični kongres. S kardinalom potuje tudi 6 severoameriških škofov. Obiskali bodo na tej vožnji razne svete kraje: 23. maja bodo poromali v Fatimo na Portugalsko; y juniju, po končanem evharističnem kongresu, pa bodo šli v Rim. UMRL JE NA POTU V BARCELONO. Prvi ameriški prelat, ki je potoval na mednarodni evharistični kongres v Bercelono, mons. J. S. Caneron iz Rochester (ZD), je umrl na par- niku Exochorda.. Na kopnem je bilo njegovo truplo balzamirano in prepeljano v Združene države, kjer bo pokopano. ZA MIR KRISTUSOV. Proti Barceloni, milijonskemu mestu, se obračajo v teh dneh oči vsega sveta in mednarodne množice se že zgrinjajo proti drugi prestolnici katoliške Španije. Poleg papeževega legata je doslej prijavljenih 18 kardinalov in več sto škofo^ in nadškofov. Važni govori so v rokah svetovno .znanih znanstvenikov. Med drugimi bo imel govor tudi najožji papežev svetovalec, nemški znanstvenik, jezuit P. Avguštin Bea, bivši rektor papeževega bibličnega instituta. Vse govore bo prevevala glavna misel: „Mir Kristusov — je edini možen mir med ljudmi.“ liEPO ŠTEVILO ROMARJEV. Po zadnjih vesteh pripravljalnega odbora za 35. evharistični kongres v Barceloni se bo udeležilo kongresnega slavja 17 kardinalov, 300 škofov, 15.000 duhovnikov in okrog pol milijona ude. iežencev iz Španije in inozemstva. V Barceloni bodo otvorili novo letališče, da olajšajo prehod potnikov. Poročila povedo, da bo pri zaključni slovesnosti prepeval 10 0.000 glasen pevski zbor Kataloncev. General Franco je na svoji jahti „Azor“ priplul v barcelonsko pristanišče. Neuradna poročila pravijo, da bo prisostvoval kongresnim slovesnostim in medtem bival na jahti Azor. VSE PRIPRAVE so v polnem teku. Zelo primerno bo okrašena narodna palača Mont-juich, kjer bo stanoval papežev legat, kardinal Tedeschini, ki bo dospel 2 7. maja ob 8 popoldne. Na trgu Pija XII. bo postavljen oltar, ki bo 60 metrov visok in 32 metrov širok. Na tem trgu bo lahko prisostvovalo pol milijona ljudi evharističnim slovesnostim. General Franco je sprejel barcelonskega škofa mons. Gregorija Modrego, ki je informiral državnega poglavarja o uspešnem poteku kongresnih priprav. Sedem bizantinskih prelatov, trije armenski in en maronitski so že prijavili svoj prihod na evharistični kongres, kjer bodo vodili razna .zborovanja in obredna bogoslužja vzhodne liturgije. Tudi katoliški esperantisti bodo imeli istočasno zborovanje kot evharistični kongres v Barceloni. P. Beckens iz Belgije bo imel zaključni govor v duplini Manresa. „ČASTNI GOST V ODSOTNOSTI“, to je naslov, ki ga bodo dali kardinalu Mintszen-tyju, ogrskemu primasu, ki ječi v dosmrtni ječi, na mednarodnem evharističnem kongresu v Barceloni, kakor poroča vatikanski radio. VEČ KOT POL MILIJONA UDELEŽENCEV iz vsega sveta je bilo navzočih pri otvoritvi 35. mednarodnega evh. kongresa v Barceloni dne 27. maja. Barcelona se je vzbudila vsa v papeških in španskih zastavah in pripravila papeškemu legatu, kardinalu Frideriku Tedeschiniju zelo prisrčen in navdušen sprejem. Odelg, se je v najbolj praznično ode- lo, ki nudi diven pogled. Križi, alegorije, napisi itd. se bleste na vseh trgih. Vidna gorečnost je objela vse ljudstvo, ki se pripravlja na največje slovesnosti. IZREDNO NAVDUŠENJE. Medtem ko se neprestano vrše slovesna zborovanja, vlada po vsem mestu izredno razpoloženje in navdušenje, ki se izraža v mnogih sestankih in sprevodih. Pred baziliko sv. Družine je bila 28. maja zvečer predstava Kalderonove evharistične drame: “El diferendo matrimonial sobre el curpo y el alma“. člani vlade so se zbrali 29. maja v palači Pedralbes pod predsedstvom generala Franka k slovesni seji. Medtem se udeležujejo vseh zborovanj. Prihajajo vedno novi romarji, predvsem iz Madrida in španskih provinc. Pristanišče je ponoči bajno razsvetljeno, zlasti prekooceanski parniki. Za dva ameriška parnika so vporabili 70.000 žarnic. Kolumbova jadrnica, ki je posnetek slavne .Santa Maria“, vabi radovedne barceločane in tujce, kj občudujejo lepo urejeno mesto, v katerem plapolajo papeške in španske zastave. 31. MAJ. Današnji dan (31. maja) 35. mednarodnega evharističnega kongresa v Barceloni je bil posvečen trpečemu človeštvu in mednarodnemu miru. V vseh barcelonskih cerkvah so se darovale sv. maše za bolnike celega sveta'in duhovniki so razdelili sv. obhajilo bolnikom po bolnišnicah. Ta dan so bile v Barceloni zaprte vse trgovine. Istočasno so bila na vseučilišču zelo živahna zborovanja vseh proučevalnih komisij. Popoldne pa je bilo skupno zborovanje pod predsedstvom Bonskega nadškofa, kardinala P. Ger-liera. Na trgu Pija XII. je kardinal J. G. Guevana, nadškof iz Lime, daroval slovesno mašo za svetovni mir in proti vsem preganjalcem katoliške Cerkve, ob ogromni udeležbi ljudstva, cerkvenih in svetnih oblasti ter številnega vojaštva. Velike manifestacije so priredili delavci pred palačo Montjuich, kjer biva papežev legat, v počastitev presv. Rešnjega Telesa. Pod neusmiljeno pripekajočim soncem so delavcem govorili 4 cerkveni dostojanstveniki: mons. Modrego, škof iz Barcelone, mons. Castro, nadškof iz Tarragone, kardinal Denis, nadškof iz Toledo, in kardinal Spell-man, nadškof iz New Yorka, ter priporočali rešitev delavskega vprašanja v skladu s krščanskim naukom. SLOVESEN ZAKLJUČEK. 1. junija zvečer je bil kongres v Barceloni zaključen s slovesno procesijo, že zjutraj je imel papežev legat slovesen pontifikal v ta namen. Med legatovo mašo je državni poglavar general Franko pred oltarjem posvetil Španijo katoliški veri. Cerkvi, Kristusu in Presv, Evharistiji, rekoč: „Slava Cerkve je tudi slava Španije, tako kot so sovražniki Cerkve tudi sovražniki Španije. Španci ljubimo mir; ako pa napoči dan preizkušnje, bomo znali braniti dragoceno dedščino." Slovesna procesija popoldne se je pomikala iz cerkve sv, Rajmunda Penafortskega do trga KOjrUNISTI SE VZNEMIRJAJO RADI VERSKE ODPORNOSTI PREBIVALSTVA V SLOVENIJI Švicarski list „Neue Zuericher Zeitung“ pri. uaša razne dokaze o notranjih slabostih režima v Jugoslaviji. Med temi navaja tudi strah samodržcev pred vedno pogostejšimi pojavi vztrajne vernosti ljudstva. Med drugim navaja sledeče podrobnosti (povzeto po „Review“, Yugoslav.Slovenian, „Pregled“): Tito je dne 15 marca govoril pred zastopniki kongresa Zveze jugoslovanskih dijakov ' in dejal tudi to: „Ne smemo dovoliti, da bi se pod videzom cerkvenih obredov zastupljala naša mladina... Resnica namreč je, da je zadnje čase naša mladina začela padati zopet pod vpliv vere. . . Tega ne opažamo samo pri mladini na splošno, marveč celo njed komunisti samimi. . . “ „Ljubljanski dnevnik“ z dne 2 5. marca poroča sledeče o razmerah na gimnaziji v Kamniku: „V vzgojiteljskem kadru kamniške gimnazije je precej takih ljudi, ki govore ta. ko, delajo pa drugače. Takih, ki mislijo, da lahko med svoja predavanja skrivoma prilivajo misticizem, verske predsodke, versko strpnost in podobno. . ." — Neki sedmošolec Pija XII., po km dolgi poti. Kardinalu le-gatu je sledilo še 8 kardinalov. Petsto metrov pred oltarjem se je pridružil sprevodu tudi Franko s člani vlade in slednjič se je zaslišal papežev glas, ki je po radio govoril svojo globoko občuteno poslanico in s svojim očetovskim blagoslovom zaključil kongresne slovesnosti. PAPEŽEV GOVOR PO RADIJU. Sveti oče se je spomnil zadnjega kongresa v Budimpešti 1. 1938 in dejal: „Obzorje je bilo tedaj pokrito s črnimi in težkimi oblaki. Kako srečen bi bil lahko svet, ako bi bij poslušal glas Petrovega naslednika, ki je bodril k miru. Toda njegov glas je bil glas vpijočega v puščavi. In neurje se je razbesnelo z vso grozoto. Danes zopet vsa usta izrekajo tesnobne klice k miru.“ Sv. oče je sklenil s prošnjo: „Preljubljeni Gospod Jezus, vzemi nas pod lahno tančico presvetega božjega Srca, ki se neprestano žrtvuje za mir sveta. Usliši naše ponižne prošnje, da se vname na svetu ogenj ljubezni, iz katerega bo pognala edinost in sloga: in naj pod vplivom njegove toplote poženejo bele lilije miru.“ Nato je podelil vsem na Kongresu zbranim in vsemu svetu, ki ga posluša, svoj očetovski blagoslov. piše v šolski nalogi: „Po mojem mnenju so umetniki, duhovniki in zdravniki tisti ljudje, ki lahko skupnosti največ koristijo. Neki nižjegimnazijec pa je v šolski nalogi o svojem najlepšem večeru napisal: „Moj najlepši večer je bil božični večer. Takrat smo molili rožni venec.“ „Slovenski poročevalec“ z dne 2 6. marca piše o mladini v Šoštanju: „Vodstvo mladinskih organizacij se ne more ponašati, da je z enako vnemo skrbelo za politično vzgojo mladine. To slabost so izrabili pred vsem protiljudski duhovniki. Med temi je zlasti oni iz Rečice, ki je v Marijini družbi vzgajal mladino v sovražnike naše borbe za napredek. Na splošno so bile osnovne mladinske organizacije v borbi s sovražno duhovščino premalo delavne. Mnogi mladinski aktivi so bili popolnoma brezbrižni do tega vprašanja in ga niso hoteli postavljati na dnevni red sestankov, češ da „mladina ne bo več prišla na sestanke. . . “ Štiri učiteljice vržene iz službe radi ver. s k ega udejstvovanja. Povsem skladno z gornjim beremo tedne kasneje v „Slovenskem poročevalcu“ med drugim tole: „Okrajni svet za prosveto iu kulturo Novo mesto je s prvim aprilom odpustil i,z službe štiri učiteljice, ki so: Justina Rodič, šolska upraviteljica v Brusnicah; Marija Gruden, učiteljica v Škocjanu; Ana Jaklič, učiteljica v Orehovici, in Viktorija Kulovec, učiteljica v Vavti vasi, Te so seveda zagnale krik in vik, češ da so bile odpuščene zato, ker so hodile k maši. Da, tudi zato so bile odpuščene, ker so bile kuhane in pečene v cerkvi! Kaj bi slepomišili! Naša ustava sicer zagotavlja slehernemu državljanu versko svobodo in zaradi tega, ker hodi v cerkev, pri nas še nihče ni bil preganjan. Toda ali smo zato dolžni, da gledamo religiozne ljudi tudi v socialistični šoli, da uče eno, s svojim osebnim zgledom pa propagirajo drugo in tako demantirajo sami sebe ter zavajajo mladino v nejasnost in dvome? Ne, takih dvoličnežev v socialistični šoli prav gotovo nismo dolžni trpeti in smo jih že predolgo trpeli, ker šola ni pekarna ali čevljarska delavnica, kjer je pač vseeno, če pripadajo mojstri in pomočniki temu ali onemu svetovnemu nazoru.“ . . . Nove obsodbe duhovnikov kmalu po veliki noči. Obsojeni so bili: Franc Vavpetič, župnik in prodekan kranjske dekanije, na 80.000 din, Matevž Tavčar, prodekan loške dekanije, na 250.000 din. Franc Bertoncelj, župnik v Železnikih, na 80.000 din, Miha Golob, župni upravitelj v Škofji Loki, na pol leta zapora in Franc Starman, župni upravitelj v žireh, na eno leto zapora. — Dne 7. maja pa so po več mesečnem mučenju v ječi obsodili župnika Jožeta Smoliča na 20 let ječe, obtoženega, da je dal ubiti 15 nedolžnih ljudi. . . GORIŠKE VESTI EVHARISTIČNI KONGRES SLOVENCEV GORlsKE NADŠKOFIJE. Lansko leto je pre teklo dvesto let od ustanovitve goriške nadškofije. Zaradi bolezni in smrti nadškofa mons. Margottija, so bile vse zunanje slovesnosti odgodene na poznejši čas. Sedanji nadškof je odločil, da se bodo proslave vršile po načrtu, ki ga je zamislil že pokojni nadškof. Glavno mesto naj bi zavzemali evharistični kongresi, župnijski, dekanijski in končno škofijski. Namen teh kongresov naj bi bil verski preporod celotne nadškofije. Kot prvi v vrsti evh. kongresov je bil določen dekanijski kongres v štandrežu, ki naj bi bil obenem kongres vseh Slovencev na Goriškem. — Slovenci smo se zares lepo pripravili nanj. V nedeljo 27. aprila so se najprej zbrala dekleta iz mesta in podeželja, da pripravijo svoja srca ze veliko slavje. Zbralo se jih je okrog tisoč v telovadnici malega semenišča. G. dr. Humar se je v uvodnih besedah spomnil dvestoletnice nadškofije, ki jo hočemo proslaviti s kongresom. Nato je spregovorila zbranim dekletom gdč. prof. dr. Iva Hrovatinova, ki je priporočala z izbranimi in prepričljivimi besedami dekletom ljubezen in predanost do presvete Evharistije. Za njo je govoril prof. dr. Josip Bitežnik o Jezusovem plemenitem vedenju do žena in o Njegovi veliki ljubezni do Matere Marije. Nato je sledil blagoslov ob lurški votlini. Pred in med govoroma, kakor tudi pri blagoslovu so vsa dekleta prepevala svete pesmi pod vodstvom č. g. prof. Fileja. Po blagoslovu pa je bila akademija v čast presv. Evharistiji, ki so jo priredile posamezne skupine deklet s podeželja, najprej združeni ženski zbor Marijine družbe in Katoliško prosvetno društvo iz Gorice.. Sledile so si nabožne pesmi in deklamacije, vmes pa so bile žive slike. Končno so dekleta goriške Marijine družbe podale duhovno igro „Angel in duša“. Naslednjo nedeljo, 4. maja, so imeli fantje „svoj dan“. Zbralo se je ob treh popoldne okrog 50U fantov in mož v cerkvi sv. Vida in Modesta na Placuti v Gorici. Pred izpostavljenim Najsvetejšim je govoril č. g. Stanič. Po blagoslovu so odšli v dvorano Marijine družbe, ki pa je bila premajhna za tako veliko število udeležencev, ki so deloma morali ostati pred vrati in na dvorišču, kjer so vztrajali tudi ko je pozneje začelo deževati. Najprej je navzoče pozdravil jameljski vikar č. g. Vošnjak. Jameljski moški zbor je nato zapel dve evharistični pesmi. Nato je povzel besedo g. Tone Kostapfl, ki je govoril o temi „Evharistija in mladina“. Za njim je spregovoril g. dr. Bitežnik. Posamezni pevski zbori so zapeli še nekaj pesmi, nato so združeni pevski zbori zapeli „Zgodnjo Danico“. V drugem delu so člani goriške fantovske Marijine kongregacije podali zgodovinsko igro „Mlini pod zemljo“. Slovenski novoinašnik č. g. Ilc v Rimu, ki se v zavodu Ruslcum pripravlja na delo med ločenimi brati, je v začetku tega leta prvič daroval sveto mašo, po vzhodnem obredu. Vidimo ga tu zgoraj in na sl. spodaj v črnem, častitamo! Nedelja, 1. maja, pa je bila določena kot evharistični dan po župnijah. V vseh farah štandreškega dekanata so imeli celodnevno češcenje, ki se je po večini zaključilo z evharističnimi procesijami. Verniki so se v velikem številu odzvali vabilu svojih pastirjev, tako da so bile cerkve ob vseh urah dobro obiskane. V Podgori so imeli celo evharistično tridnev-nico. Ker v Gorici ni nobene slovenske farne cerkve, je bilo celodnevno češčenje v cerkvici sv. Ivana, kjer so vsak večer tudi slovenske šmarnice. Tudi Goričani so ves dan goreče molili pred izpostavljenim Najsvetejšim, zvečer pa so se v zelo velikem številu udeležili evharistične procesije. V mnogih farah je bilo tudi to nedeljo prvo sv. obhajilo; po nekaterih pa že prejšnje nedelje. —• Tako smo se torej Slovenci cele goriške nadškofije lepo pripravili na veliki dan evharističnega kongresa, s katerim naj bi proslavili dvestoletnico goriške nadškofije. Slovesnost dne 18. maja pa je daleč presegla vsako pričakovanje. Bila je pravo zmagoslavje evharističnega Kralja med nami in čudovit dokaz žive in globoke vere našega ljudstva. Ob desetih je imel štandreški dekan mons. Novak pontifikalno sv. mašo, pri kateri so peli združeni pevski zbori pod vodstvom prof. Fileja. G. župnik Stanič pa je v izklesanih besedah predočii najvišjo vrednost Jezusove zapuščine, Njegov nauk in presveto Evharistijo. Cerkev je bila sicer nabito polna, a udeležba ni bila niti senca tiste, ki jo je štandrež doživel popoldne. že v zgodnjih popoldanskih urah so se napolnile vse ceste in trgi tega goriškega predmestja. Prihajali so z vlaki, avtobusi, kolesi in peš. Zbirali so se slovenski verniki iz Trsta, iz Benečije, iz oddaljenih in bližnjih vasi, kakor tudi iz mesta. Prišli so zastopniki naših županstev, goriškega, števerjanskega, sovo-denjskega in doberdobskega. prišle so naše organizacije in cerkvena združenja v zastavami, simboli in napisi, belooblečena dekleta s palmovimi vejami, vsi pevski zbori, godba iz Doberdoba. Točno ob 15,30 je prišel naš prevzvišeni g. nadškof do cerkve, kjer ga je poleg nepregledne množice ljudstva pričakovalo nad štirideset duhovnikov iz goriške, tržaške in videmske škofije. Takoj po škofovem prihodu se je začela razvijati procesija po lepo okrašenih ulicah. Procesija, v kateri so udeleženci stopali v šesterostopih, je bila dolga nad 1 km. Vladala sta vzoren red in resna pobožnost. Na čelu so se za križem razvrstili prvoobhajanci, nato šolska mladina, di-jaštvo in razne organizacije. Nebo so nosili štirje akademsko izobraženi laiki, v pomoč pa so jim bili štirje akademiki. Za baldahinom je stopalo veliko število profesorjev in drugih slovenskih izobražencev. Dobro uro se je procesija vila po predmestju, nato se je ustavila ob oltarju, pripravljenem pred cerkvijo. Množica je napolnila obširni trg in bližnje ulice. G. nadškof je najprej pozdravil navzoče v slovenščini, nato je prosil za dovoljenje, da nadaljuje v italijanščini. Za njim je povzel besedo mons. dr. Močnik, ki je posebno povdaril potrebo, da se združimo v katoliških organi, zacijah. čeprav se je v popoldanskih urah nebo pooblačilo in so bili prav ob času procesije v bližnji okolici močni nalivi, je v štandrežu padlo le nekaj kapljic, tako da je bila procesija popolnoma nemotena. Po daljšem odmoru, ob 19, Se je pričela „Pasijonska igra“ na prostem, kateri je prisostvovalo kakih tri tisoč gledalcev. „Pasijon“ je priredil kapucin o. Romuald, rojen v štandrežu, ki je služboval y Škofji Loki, kjer je bil prvič uprizorjen njegov „Pasijon“ leta .1721. Posebnost pri predstavi je ta, da je vse petje za odrom le razlaga tega, kar se dogaja na odru. Sodelovalo je dvanajst pevskih zborov z 234 pevci in šest organistov s prav tolikimi harmoniji. Udeleženci so odnesli s kongresne slovesnosti in od predstave neizbrisne vtise. V okviru prireditev za pripravo na kongres naj omenimo še dva večera za izobražence, ki sta bila 14. in 16. maja na izrecno željo laičnih izobražencev. Ob zadovoljivi udeležbi sta na prvem večeru govorila nadškofijski kancler dr. Klinec in dr. Kranner, na drugem pa prav tako g dr. Klinec in dr. Brajša. G. dr. Klinec je govoril o odnosu sodobnega inteligenta do Boga in do Evharistije, druga dva govornika pa sta podala nekaj pogledov na sodobna vprašanja, ki zanimajo katoliškega izobraženca. Petdesetletnica prelata dr. Odarja Brez vednosti slavljenca smo naprosili prof. L. Gerziniča, laika, da našim bralcem poda vsaj skromno podobo življenjskega dela sedanjega našega glavnega urednika. „Duhovno življenje“ Vse kaže, da nas je Slovence zgodovina tako ustrojila, da se dobro znajdemo v stiskah, v revščini in na zadnjih mestih, ne prenesemo pa še samoodločbe, blaginje in odgovornosti vodstva. Posebej še velja to za našo katoliško strujo. S kakšno vzgledno vztrajnostjo se je bil boj za najnujnejše postojanke na kulturnem in političnem področju; kako so vsakemu uspehu znali izsiliti deset nadalnjih! Potem pa je skoro čez noč prišlo vse: poli- tična samostojnost, vsa vzgoja v domačem jeziku, slovenska univerza, ves tisk v naših rokah, vse družabno in društveno gibanje kot gradivo, ki ga je samo treba oblikovati po naši zamisli! Pa je bilo nenadoma vse nepotrebno: saj gre vse samo od sebe! In gospodar je moral pokazati, da ni več hlapec: na ljubo sosedom in tujcem je spravil katoliška načela v muzej in urejal dom, kot so drugi hoteli. Nevarnosti ni bilo več nobene, zato ker so se zunanje same po sebi res brez težav dale nadvladati! Skoro pa je izginila modrost, ki uči, da je najhujši sovražnik vedno znotraj in da se ta kvečjemu skrije, izgine pa nikoli. V takem položaju je bilo odločilno, da velik del možganov slovenskega organizma, to je učiteljski zbor univerze, ni katoliško mislil. se bolj čudno je, da velik del profesorjev sploh ni univerze imel za možgane, ne za narodno osrednjo kulturno ustanovo, temveč le za predavalnico in delilko diplom. Strokovna plat pa je bila žrtev diletantsko pojmovane svobode širjenja hipotez, zanemarjanja metode, prav posebno pa bahaška razkazovanja bleščečih drobcev erudicije, ki večini slušatelje! niso nudili nič pozitivnega, pač pa so jih okužili z isto domišljavostjo. Mislim, da sta bila ie dva profesorja, ki sta čutila vse hibe na univerzi in jih skušala popraviti, ki sta se dala prevzeti dolžnosti, da s svojega visokega mesta usmerjata tok slovenske kulture; kot iskrena katoličana pa da sodelujeta tudi v organizaciji gibanja. Ta dva profesorja sta bila AJLEŠ 1 sl.Allč.MK in pa njegov nekdanji siušatelj, letos pa pisec Krasnega obsmrtnega članka o njem: 1)K. ALOJZIJ ODAR. Skico dela sedaj petdesetletnega g. prelata naj potegnem v štirih črtah, ki naj vsaka pomeni eno izmed naslednjih področij: znanost — vzgoja — tisk — organizacija. «fr ZNANOST. „Kot znanstvenik je g. prelat najodličnejši zastopnik cerkvenega prava med Slovenci sploh“ (dr. Lenček). Dal je slovenski znanosti prevod „Zakonika cerkvenega prava“ (1944) s temeljitim komentarjem. Kazen tega velikega dela spadajo sem izmed stotine številk njegove bibliografije n. pr. razprave: Položaj katoliške Cerkve v sodobnih državah (cas 1930); Cerkev — popolna družba (čas 1931); Cerkvena oblast in njene funkcije (Bogoslovni vestnik 1943) in mnogi članki v Duhovnem življenju; dalje: Zakonik ljubljanske škofije, razglašen na škofijski sinodi 1. 1940 (BV 1940); Pravne novosti v stanovih krščanske popolnosti (Vrednote 1952) itd. Posebno pozornost je dr. Odar posvetil zakonskemu pravu. Takoj od leta 1931, ko je začel predavati na univerzi, je bil branilec vezi pri zakonskem sodišču v Ljubljani. To mu je dalo veliko dela, kajti sveženj aktov, ki je šel skozi njegove roke, je mnogo debelejši kot bi se dalo pričakovati. Ob tem delu je napisal več razprav v BV, najvažnejša spisa s tega področja pa sta knjiga „Sodbe rimske Kote v zakonskih pravdah“ (1934) in razprava „O izredni obliki poroke“ ( h kanonu 1998 C. I. C.) (BV 1935). Z razpravo „Značaj zakona v italijanskem konkordatu" (BV 1932) smo na novem odseku prelatovega znanstvenega zanimanja. IJazen o italijanskem konkordatu je pisal še o avstrijskem (BV 1934), zlasti pa o jugoslovanskem, ki je povzročil take viharje („Kritika jugoslovanskega konkordata“, čas 1936; „Borba proti jugoslovanskemu konkordatu“, čas 1937; „IJgovori proti jugoslovanskemu konkordatu“, BV 1937; „Srbska pravoslavna Cerkev in jugoslovanski konkordat“, BV 1937). Kot pravni strokovnjak je bil 15 let tudi škofijski pravni referent in tako soustvarjalec škofijske zakonodaje. VZGOJA. Prav tako kot dr. Aleš Pšeničnik, se tudi dr. Odar ni popolnoma prepustil znanstvenemu delu. Tudi on „se je žrtvoval, ker je bil takšen domovine ukaz. Videl je v tem božjo voljo in se ji podredil.“ (Letošnje Dž str. 190). Ni se bal ne truda, ne „izgube časa“ za to, da najprej slušateljem pripomore do trdnih oporišč za življenjsko pot, za dusuo-pastirsko delo in za znanstveno iskanje. Deloma v nasprotju z nekaterimi našimi lastnostmi uci vsa prelatova osebnost realistično treznost, jasnost, konkretnost in učinkovitost; pred kakršnim koli poskusom letanja v znanstveni svet pa vztraja prav tako kot Aleš pri tem, da si najprej res osvojiš temeljne pojme. Malo prej naštete sposobnosti g. prelata so v času, ko je skoro vse naše begunstvo še sanjalo o skorajšnjem povratku, iz nič ustanovilo slovensko teološko fakulteto s semeniščem v tujini. Je to edinstvena ustanova, za katero se je za sv. očetom zavzelo še mnogo visokih cerkvenih predstavnikov in ki pod vodstvom dekana dr. Odarja vzgaja že osmo leto slovenske bogoslovce. G. prelat ji je sestavil nove pravilnike in novi rigorozni red in skrbel, da sta pouk in oblikovanje bogoslovcev ostala na višini. Ob vsem tem pa je, kot je bil doma, tudi v tujini predvsem z zgledom svojega življe-* nja, potem s svojim dušnopastirskim delovanjem, po osebnih in organizacijskih stikih in z nešteviinimi predavanji in spisi vzgojitelj tudi izobraženstvu izven fakultete. + TISK. Primerjajoč slovenski tisk pred komunistično sužnostjo s položajem v Argentini, pa tudi v Italiji in še kod drugod po katoliških državah, moremo najti marsikatero prednost pri nas, vendar je bilo stanje med obema vojnama daleč od idealnega. Vzrokov je iskati v framasonskem prepljuskavanju slovenske „province“, v načrtnem spodkopavanju komunistov, največ pa spet pri sebi. Tudi tu se je malomarnost univerze za kulturni tok v narodu maščevala. Ortega y Gasset hoče, da najvišja kulturna ustanova s svojih vidikov razpravlja o aktualnih zadevah, in trdi, da bi se tako „uveljavila kot močnejša „duhovna sila“ proti tisku, predstavljajoč treznost nasproti obsedenosti, resnobno prodornost nasproti lahkomiselnosti in odkriti neumnosti.“ (Libro de las misiones). Profesor Odar je ubral bolj realno pot; pred očmi mu je bila obča duhovna blaginja vsega naroda. L. 1938 je postal predsednik Katoliškega tiskovnega društva in v kratkem času dal organizaciji in duhu katoliško tiskane besede novega življenja in novo smer. y 24 urah je rešil krizo Doma in sveta, ki je kužila že vse predele katoliškega organizma. Jugoslovanska knjigarna je postaja najvažnejša založnica, ko je začela s Slovenčevo knjižnico, s Poljudno znanstveno knjižnico in ko je nastal sistem izdajanja znanstvenih knjig. V Slovenčevi knjižnici so dobre in jtoceni knjige nazadnje iz. — 2S5 — bajale že v presledku 14 dni; med znanstvenimi knjigami so že izšli prvi prevodi cerkvenih očetov, kopa strokovnjakov je že slonela nad sv. Tomažem Akvinskim. Vendar je g. prelat najbolj ponosen na to, da je bil edini, ki je pregovoril Aleša Ušeničnika, da pripravi svoje Izbrane spise in da je to izdajo, najvažnejšo v jugoslovanskem obdobju Slovencev, pri KTD dosegel. Komunistična sluga Sernec in Brecelj sta predsednika KTD večkrat obiskala, da bi ga pridobila za sodelovanje z OF, da bi dal vsaj kak stroj v Jugoslovanski tiskarni na razpolago in podobno. Bolj nasilni so bili obiski in dopisi zastopnikov italijanske in nemške okupacijske oblasti. Noben poskus pa ni mogel premakniti dr. Odarja s poti, ki si jo je začrtal po sodilih resnice in poštenja. Previdnost božja ga je obvarovala: nasilniki vsi niso utegnil uničiti podjetij in njih predsednika, rdeči nasilniki pa so lahko samo zaigrali proces proti odsotnemu velikemu rojaku, ga obsodili na 10 let in zaplenili tiskarno, knjigarno in knjige. Ozdravljenju našega tiska, čiščenju pojmov in zmagi katoliških načet je služilo prelatovo sodelovanje pri revijah in knjižnih zbirkah. Tu navedimo, da je bil od 1. 1935 sourednik Bogoslovnega vestnika, od lanskega leta pa je sourednik Duhovnega življenja. Razen teh dveh revij ga štejejo med najodličnejše so-trudnike čas, Vrednote in bogoslovna glasila. Mied drugimi periodičnimi publikacijami je najvažnejše njegovo sodelovanje pri zbirki Naša pot. Nepogrešljivo delo za vsakega katoliškega pisca so njegove Cerkvene določbe o tisku, ki so 1. 1939 izšle v tej zbirki. Z istega področja je razprava „Opera omnia“ leposlovcev (BV 1939) in članek Rim je spregovoril v Koledarju Svobodne Slovenije; s pedagoške strani pa obravnavata pri nas redkokdaj obdelano snov članka v Dž 1950: Kaj naj berem in Ne beri vsega. . * ORGANIZACIJA. G. prelat je od Slovencev, ki so se posvečali organizaciji, med napo-membnejšimi, in to v treh smereh: kot ideolog organiziranega apostolata, kot organizator in kot teoretik organiziranja. Prejšnji odstavki so nakazali pomembnost g. prelata kot organizatorja v kulturni zgodovini: na področjih visokega šolstva, znanosti, ljudske izobrazbe in vzgoje, tiska. Prav tako dragoceno je dejstvo, da je dr. Odar s prof. Tomcem vzgojil — deloma s poukom in zgledom, deloma posredno — mnogo mlajših organizatorjev in tako pripomogel k učinkovitejšemu delovanju naših društev. On je bil tudi tisti, ki je oh stoletnici katoliških shodov pokazal potrebo takega shoda za izseljence in ki vodi priprave zanj v Argentini. L. 1943 mu je prevzvišeni gospod škof poveril komisijo, ki naj prouči in uredi Katoliško akcijo v Sloveniji, že naslednje leto so bila pravila izdelana, Katoliška akcija je zaživela in s svojim nadnaravno usmerjenim delom preoblikovala množico mladih ljudi. Globlji pomen na človeka in svet, popolna poslušnost Cerkvi, posvetitev vsega življenja delu za srečo bližnjega in cele družbe, nove, znairstverro preverjene metodev vzgoji, študiju, akciji, organiziranju — to so odlike in moč Katoliške akcije, od katere zadnja dva papeža z gotovostjo pričakujeta rešenje človeštva in njega preoblikovanje. Pri nas se je že v nekaj letih — pritisk časa je dozorevanje pospešil — videlo, kakšna moč izhaja od organizacije vernikov, ki vsa živi iz nad-narave irr za Roga. Dvig nravi, vzori svetlih osebnosti, boj proti komunizmu, poplemerri-tenje kulture in družabnosti, žilavo delo za zmago nad nevarnostmi begunstva in vseljen-stva — to je nekaj rezultatov, ki jih bo zgodovina priznala. Prelat dr. Odar je ves čas asistent pri Narodnem odboru Katoliške akcije. Razjasnil je pojme o tej organizaciji, tako da jo more vsakdo temeljito poznati, in napisal med nami daleč največ ideoloških knjig in člankov o njej. „Pravila Katoliške akcije v Sloveniji“ s prelatovimi opombami so izšla 1. 1938, sledečega leta Katekizem o KA in Katekizem o KA z razlago. Nova razširjena izdaja tega je knjiga „KA in delo v njenih organizacijah“ (Buenos Aires 1949) z izvirno izdelanim dodanim 2. delom. V „Pastoralnih instrukcijah“ I. 1940 je izšla razprava „Dušni pastirji in KA, Verska in katoliška društva, v Reviji KA 1. 1941 pa „Papež Pij XI. in KA“. V že omenjeni, odlično zasnovani zbirki .Vaša pot, ki jo je izdajala KA, je razen pre-latovih Cerkvenih določb o tisku izšel tudi njegov prevod okrožnice Leona XIII. Immor-tale Dei o krščanski državi — s temeljitim komentarjem (1. 1936). V tej zbirki je izšel tudi izvleček iz dela „Temelji organizacij“ (1937), ki stoji osamljeno na tem odseku slovenske znanosti. Z že navedenim 2. delom knjižice „KA in delo v njenih organizacijah“ nam je dr. Odar podal teorijo organizacije in organiziranja, zraslo iz najboljše (in najnovejše) literature o predmetu, iž debat s prof. Tomcem in drugimi, iz izkušenj, razmišljanja in dela. Največje pa je, kot v vsakem življenja vrednem življenju, skrito in mora do prehoda v večnost ostati skrito. To so vrednote, ki so pri g. prelatu vsebina dejstev, kot so: vzvi. šeno pojmovanje duhovniškega poklica in vestno izvrševanje njegovih dolžnosti: spovedovanja, duhovnega vodstva, poučevanja — g. prelat je priljubljen voditelj duhovnih vaj, za katere je izdal Govore (1931) —, širjenja božjega življenja, katerega biologija ima isti zakon kot biologija naravnega življenja: živo samo iz živega. Tako je preteklo 50 let človeku, ki ve, da je le eno potrebno, da pa se zato mora napraviti mnogokaj. Vemo pa s slavljencem vred. da je vse Tisti, ki daje rast, in da vsak dober dar pride od zgoraj. Zato se predvsem Njemu zahvaljujemo za osebnost dr. Odarja in za uspehe njegovih talentov in dela ter se Mu priporočamo za nadaljno rast in nove dobre darove. Takega načina hvaležnosti bo naš petdesetletnik najbolj vesel. Prof. LOJZE GERZINIČ Levo najnovejša slika prelata Odarja, tu pa je nekaj let stara fotografija č. g. Janeza Hladnika; spodaj cerkvica sv. Jožefa v Lanusu pri Buenos Airesu, torišče sedanjega dela g. Hladnika IMSÄ S®H!IMI®MAŠIf«A Letos imamo med sabo dva srebrnomašnika. Oba sta v tesni zvezi z našim listom. Prvi, gospod Janez Hladnik, je bil dolga leta njegov urednik, njegov glavni pisatelj, njegov upravnik, skratka vse. Drugi, gospod Gregor Mali, pa je priobčil v njem marsikatero izmed svojih pesmi in je član njega konzorcija. Obeh zaslužnih gospodov se zalo ob njunem srebrnem jubileju naš Ust še prav posebej spominja z vso hvaležnostjo. JANEZ HLADNIK Veliko znancev ima naš jubilant. Ni ga slovenskega duhovnika med sedaj živečimi, ki bi bil tako znan kot je on. Zlasti ga poznajo vsi slovenski izseljenci v Argentini, tako stari kot novi. Bogve kolikokrat je prepotoval vso Argentino po dolgem in počez, ko je iskal slovenske ljudi, kot pastir išče ovce. Ko pa je moralo po komunistični revoluciji v Sloveniji na tisoče Slovencev z doma in so se gnetli po koncentracijskih taboriščih, ne vedoč ne kod ne kam, je začel delati gospod Hladnik v daljni Argentini tudi zanje. Pritiskal je na kljuke, hodil po uradih, prosil in interveniral; vse Naš tretji slavljenec č. g. Gregor Mali. — Spodaj slika pevskega zbora ,,Gallus“, kot je nastopil na proslavi naših protikomunističnih žrtev 1. junija 1952 v Buenos Airesu. svoje zveze je uporabil, prišel do samega pred. sodnika države in končno dosegel, da je bilo na en mah pripuščenih v Argentino desettisoč Slovencev. To je bil uspeh, ki bi ga bil vesel zunanji minister vsake države. Gospod Janez pa ga' je dosegel sam, brez zaledja domače države, brez pomoči diplomatov, sam s svojo žilavostjo in vztrajnostjo. Njegovo delo ga je napravilo legendarnega med Slovenci. Pred petnajstimi leti je prišel pastirovat med slovenske izseljence v Argentini. Prej je pa deloval med Slovenci v Zagrebu in še prej je bil kaplan na Belokranjskem in v Krškem. Povsod je bil živahen, neutrudno delaven in nesebičen do skrajnosti, Zase ni terjal nikoli ničesar. Zlepa ne najdeš med nami človeka, ki bi bil tako navajen na skromno življenje, kot je on. Skromen je zase, a za druge razsipno dober. Hladnik je prav za prav rojen časnikar in poljuden pisatelj, če hočete. Kramljati zna z ljudmi, kot malokdo. Ima spretno poljudno pero, kot ga je imel med nami le še prelat Janez Kalan. Po domače piše, na hudomušno zavija, tako da ga vsi radi bero. S svojim pisanjem je napolnil cele letnike „Duhovnega življenja“, pa tudi drugod se je rad oglašal. Vedno je optimist, pa naj ga tare še toliko skrbi. S pogumnimi je sreča, so rekli Rimljani. Gospod Hladnik je pogumen človek. No-liena težava ga ne uplaši. „Makana“, zagode ko ga pač preseneti nova nenapovedana težava, a zmesti ga ne more. Pri priči si zaviha rokave, z vso vnemo se loti dela in ukroti težavo. „Pa smo jo,“ se nasmehne in čaka nove. Kot drzen turist uživa ob nevarnostih. Nekaj ciganske krvi je v njem, bi rekli. Hvala Bogu, da je tako. Miren človek ni za tako nalogo, kot jo je njemu določila božja previdnost. Pet in dvajset let bogatega duhovniškega življenja bo imel za sabo te dni. Kdo bi si mislil, da leta tako hitro teko! Koliko je gospod Janez v teh pet in dvajsetih letih premolil, pretrpel in napravil dobrega, ve natančno samo Bog. Mi samo slutimo, da je bilo tega zelo veliko. Ob srebrnem jubileju gospod Janez ne počiva. Kaj še! V delavskem delu Lanusa ustvarja novo faro. In veste vi, kaj se to pravi? Razmere, v katerih dela, so slabše kot marsikje v pravi misijonski zemlji. Zakaj, gospod Hladnik mora delati sam, čisto sam. Toda nič ne more ustaviti njegove gorečnosti, že je zrastla cerkev, na tudi zvonik ima, kar dostojno visok. Ob petindvajsetletnici duhovništva gospoda Janeza Hladnika se mu njegovi prijatelji in znanci zahvaljujemo za vse, kar je storil dobrega za slovenske ljudi po Belokrajini, ob Savi, v Zagrebu, zlasti pa v Argentini. Naj odpusti, če ga nismo vedno razumeli ali ga celo razumeti nismo hoteli. Tudi na nehvaležnost , ki je delež vsakega človeka, če dela za druge, naj pozabi, želimo mu mnogo zdravja in veliko uspehov pri njegovih načrtih in delih. Ko bo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, slavil svojo srebrno mašo, se bomo z njim vred zahvaljevali Bogu za milosti, ki mu jih je delil, pa tudi za dobrote, ki so jih no njem prejeli Slovenci. Prosili bomo dobrega Boga, naj mu vse obilno poplača. GREGOR MALI Pred pet in dvajsetimi leti je bil isti dan kot gospod Janez Hladnik posvečen v ljubljanski stolnici za duhovnika tudi gospod Gregor Mali. Po končanih obredih posvečevanja je novomašnikom govoril škof posvečevalec, nepozabni Anton Bonaventura Jeglič, o trpljenju, ki čaka nove duhovnike. Kdo bi bil takrat mogel slutiti, da se bo to napovedovanje trpljenja tako natančno spolnilo. Morda je zaslutilo srce katerega izmed novo-posvečenih duhovnikov in za hip zatrepetalo? Petnajst let na to, pred desetimi leti, je moral v mrzli decemberski noči brez snega gospod Gregor, tedaj že župnik v Ajdovcu, gledati, kako so mu podivjani komunisti klali najboljše 1'ante iz fare in požigali župnijsko cerkev. Kelih s pelinom je moral nastaviti in piti. Ali že do dna? Ni čuda, da mu je trpljenje tiste noči strlo živce. Moral je oditi s fare, da si jih pozdravi. Nazaj pa se ni mogel vrniti več. Še danes se ne more. Nova bolečina za gorečega dušnega pastirja. Bolečina, ki raste z dneva v dan. O, srečna napoved trpljenja, ki se spolnjuješ po črki! O, Gospod, koliko časa še! ^ «*i Zunanja duhovniška pot gospoda Gregorja Malija je bila doma kaj preprosta. Taka, kot je zvečine pot naših kaplanov in župnikov. l*o kaplanskih letih na raznih župnijah je prišel za župnika v Ajdovec, kar je pravno ostal do danes, čeprav, kakor rečeno, že deset let ne more v svojo župnijo. V taborišču na Koroškem pa se je njegov delokrog razširil. Kot dušni pastir je pomagal mnogim. Bil je povsod, kjer je deloval, ves duhovnik po Gospodovem Srcu. Katehet, pridigar, spovednik, duhovni voditelj, tolažnik ob bolniški postelji. To so postojanke njegovega dela. •\'a vseh je postavil celega moža. Zgled slovenskega dušnega pastirja. Gospod Gregor je velik v svoji preprostosti in srčni dobroti. Vsak to začuti, kdor ga spozna. Zaradi obeh lastnosti si široko odpira pot do src ubogih ljudi, ki jih tako silno privlačujeta nenarejenost in dobrota! Zasluge tihega spovednika in voditelja duš so navadno odmaknjene vidni jiovršini življenja in delovanja. Tihi dušni pastirji, ki so kot skromni delavci na svojih mestih i>ožr-tvovalno opravljali svojo službo, bodo zablesteli v posebnem sijaju. Njili odlika bo zlasti ta, da jih bodo obdajale množice, ki so jih rešili s svojim delom. Gospod Gregor Mali je tudi pesniška duša. \'e sili se v vrhove slovenskega Parnasa, vendar ima pesniško žilo. Preprosti so njegovi verzi, v katere zliva svoja religiozna čustva, dajo pa čutiti, da jih poje plemenit človek, ves v nadnaravo usmerjen duhovnik, ki preprosto ljubi Jezusa in Marijo. Mnogo njegovih pesmi je uglasbenih in se zelo pojo pri slovenskih mašah širom sveta. Ob srebrnem jubileju gospoda Gregorja Malija se bodo mnoge duše zahvaljevale Bogu, da nam ga je dal. Pa tudi gospodu Gregorju samemu bodo hvaležne, da je tako požrtvovalno opravljal dušnopastirsko službo dolga leta in včasih v zelo težkih okoliščinah. Prijatelji in znanci pa mu ob srebrni maši iskreno častitamo. želimo mu še mnogo let plodnega duhovniškega delovanja, zlasti pa čimprejšnjo vrnitev v njegov' priljubljeni Ajdovec, če je božja volja taka. DR. ALOJZIJ ODAR MENDOŠKA KRONIKA V pustnih dneh smo imeli zaprte duhovne vaje. Dekletom je govoril g. Stanko Kavalar, fantom in možem pa g. dr. Hanželič. Udeležilo se je 7 deklet, 9 fantov in 6 mož. Vsi so bili izredno zadovoljni. Skozi ves postni čas smo skupno molili ob nedeljah sv. križevpot SLIKE JZ LOURDESA: Tu zgoraj zunanjost neizdelanega svetišča; spodaj: slovenski romarji pred lurško votlino v ospredju cerkve. Obisk pobožnosti prvega petka in prve sobote polagoma raste. Veliko noč smo obhajali po krščanski slovenski navadi. Na veliki petek sv. križev pot in pridiga. Na veliko soboto vstajenjska procesija pri maristih ob krasni udeležbi in nato blagoslov jedil. Velika nedelja je pripeljala večino mendoških Slovencev k obhajilni mizi-Popoldne smo imeli pri sv. Nikolaju pete lita. ni je M. B. Naše družine vidno naraščajo, ker vlada v njih pravi krščanski duh. Razen krščanskega nauka, ki ga poučuje dušni pastir č. g. Malenšek, se je -naši mladini posvetila tudi požrtvovalna gospa Dora Heller, ki je preživela nekaj mesecev v Mendozi. 11. maja nas je presenetilo zelo lepo vreme. Poromali smo na Challao, eni peš, drugi s kolesi, večina z dvema avtobusoma. Vseh nas je bilo nad 150. Opoldne je bila sv. maša s pridigo o Kristusu, v katerem je treba vse prenoviti. Popoldne je bila pridiga o Mariji, po kateri naj se izvrši obnova. Procesija s podobo brezjanske Marije ob vznožju gora je bila za vse vzpodbudna. Lepo so se razvrstili najprej otroci in možje, nato belooblečene deklice. Podobo so nosili fantje v marijanski Notranjščina svetišča v Lourdestl, tudi šele v betonu; spodaj slov. romarji v spodnji cerkvi, ki je že izdelana uniformi ob spremstvu narodnih noš. Ža njo so šli dušni pastir, odbor ,,Društva Slovencev“, ki mu predseduje g. Franc Ovčjak, ter končno dekleta in matere z otročiči v naročju. Med procesijo smo lepo in glasno molili rožni venec. Po petih litanijah na prostem pred lurško votlino smo obnovili posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu in izpovedali tri sklepe. Vso pobožnost je spremljalo iskreno doživeto ljudsko petje. ROMANJE V DEJAN IN LOÜRDES je tudi letos združilo okrog nebeške Matere lepo število slovenskih naseljencev v Argentini. V domovini smo se Matere božje spominjali skozi ves mesec majnik. Tu v Argentini pa je meesc maj mesec dežja, umiranja in enoličnosti, saj nas vodi zimi nasproti. Kljub temu se Slovenci zbiramo vsako leto na 2. nedeljo v maju, ki je letos padla na 11. maj, pri lu-janski Kraljici, da Ji obnovimo zvestobo in se v duhu povežemo z rojaki onstran morja, k; zbrani pred majniškim oltarjem pozdravljajo Marijo s pesmijo: ,,Spet kliče nas ven-čani maj! . . . “ Nad 2.000 nas je romalo. Velika večina je šla z romarskim vlakom, ostali pa, kot je kdo mogel. Da bi Bog preizkusil našo pripravljenost, nam je v noči pred romanjem poslal močno ploho, ki nas pa seveda ni zadržala od vzvišenega cilja. Jutro je bilo celo krmežljavo, opoldne pa se je nebo odprlo in nas pozdravilo s svojo modrino. V procesiji smo pohiteli v svetišče, poslušali slavnostno pridigo semeniškega spirituala g. dr. Žaklja, prisostvovali sv. maši z ljudskim petjem,.med katero je večina romarjev prejela sv. obhajilo, in nato odšli v „Romarski dom ’ na zbrovanje, kjer sta ga. Mannova in g. Kremžar govorila o napakah, ki se v našem izseljenstvu opažajo, in o načinu, kako naj se teh napak znebimo. Opoldanski odmor na vrtu „Romarskega doma“ je vse prihitro potekel. Najprej nam je g. Hladnik nakazal dolžnosti, ki jih moramo v novi domovini izpolniti, nato pa se je razvila mogočna procesija, ki jo je vodil eden izmed duhovnikov bazilike g. Demšar Ciril CM, in v kateri so fantje nosili kip lujanske Matere božje in sliko Marije Pomagaj z Brezij. Ob povratku je vsa cerkev prepevala lav-retanske litanije z domačimi odpevi, prejeli smo blagoslov, šli k darovanju in se nato počasi usmerili proti romarskem vlaku. V lepem, slovenskem razpoloženju smo se vrnili na svoje domove, trdno odločeni, da bomo zvesto spolnjevali sklepe, sprejete na zborovanju: 1. Branili se bomo proti materializmu, ki je najhujši sovražnik naših duš. 2. Vsako nedeljo in zapovedan praznik se bomo udeleževali sv. maše, ker se zavedamo, da v njej prejemamo milosti in moči .za življenje čez teden. 3. Slovenski izseljenci bomo držali skupaj; drug drugemu bomo pomagali in ljubili bomo svojo slovensko domovino. Naj bi se zato v vsej polnosti uresničilo geslo romanja: Vse prenoviti v Kristusu — po Mariji! Tudi romanje v Dourdes, ki je že tradici-jonalno, in se vrši četrto nedeljo v maju (letos 25. maja), je pritegnilo izredno število rojakov. Pravijo, da se toliko Slovencev pri lurški Materj božji še nikdar ni zbralo kot letos. Zakristan bazilike je izjavil, da jih je bilo 1200. Kar nas je navdalo s posebnim veseljem, je bila obilna udeležba staronaseljenih Slovencev. Upajmo, da bodo ravno naše verske prireditve odstranile predsodke, ki so jib brezvestni podpihovalci ob prihodu slovenskih beguncev ustvarili. Romanje v Dourdes se je vršilo letos že šestnajstič. G. Hladnik, ki leto za letom prihiti na to versko manifestacijo, je s hvaležnostjo ugotovil, da so nebeški Materi te vrste češčenja gotovo zelo všeč, saj zmeraj poskrbi za lepo vreme. In res je bil dan čudovito lep. Nad baziliko se je smehljalo modro nebo, zrak je bil prijetno topel in sonce je prijazno grelo romarje. — Vsa prireditev je trajala 2 uri. Vodil jo je g. svetnik K. Škulj ob asistenci petih duhovnikov. Pred lurško votlino se je opravil rožni venec, nato pa se je razvila procesija, ki je šla skozi gornjo, še nedograjeno cerkev v spodnjo cerkev, kjer se trenutno vsi obredi opravljajo. Vmes se je navdušeno pelo in molilo, saj so nas spremljale v procesiji tri nam Slovencem drage Marije: z Brezij, Svete gore in iz Lurda. — G. Hladnik je potem povdaril v svoji pridigi, da bo vsak Slovenec sam kriv, če se bo pogubil, kajti v vseh okrožjih velikega Buenos Airesa je prilika za slovensko službo, božjo. Vsa slovesnost se je končala s petimi litanijami Matere božje z ljudskimi odpevi, ki so vse udeležence globoko prevzele in jim vsaj za nekaj trenutkov pričarale lepoto slovenske zemlje in slovenskih navad. Duhovniške novice, fig'. Orehar jn Kalan sta v preteklem mesecu obiskala rojake v Cordobi, Mendozi in Rosariu. Povsod so ju z veseljem sprejeli z željo, da bi stiki Slovencev izven Buenos Airesa s Slovenci iz argentinske prestolnice zmeraj ostali topli in globoki. G. dr. Franc Jaklič je postal bolniški kurat v znani bolnišnici Juan B. Salaberry na ulici Juan B. Alberdi 6350, kjer tudi stanuje. Gg. Rijavec Vencelj in Julij On k odideta koncem meseca v Ecuador, da tam priskočita na pomoč redkim duhovnikom, ki delujejo med ondotnimi domačini. SUKA na zadnji strani ovitka kaže poglede na procesijo letošnjih slovenskih romarjev v Lujan. Od zgoraj doli, levo: Bazilika in zastava Svetogorske Kraljice, Brezjanska Marija, Lujanska Marija; desno: v lepem redu stopajo moški po velikem trgu; slovenska duhovščina v procesiji; slovenske usmiljenke; glavina sprevoda; med slikami: čč. gg. Petek CM, Demšar CM in Hladnik; v stolpu bazilike pri uri; pogled s stolpa na trg in ave-nido pred baziliko — Foto Lenček CM (Dž) VSEBINA PRIČUJOČE ŠTEVILKE: Mes de los heroes y los inartires (—nj—) — Občestvo z Jezusom (škof Gr. Rožman) — Praznik sv. Rešnjega Telesa (Dr. Gnidovec) — Te. lovski blagoslov (Stanko Kociper) —žrtve za domovino (Dr. Odar) — Marija Brezmadežna (Dr. Žakelj) — Marija Pomagaj v Lujanu (B. Budnik) — Pismo o božji Previdnosti (Dr. Odar) -—- Kaj si, bolečina? (S. Srebrnič) — Vera sv. kat. Cerkve (J. Kopač CM) — Kam pelje vlak (L’Ermitte) — Pomen soc. dne (Dr. Ahčin) —- Križ. Noč. (S. Srebrnič) — Božjemu Srcu (B. Budnik) -—- Letošnje lujan. ske resolucije in katoliški shod (Dr. Odar) — Razvijaj otrokove naravne značilnosti. Zaupanje (Dr. Hanželič) — Ob novi obletnici naših žrtev (L K.) — Sv. maša v diaspori — Po svetu — Medn. evhar. kongres v Barceloni — Doma in na tujem — Petdesetletnica prelata dr. Odarja (prof. Gerzinič) — Naša srebrnomaš-nika (Dr. Odar) — Božje stezice Slovenska zastava Svetogorske Kraljice na čelu procesije v Lourdesu. 1 Slike iz Lourdesa so delo foto Erjavec in Dž. „Duhovno življenje“ je slo. venski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Orehar Anton), urejujeta pa dr. Alojzij Odar in Lenček La. dislav CM. Naslov: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. — Celoletna na. ročnina za Argentino 45 pe. sov, za USA 5 dolarjev, za Kanado 6 dolarjev. Polletna za Argentino 35 pesov. — Imprenta „Polliglota“, Cor. rientes 8114 CORREO ARGENTINO SUC. 6 d. 2560