je meni likati vensko sobo, mi je razdeliti venski strop, umetnosti Po narodni volji: li sobi di$de je kot, I strop 'ra iz kota, le leto iz božicfa, le družine 'vete Druiine, 'a misel žetega Duha — 0 je hotel ; narod. /Oton Zupančič/ y »IH iTO-EAR43 ^NUAR 1994 P) misli THOUGHTS ^istered by Australia Post - Publication No. VAR 0663 Naslovna slika: Mednarodno leto družine se je pričelo — pa pričnimo letnik s sliko svete Druiine! + + + NOVI letnik smo pričeli — zopet z zamudo, kar pri MISLIH ni nit posebnega. Opravičeval se ne bom, ker sem storil vse, kar je bilo v moji moči. Morda mi bo polagoma le uspelo premakniti datum izida sleherne itevilke v prvo polovico meseca. Bog daj! Naslovna stran platnic je malo drugačna — delo Dragice Gelt kot je bilo lansko, in zanj topla zahvala! — notranje opreme pa nisem spreminja! Za prehude spremembe sem kar malo prestar, obenem pa ze od nekdaj ljubim tradicijo. Menim, da je ve(ina bralcev mojega mnenja. Za vsebino sem bom pa ze potrudil, da bo pestra in zanimiva. Seveda tudi pri tem ni mogoče vsem ustreči. Menda ni na svetu urednika, ki bi mu vsi ploskali. Vsaj meni niste doslej in mi tudi v bodoče ne boste . . . Naročnine z novim letnikom nisem dvignil, ker vidim toliko dobre volje naročnikov pri dodajanju daru v Bernardov tiskovni sklad. Vsem naj Bog povrne za razumevanje, ki pomaga MISLIM iz meseca v mesec. In de kdo pridobi reviji novega naročnika, da sproti maSimo luknje, bom tudi veseI. Lani sem zapisa! 38 novih, letos doslej že 9 — vsekakor več kot pa jih je umrlo ali spremeni- lo naslov brez sporni Ha. Kar korajžno v novi letnik — z vašo pomočjo, dragi naročniki! — Urednik in upravnik C KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! PoStnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK slovenskega JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN lan-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE - Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolarifa, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje. PISMA MRTVEMU BRATU - Topli spomini na brata - Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA - Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev. JESENSKO LISTJE Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika - Legiša. Ves dobiifek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. mis li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan l athers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10. dolarjev, izven Avstralije 18. dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay out): MISLI, 19 A’Bcckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141 6o$je P) ut 1 ^ilovedCie Di Leto 43 Št. 1 JANUAR 1994 Ob novem letu — Iz zvočnega pisma škofa Piriha — stran 1 Iz poslanice slov. škofov o Letu družine — stran 2 Blagoslovi moje leto — pesem — Jtirg Zink — stran 3 Pomembna obletnica velikega Slovenca p. S. Škrabca OFM — P. Niko — stran 3 Petrova zgodba — črtica — stran 5 Naše skupne naloge — Nadškof A. Sutftar — stran 6 Iz razgovora z Janezom Janšo - Ned. dnevnik - stran 8 Središče svetega Rafaela, Sydney - P. Valerijan — stran 11 Izpod Triglava — stran 14 Iz družine prihaja mir 6/oveške družine — Iz poslanice papeža Janeza Pavla II. na dan miru — Povzel Janez Gril v Družini — stran 16 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne — P. Bazilij —stran 18 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 21 Naše nabirke — stran 21 Središče svete Druiine, Adelaide — P. Janez — stran 24 Lastniški certifikati — stran 25 Z vseh vetrov — stran 26 Kotiček naših mladih — stran 28 Križem avstralske Slovenije — stran 29 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 32 V._________________________________ ■■ .i—*■ OB NOVEM LETU NEKATERI ste mi za praznike izrazili svoja voščila. Prisrčno in iskreno se vam zahvalim. V letu, ki se je izteklo, ste na vaši celini obhajali celo vrsto jubilejev: 25-letnico cerkve svetega Cirila in Metoda v Melbournu, 20-letnico cerkve svetega Rafaela v Sydneyu, 10-letnico cerkve svete Družine v Adelaidi in prav tako 10-letnico cerkve Vseh svetnikov v Wollongongu. Čeprav sem vam v septembrski številki vaših Misli napisal uvodni članek, pa vam za vse vaše jubileje tudi tokrat izražam svoja prisrčna voščila ter najboljše želje za rast v veri, slovenskem prepričanju in kulturi. Rojstvo božjega Sina, ki smo ga praznovali, je eden največjih dogodkov v človeški zgodovini. Bog ni prišel na svet s silo. Hotel je radovoljnega sprejema in Marija je bila tista velika žena, v kateri je Bog dokončno uresničil svojo zavezo z nami. Po Jezusu Kristusu je Bog prišel med nas. Postal je naš brat, prijatelj, življenjski sopotnik, vsakomur blizu; v vsem podoben nam, razen v grehu. Bog je postal otrok, da bi mi postali in bili deležni božjega otroštva. Bog se je ponižal, da bi človeka spet povišal. Bog je postal majhen, da bi človek postal velik. Belgijski mislec Karel Muller pravi, da bi sodobniki še kar hitro verovali v Boga, v večno, v nujno in povsem nadzemsko bitje, toda upira se jim vera v Živega Boga, vera v to, da bi ta nedostopni in nedosegljivi Bog stopil v našo človeško bedo in umazanijo, da bi se zanimal za nas, da bi nas ljubil poimensko, vsakega posebej ali celo da bi hotel bivati med nami. To se jim upira in tega ne razumejo. Kar se zdi nekaterim razumnikom nemogoče, je za nas kristjane resničnost. Bog se nas nikoli ne naveliča. Kar naprej prihaja k nam. Ostaja z nami. Za vsakega posebej se zanima. Vsakemu se približuje s svojo pozornostjo in ljubeznijo. Nikoli nas ne zamenja enega z drugim, ampak nam res kqže toliko ljubezni, kakor da bi On in jaz bila edina in sama na svetu. Bog se postavlja ob nas na isto raven. Upošteva naše človeške, umske in duhovne zmožnosti ter čaka, da njegov glas slišimo, da Iz POSLANICE Slovenske Škofovske konference za mednarodno leto družine: DRUŽINI MESTO. KI JI GRE! Organizacija združenih narodov, ki povezuje ves svet, je leto 1994 razglasila za mednarodno leto družine. Komaj katero leto je vzbudilo toliko zanimanja in pripravljenosti za sodelovanje, kakor to. Saj je družina srce bloveitva, središče, v katerem se dogajajo najusodnejše odločitve našega življenja. Katoliška Cerkev je to pobudo z veseljem sprejela. Papež Janez Pavel II. je na vso Cerkev kakor tudi na vse ljudi dobre volje naslovil posebno poslanico in jih spodbudil, da to leto čim ve& storijo za družino in s tem blaginjo vse družbe in vsakega lloveka. Na praznik si/. Družine, 26. decembra 1993, je predstavnik svetega očeta v Nazaretu odprl cerkveno praznovanje mednarodnega leta družine. Na praznik Marije, božje Matere, na svetovni dan miru, 1. januarja 1994, pa je papež Janez Pavel II. v Rimu uradno odprl svetovno leto družine. Slovenski Škofje smo že na svoji seji 15. novembra 1993 na predlog posebne komisije sprejeli okvirni program za praznovanje mednarodnega leta družine v Sloveniji. V vseh treh slovenskih škofijah smo na praznik sv. Družine, 26. decembra 1993, z evharistično daritvijo zaceli to leto. Vabimo vse, ki jim je pri srcu naša skupna skrb za družino, državno vodstvo, vzgojne in Šolske, kulturne, gospodarske, zdravstvene in socialne ustanove, naj zagotove družini mesto, ki ji gre. Potem bomo kljub težavam upali v lepšo prihodnost. Vsem družinam Želimo obilo božjega blagoslova in Marijinega varstva! V imenu Slovenske 'škofovske konference Alojzij Šuštar, nadSkof predsednik SSK mu odpremo ter ga sprejmemo v svoj dom in v svoje Življenje ter da skupaj z njim gremo naprej in gradimo svetlejšo prihodnost. Iz različnih razlogov ste zapustili svojo rodno domovino Slovenijo in odšli v svet. Včasih se zgodi, da človek materialno napreduje, duhovno pa obuboža. Tako pride kdaj celo do zakonskih, družinskih pa tudi narodnih problemov, brodolomov, ker ni bilo skladja med materialnim in duhovnim prizadevanjem. Svet je danes majhen. Ljudi s podobnimi poklici, kakor je vaš, je veliko; kar izgubimo se med to množico. Mož in žena edino doma izkusveno doživljata, da sta edina, ki sta si zaupala vso svojo ljubezen in vse svoje življenje in da sta tu nenadomestljiva drug za drugega, za otroke in za družino. Posebno naročilo božičnega praznika je: radi imejte otroke in spoštujte medsebojno človeško dostojanstvo. Leto 1994 so Združeni narodi razglasili za leto družine. Tudi Cerkev je sprejela to pobudo in se bo potrudila, kako pomagati in zaščititi družino. Tisti, ki ste sami in nimate družine, imate morda včasih občutek, da se nihče za vas ne zanima, da vas nihče ne pozna, da vas nihče ne ljubi. Zato pa človek lahko dela kar hoče. Prav božični praznik nam pove, da ni tako. Z nami je Bog. Ne le za božič, ampak vsak delavni in praznični dan leta. On nam sledi povsod. In če ga sprejemamo kot izkušenega prijatelja ter voditelja, bo osamljenost nekoliko manjša, notranje bogastvo in človeška zrelost pa veliko večja. Tujina in vaša nova domovina vas je lahko duhovno, materialno in kulturno obogatila. Vendar, kjerkoli ste, dragi rojaki, vedite, da ste otroci slovenske matere in slovenske zemlje. Ne pozabite blagoglasne slovenske besede in ne sramujte se, da ste Slovenci. Radi se uključujte v slovenske župnije, v slovenske verske skupnosti ter katoliške organizacije in sodelujte s svojimi duhovniki, ki jih imate v svoji sredi. Bodite zdravo ponosni na slovensko kulturo, na našo zgodovino, narodno omiko in na našo samostojno državo. Vam vsem, dragi slovenski rojaki v Avstraliji želim za novo leto vso polnost ter srečo Kristusovega odrešenja. Božja navzočnost v vas naj poglobi vašo vernost, vam ulije novo moč za oblikovanje osebnega, družinskega, zakonskega in narodnega življenja v prihodnosti. S tem namenom vas prav vse prisrčno pozdravljam, blagoslavljam in upam, da se bomo še kdaj prijateljsko srečali. Narodni ravnatelj za izseljence — skof METOD PIRIH /Iz njegovega zvočnega pisma Slovencem po svetu/ GOSPOD mojih ur in mojih let, ne prosim te, da mi daS več Časa. Prosim te za modrost, da bi vse ure zares napolnil. PROSIM TE, da bi znal nekaj svojega časa ohraniti za to, kar ni ukaz in dolžnost: nekaj za tilino in zbranost, nekaj za igro in razvedrilo, nekaj za ljudi ob robu mojega življenja, ki potrebujejo družabnika. V BLAGOSLOVI MOJE LETO PROSIM TE za prizadevnost, da svojega časa ne izgubljam, ne zapravljam, ne tratim. Vsaka ura je kot košček njive: rad bi jo preoral, rad bi v brazde samo dobro zasejal: take misli in besede, ki bodo obrodile sad. GOSPOD, blagoslovi moje leto! Jdrg Zink P. NIKO ŽVOKELJ PONEHBNA OBLETNICA VELIKEGA SLOVENCA KO sem pred letoni in pol zapuščal Melbourne in odhajal na novo delovno mesto v domovino, mi je uspelo na poti osvežiti spomin s podobo kostanjeviškega samostana v Novi Gorici. Tam so bili začetki mojega redovnega življenja davnega leta 1969-70. V času noviciata smo vodili turiste na ogled grobnice Bourbonov - zadnjih francoskih kraljev, ki so v cerkveni kripti našli svoje končno bivališče. Privlačila me je že takrat samostanska knjižnica z resničnim knjižnim bogastvom - preko 11.000 knjig, od teh trideset inkunabul (tako imenujemo knjige izpred leta 1500) in prvo slovensko slovnico "Zimske urice" Adama Bohoriča iz leta 1584, z lastnoročnim podpisom avtorja, kar je verjetno tudi njegov edini ohranjeni rokopis. Knjižnica nosi ime p. Stanislava Škrabca. O življenju tega patra sem zvedel malo več prav leta 1970, ko so pri vhodu v samostan odkrili njemu v čast spominsko ploščo. Postavili so jo člani Kluba starih goriških študentov. Po dvaindvajsetih letih sem zopet na Pater Stanislav Škrabec 1844- 1918 Kostanjevici oz. Kapeli, kot kraj radi imenujejo domačini. Kmalu po prihodu v samostan me je p. Felicijan Pevec iz Novega mesta opozoril, da je Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije izdalo razpis za priložnostne znamke. V brskanju po preteklih dogodkih sem postal pozoren na rojstni datum p. Stanislava Škrabca, ki je v kostanjeviškem samostanu živel in delal preko 42 let. Napisal sem prošnjo z obrazložitvijo in bila je sprejeta - znamka je izšla letos dne 14. januarja v vrednosti 55 SIT. Po posvetovanju z zavzetimi ljudmi smo se odločili, da bi bila čudovita prilika 150-letnica njegovega rojstva - letos 7. januarja - za predstavitev življenja in dela tega našega največjega jezikoslovca slovenista 19. stoletja širši javnosti. Priprave so stekle, ustanovili smo iniciativni odbor in pozneje častni odbor. K sodelovanju smo povabili univ. prof. dr. Jožeta Toporišiča, ki je edini po vojni odkrival življenjsko pot in delo p. Stanislava Škrabca. Z veseljem je sprejel sodelovanje, kakor tudi mnogi drugi, ki smo jim zaupali naše načrte. Oblikovali smo SKRABČEVE DNEVE, ki naj bi se začeli na njegov rojstni dan s sveto mašo in priložnostno razstavo, v mesecu maju pa naj bi bil znanstveni simpozij o njegovi osebnosti in njegovem delu. Anton Škrabec je bil rojen 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem. Po končani gimnaziji je stopil v frančiškanski red in dobil redovno ime Stanislav. V noviciatu je bil na Trsatu pri Reki, od leta 1864 do 1866 je študiral bogoslovje v Gorici, nato dve leti v Ljubljani. Leta 1867 je bil posvečen v duhovnika. Prvi dve leti je bil suplent na novomeški frančiškanski gimnaziji, kjer je poučeval slovenščino, nemščino in grščino. Ze tedaj kot mlad suplent je v Novem mestu leta 1870 v gimnazijskih Izvestjih objavil razpravo "O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi". Po mnenju slavista prof. dr. A. Breznika jc to Škrabčevo delo naravnost epohalna razprava o naSem jezikoslovju, saj je Škrabec z njo zaoral v ledino slovenskega jezika. Želel je objavljati tudi pri Koitanjaviški frančiškanski samostan Slovenski matici in drugod, vendar je bil povsod zavrnjen. Zato je od leta 1880 za svoje jezikovne razprave začel uporabljati platnice preprostega verskega glasila Cvetje z vertov sv. Frančiška, za katere se danes zanimajo svetovne univerzitetne knjižnice. V šestintridesetih letih je izdal 32 letnikov, vsaki po 12 izdaj in v vsaki po tri strani platnic jezikoslovja, kar da skupno 1121 strani neizmernega jezikoslovnega bogastva. P. Stanislav Škrabec je vrsto let živel in delal v kostanjeviškem samostanu, prav do leta 1915, ko so se morali frančiškani zaradi vojne vihre umakniti v Ljubljano. Tam je od leta 1915 do 1918 nadaljeval s svojimi jezikovnimi spisi, ki pa v celoti žal niso bili izdani, čeprav si je prof. A. Breznik za to zelo prizadeval. P. Stanislav Škrabec je umrl v ljubljanskem frančiškanskem samostanu 6. oktobra 1918 in je pokopan na Zalah. Škrabec je bil vsestranski znanstveni jezikoslovec (pisal je razprave, ocene, polemike, del slovnice), pa tudi jezikoslovni poljudnostni pisec (n.pr. o Cirilu in Metodu in še o marsičem), seveda tudi pisec nabožnih sestavkov v Cvetju ter njegov nadvse skrben in požrtvovalen urednik vse od začetka izhajanja glasila pa do svojega odhoda v Ljubljano. Pisal je zelo lep kultiviran ljudski knjižni jezik, tudi v svojih razpravah. Vse njegovo pisanje odlikuje "oblikovalna moč, izrazita jezikovna sila in dognanost". A kljub svojemu geniju je bil p.Stanislav preprost redovnik in odličen profesor. Njegov učenec p. Vincencij Kunstelj (Cvetje 1904, stran 282-283) piše:"Njegova celica v Gorici je bila precej prostorna, imela je dvoje oken. V njej je stala preprosta postelja, pisalna miza, nekaj stolov, klečalnik, po stenah nekaj slik, na oknih nekaj loncev s cvetlicami, sicer pa povsod same knjige: ne samo po omarah, tudi na klečalniku, po postelji, po tleh, skratka povsod... Če stopiš k njemu, imaš vtis, da si prišel v knjižnico, kjer sedi za mizo, obloženo s knjigami, učenjak... Prvi zjutraj na nogah, navadno zadnji k počitku, tako v mladih letih in tudi pozneje na starost. Prve jutranje ure je posvečal Bogu v molitvi, premišljevanju in daritvi, nato jc hitel v šolo, po končanem pouku pa se je zakopal v knjige vse dotlej, ko ga je samostanski zvonec poklical k obedu. Užival je le malo hrane, pil pa skoraj nič. Rad pa je med obedom kramljal s sosedi, ki jim je nehote razodeval svojo duhovitost. Po obedu pa zopet nazaj h knjigam... Ob štirih popoldne je šel k skupni molitvi brevirja, nato pa zopet bral in pisal do večerje. Po večerji se je navadno pogovoril z brati, nato pa zopet odšel na delo do poznih nočnih ur... Sobo si je pometal sam in sploh ni maral, da bi drugi imeli z njim dela..." To je samo nekaj drobcev o Škrabčevem življenju, delu in prispevku h kulturni zgodovini našega naroda. Čeprav je preko štirih desetletij skromno živel v svoji redovni celici, je bil veliko bolj razgledan kot mnogi kulturniki v evropskih središčih vseh dogajanj. Njegovo življenje nas nagovarja k izrabi talentov, spoštovanju materine besede in ponosu nad prispevkom velikanov našega naroda kulturi Evrope. Naj zaključim ta kratek zapis z besedami p. Stanislava Škrabca, ki so moto ŠKRABČEVIH DNEVOV, in v celoti izražajo življenjsko vodilo velikana našega naroda ter nosijo v sebi večno sporočilno moč: Le to želim, Slovenci moji, bodimo možje in ne zanemarjajmo si odkritosrčnosti! Ljubimo resnico, četudi ni namazana z vsemi sladkimi besedami. Med in tržaške fige nas ne bodo rešile, resnica le nas more in resnična bratovska ljubezen! 'Petro. (A nj kot sveže seno. Kmalu me je objela toplota, ki sem jo po drugih celicah in bunkerjih zaman pričakoval. Zaslišal sem korake. Paznik sc je ustavil pri vratih. Pokukal je skozi linico in dolgo gledal. Ni me videl. Moral sem se premakniti, da se je prepričal o moji prisotnosti. Nato je ugasnil luč. Koraki so se oddaljevali. Na steni poleg sebe sem zaslišal trkanje. Na drugi strani so bili radovedni, kakšnega soseda so dobili. Tudi to je za jetnika doživetje. Neverjetno je, kako hitro najde ključ za sporazumevanje. Niti zidovje niti stene niso več ovire. Časa ima na pretek, zato se s posebno abecedo pogovarja. En udarec pomeni črko a, dva udarca črko b itd. Trkaš in trkaš, počasi sestavljaš besedo. Če sosed razume, udari dvakrat in ti nadaljuješ. Po kratki vaji postane tudi ta govorica nagla. Morsejevi znaki niso primerni, ker črtic-drsanja ne slišiš. Udarci Pa so slišni, zlasti če pritisneš uho na steno. Dvignil sem glavo in prisluhnil. Štel sem. Dvanajst, črka k. Dal sem znamenje, da sem razumel. Pet udarcev, črka d. Zopet nioj udarec. Nato šestnajst udarcev, črka o: Kdo. Zaporedna udarca - konec besede. "Kdo tam?" je sledilo vprašanje. Pomislil sem. Ali naj se javim? Morda je past? Včasih so tudi pazniki trkali. Nekaj časa tišina. Tudi na drugi strani so čutili, da oklevam. Končno sem sačel trkati. "Tukaj Jožko," sem povedal. "In tam?" "Tukaj Vera," je bil odgovor. Ženska? Zopet tišina. /Nadaljevanje prihodnjič/ PerSiČ, Ludvik Lumbar, Adolf Ko-lednik, Romana Muha; $3.80 Jožica Šabec; $3,— Zoran Žele, Zdravko Žele, Lucija Separovif, Anton Skok; $2.— Štefanija Andlovec, Stanislav Grlj, Andrej Pichler, Veronika Seljak, Alois Supanz, AnaMarija Colja; $1.—Jurij Moravec. KLAKOCERJEV SKLAD ZA OBNOVO ŠKOFOVIH ZAVODOV: $250,- N.D.; $200,- Nace Ahlin; $100,— Jože Stemberger, Nicholas J. Sorenson, N. N.; $80.— Anton Švigelj; $50.— Druž. Jože KruSec, N. N., Irena in Anton Grassmayr; $40,— Evgen Braidot, Franc Danev; $25.— N. N.; $20.— Tinka Urh, Antonija Poklar; $10,— Franc Petelin. VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! Ostali darovi prihodnjič! Kip natega velikega rojaka, indijanskega misijonarja Škofa Friderika I. Baraga pred Baragovim domom verskega sredižCa v Melbournu. Januar je mesec njegove smrti(19.jan.1868) a—> SVETA DRUŽINA ________________________ADELAIDE , Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young Ave, Z/. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VValland, S. A., 5007) Tel.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487 BOŽIČNI prazniki so minili in za vsakega so imeli svoje sporočilo. Polne trgovine, polne mize, bogati darovi za nekatere - pa tudi velika duhovna revščina, zlasti za tiste, ki so praznovali samo ob polni mizi. Je pa tudi veliko lepih, sončnih strani, veliko čistega duhovnega veselja. V našem verskem središču je bil ves zadnji advent in božični čas lep obisk v cerkvi. Čutiti je nek duhovni premik. Pri polnočnici je bilo zelo veliko mladih in na sam božič še ni bilo nikoli v mojih letih pastirovanja v Adelaidi toliko ljudi pri božičnem bogoslužju. Hvala Bogu in Bog daj, da bi od praznovanja ostali tudi sadovi. Za polnočnico je bilo letos v naši cerkvi posebno pestro med otroci, ki redno sodelujejo v procesiji z lučkami. Za začetek pozdrava svete noči sta se letos prvič oglasili violini Daniela in Monike Cronin, spremljala pa jih je naša organistinja Tanja Konestabo. Med mašo sta Tanja in brat Jožko zaigrala tudi na trobento. Res doživeto vzdušje. Praznik svete Družine, zavetnikov našega verskega središča, smo praznovali 2. januarja. Kot že več let je bil tudi letos med nami adelaidski nadškof Leonard Faulkner. Povabilu sta se odzvala tudi adelaidski direktor emigrantskih duhovnikov Fr. Jeff Foale in pa arhitekt naše cerkve Michael Tilly. Kot vsa prejšnja leta je nadškofa tudi letos pozdravila naša zvesta pomočnica Rosemary Poklar, kar je nadpastir posebej omenil, ko se je zahvalil za sprejem. Med pridigo je pohvalil našo skupnost in njeno dejavnost in izrazil veselje, da lahko obhaja "žegnanje" z nami. Na kratko se je dotaknil začetkov naše cerkve, omenil arhitekta in skladnost stavbe, posebej pa se je ustavil pri naših jaslicah. Po njegovih besedah "je videl veliko lepih jaslic, toda jaslice v slovenski cerkvi v Adeladi so nekaj izstopajočega, v njih je zgrajen del lepote slovenske narave." Po končanem bogoslužju se je nadškofu tudi naš "ministrant" Filip Ivančič z izbranimi besedami prisrčno zahvalil. V spomin na obisk mu je v imenu naše skupnosti poklonil knjigo SLOVENIA v angleščini, nato pa povabil vse goste v dvoranico na kosilo. Veliko torto je spekla gospa Marijana Rošker ter jo je nadškof odnesel s seboj k svojim sorodnikom. Vsem ženam, ki so pomagale, posebej pa Martini Lipovac (r. Rant), ki je nosila breme celotne organizacije, prisrčna zahvala, Enako možu Vinku in Rantovim, ki so ji pomagali, in pa Branku ter Emilu, ki sta pripravljala meso na žaru. Nadškof se je z vsakim rad srečal in pogovarjal. Odhajal je med zadnjimi, ves nasmejan in zadovoljen, daje bil spet med nami. Kakor so bili prazniki za večino dan veselega družinskega srečanja, so bili za druge dnevi preizkušenj. Tako je v začetku adventa odšel na pregled v bolnišnico Wilhelm Wetzel. Misli je, da je huda revma, a dva tedna pred božičem so odkrili raka. Zdravniki so mu obljubljali, da bo doma za božič, pa obenem odlagali odpustnico. Bolnik se je rad srečaval z Gospodom v svetem obhajilu. Prav v tednu pred božičem se mu je stanje poslabšalo, podelil sem mu sveto maziljenje, ko je bil že v nezavesti. Vendar se je še prebujal, a vedeli smo, da se v svoj zemski dom, ki ga je z ženo pripravil pred mnogimi leti, ne bo več vrnil. Na sam božič, ko sem obiskal Petra Šajna, ki je imel dan prej operacijo, sem bil tudi pri Viliju, ki se je počasi poslavljal od zemskega življenja. Popoldne ob 5.45 se je preselil k Gospodu. Tako spokojno kot je živel. V času bolezni so bili redno pri njem žena Frančiška in otroka, Trudi z družino in Vili z ženo Helgo. Tako tudi ob smrti, težko za svojce, a obenem tolažljivo. Pokojni WILHELM WETZEL je bil rojen 16. junija 1926 v kraju Mihajlovka v Ukrajini, a njegovi starši so bili nemškega rodu. Med vojno so pred komunisti zbežali v Avstrijo. Wilhelm je moral v nemško vojsko in bil proti koncu celo v Sloveniji. Z bodočo ženo Frančiško se je spoznal v Grediku v Avstriji na prijateljevi poroki: dne 9. julija 1955 sta se poročila v cerkvi Maria Plain blizu Salzburga, še istega leta v septembru pa že prišla v Avstralijo. Iz taborišča Bonegilla sta se premestila v Adclaido ter si po devetih mesecih v Hostelu Glenelg ustvarila lastni dom. Pokojnik je vsa leta delal v kamnolomu, kjer je tudi zbolel in bil pred šestnajstimi leti kot invalid upokojen. Kot pokojnika pogrešajo žena in otroka z družinama, tako ga pogrešamo tudi mi v verskem središču. V vseh letih, kar sem v Adelaidi, lahko na prste ene roke preštejem, če so Wetzelovi manjkali pri nedeljski maši. Ko smo začeli zbirati denar za gradnjo cerkve, je bila Wetzelova družina ena prvih, ki je darovala tisoč dolarjev. Ob gradnji cerkve je pokojni rad prihajal ob sobotah pomagat in včasih je pripeljal s seboj tudi sina. Ko je bila vrsta za čiščenje cerkve, je ob sobotah pripeljal ženo Frančiško in tudi sam pomagal. Ko smo čistili okrog stavbe, je bil med delavci tudi Vili. Kljub slabotnemu zdravju ni izostal pri pomoči našemu središču. Ob raznih preizkušnjah, ko so mnogi pokazali hrbet središču in se oddaljili, pokojnik ni nikdar pokazal jeznega obraza, ampak je z družino ostal zvest član naše verske skupnosti. Bil je prekaljen, ker je veliko trpel pod komunizmom. Zanj je bilo nerazumljivo, da so nekateri tako oboževali komunistični režim. V torek 28. decembra so pripeljali pokojnikovo truplo v cerkev, kjer smo ob odprti krsti zmolili rožni venec. Krsta je ostala v cerkvi do naslednjega dne, ko smo imeli mašo zadušnico, pri kateri so sorodniki lepo sodelovali. Ob koncu maše se je od pokojnika poslovil v imenu verske skupnosti dr. Stanislav Frank, glasovi zvonov slovenskih cerkva pa so ga spremili iz cerkve, ki jo je imel tako rad. Na Centennial Park pokopališču se je od pokojnika poslovil še g. Janez Ritoc, cerkveni zbor pa mu je zapel poslednjo pesem. Ob odprtem grobu smo zares začutili, kaj smo izgubili. Vsem sorodnikom pokojnika izrekamo iskreno in globoko sožalje. Vili pa naj uživa mir v božjem kraljestvu, kjer ni solza, ne trpljenja. Bog naj mu bo plačnik za zvestobo. R.I.P. P. JANEZ Lastniški certifikati V SLOVENIJI prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo poteka po vet tirih, seveda pa po nobenem dovolj hitro. Glavne ovire so pri denacionalizaciji biv- & privatne lastnine, stanovanj itd. Poseben problem pa je bila denacionalizacija produktivnih sredstev, ki niso bili nikoli privatna lastni-na, ampak vedno državna ali "družbena", kar pomeni, da so bila ustanovljena direktno od države. Tudi te je bilo treba predati iz državne ali družbene lastnine v privatno, da bodo tako bolje delovala in ne obremenjevala državo, ki se po novem sploh ne vtika v tako gospodarsko dejavnost Zimski motiv s Svetih Viša rij Zato so sprejeli rešitev, da se vse tako družbeno premoženje enostavno razdeli med vse slovenske državljane, da tako vsi postanejo lastniki in upravljajo naprej tovarne in podobne ustanove. To se zgodi na zelo enostaven način. Vsi, ki so bili slovenski državljani na dan 5. decembra 1992, prejmejo lastniške certificate v višini vrednosti glede na starost. Te certificate bo lahko vsak pozneje zamenjal za delnice posameznih podjetij ali vložil v posebne družbe, ki bodo operirale s takimi delnicami; lahko pa tudi kupi z njimi delnice podjetja, kjer dela. Ti certifikati so neprenosni, a se lahko podedujejo. Te certificate dobimo tudi vsi slovenski državljani, ki živimo po svetu, brez posebnih problemov. Izpolniti je treba poseben formular in ga izročiti našemu veleposlaništvu. 0—1 Z VSEH VETROV ZA MEDNARODNI DAN MOLITVE jc papež Janez Pavel II. oklical nedeljo 23. januarja z željo, da bi ves katoliški svet molil za mir, ki je vsem deželam tako potreben. Posebej je seveda omenil balkansko tragedijo, kateri kar noče biti konca. "To je novo poganstvo, ki časti skrajni nacionalizem," je povedal in javno obsodil "zločine proti človeku in človeštvu, ki sc gode pred našimi očmi." Ob tej priliki je spet pozval vse odgovorne, naj podvojc svoje moči, da se balkanska morija že enkrat ustavi. VOJVODINJA KENTSKA (Duchess of Kent) iz angleške kraljevske rodovine, je nedavno prestopila iz angleške v katoliško vero. Vse izgleda, da je to sprožilo dolgo zadrževani plaz, ki se jc pričel z zakonskimi škandali med kraljičinimi otroki in s pričetkom posvečevanja žensk v duhovnike v anglikanski cerkvi. Vojvodinji je zdaj sledil splošno znani anglikanski duhovnik dr. David Samuel, ki je pri tem izjavil: "Vse kaže, da smo očividci počasnega a gotovega razkrajanja anglikanske Cerkve." Poznavalci razmer napovedujejo, da bo dr. Samuelu sledila dolga vrsta anglikanskih duhovnikov. PRAVIJO, da smo Slovenci v samem vrhu s samomori, zlasti med mladino. Bral sem statistiko za Finsko: od 100.000 mladih med petnajstim in štiriindvajsetim letom jih napravi samomor 42,2 moškega in 7,3 ženskega spola. Številke Nove Zelandije in tudi Belgije pa so: 37,9 moškega in 7,0 ženskega spola. Avstralske številke za enako statistiko dajo 27 za moške in 6,0 za ženske mlade osebe. Zlasti brezposelnost in pomehkuženost, neodpornost volje za vse, kar zahteva od mladega GLAS SLOVENIJE AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI ČASNIK j PRVI IN KD1NI 14-DNF.VNIK V AVSTRALIJI Vam redno prinaša politične, gospodarske, kulturne in ; druge vesti m zanimivosti iz Slovenije, iz diplomatsko konzularnih predstavništev ter iz slgvenske skupnosti ‘ SAMO $4.00 MESEČNO Letna naročnina $ 50.00, polletna $ 30.00 PODPRITE NAŠ SLOVENSKI TISK Naročilnice poslati na naslov: GLAS SLOVENIJE, \ 265 Nicholson Str., Footscray, Victoria 3011 J človeka malo samopremagovanja, sta dva glavna vzroka, da mladi in zmožni človek izgubi smisel življenja. Mi dodamo k temu še: pomanjkanje vere. Prav vera človeku pomaga, da gleda tudi preko praga smrti in ve, kaj mora s tem življenjem doseči. OSTANKE NOETOVE IADJE so našli v samoti blizu gore Ararat, na meji med Iranom in Turčijo. Vse mere točno odgovarjajo meram, katere jc po Bibliji stare zaveze, šesto poglavje knjige Genesis, Bog naročil Mojzesu. Vsaj tako smo brali nedavno v dnevnih časopisih. Poročilu jc bilo dodano, da je turška vlada po šestih letih znanstvenih preiskav tako gotova o dejstvu najdbe, da je odredila zavarovanje celotnega prostora ter pričela z izkopavanjem. DOČIM v Evropi razsajajo hude poplave, ki zlasti Franciji niso prizanesle, jc naša Avstralija zopet doživela strahoto gozdnih požarov, ki so razsajali zlasti po državi New South Wales. Ko so že mislili, da so plamene ukrotili, so se razbesneli z novo močjo. Na srečo jc končno dež pomagal, da se jc požar umiril in so se stotine prostovoljnih gasilcev iz drugih avstralskih dežel mogle vrniti domov. Škoda pa je ogromna, saj jc bilo uničenih poleg 550.000 hektarov površine tudi na stotine domov. Doslej ni bilo slišati, da bi v ognju izgubil dom tudi kdo naših rojakov. V MEDJUGORJU se kljub divjanju vojne krog in krog kar redno zbirajo romarji iz vseh koncev sveta. Občudovati je vztrajnost in vero teh ljudi, kakor se ves svet čudi tudi temu, da vse skupine srečno pridejo na cilj ter se tudi srečno vrnejo v svoje dežele. V nedeljo 28. novembra so prispeli v Mcdjugorje nogometaši zagrebške Croatic s svojim vodstvom. Zadnji teden v novembru sc jc v Medjugorju mudila skupina romarjev iz Mehike: osem duhovnikov, petnajst redovnih sester in trideset drugih vernikov. Isti mesec je obiskal Mcdjugorje Franz Bogen, iz Ministrstva za zunanje zadeve republike Avstrije. Bil je uradno v Sarajevu, pa je skočil še na božjo pot. Prinesel je pozdrave sarajevskih frančiškanov ter nadškofa Vinka Puljiča. Veliko število romarjev je bilo v Medjugorju na Marijinh praznik 8. deccmbra. Samo iz Italije jih jc bilo okoli 600. Pri slovesnem večernem bogoslužju je sodelovalo nad dva in pol tisoč vernikov. - Tudi pričakanja novega leta v molitvi se jc udeležila lepa skupina romarjev. Na romarskem kraju so organizirali lani tudi prostovoljno darovanje krvi za ranjence in druge bolnike. Pretresljivo je bilo romanje petdesetih mater padlih hrvaških vojakov, kakor tudi srečanje velikodušnih dobrih ljudi, ki so sprejeli botrstvo, s svojimi vojnimi sirotami. To akcijo je organizirala gospa Schnall iz Nemčije.Vsak boter z rednim mesečnim denarnim prispevkom blaži telesno pomanjkanje vojni siroti in materi. Zdaj so sc prvič srečali in spoznali v Medjugorju. MNOGE ZANIMA, kako je kaj zdaj z medjugorskimi vidci, o katerih se kar nič več dosti ne sliši. Vicka Ivankovič je v glavnem v Medjugorju, razen če gre za krajši čas na molitveno srečanje v tujino. Ivan Dragičevič jr že dva meseca v Ameriki in sodeluje na mnogih marijanskih srečanjih, pričuje s pripovedovanjem iz svojih izkušenj. Jakov Colo stanuje s svojo ženo Analizo v Medjugorju. Deloma pomaga v župnijskem uradu ter sc občasno srečuje z romarji. Marija Pavlovič živi s svojim možem Paolom Eunettijem v Monzi v Italiji. Sodeluje pri raznih molitvenih srečanjih. Ti štirje imajo še vedno vsakodnevna srečanja z Marijo, dasi ne skupno. Nič več nimata rednih prikazovanj Mirjana Soldo in Ivanka Elez. Mirjana živi s svojo družino v Bijakovičih in občasno daje romarjem svoje osebno pričevanje. Ivanka pa živi s svojo družino v Medjugorju (Miletina) ter zlasti manjšim skupinam rada govori o svojih srečanjih z Marijo. Videnje Marije pa ima samo vsako leto na obletnico, ko se je otrokom začela prikazovati Marija. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je pri molitvi angelovega češčenja na praznik svetih treh kraljev poudaril misijonski značaj praznika Gospodovega raz.glašcnja. Ko se končuje drugo tisočletje krščanstva, se Cerkev ne obotavlja izpovedovati v vsej odgovornosti, da je njeno misijonsko poslanstvo "šele na začetku". Bog ji je naložil oznanjevanje veselega oznanila kot dolžnost, velja pa za vse krščene. "Bratom vzhodnih Cerkva", ki so po svoji tradiciji 7. januarja praznovali Božič, je izrazil papež svoje "prisrčno in visoko spoštovanje". Enako je v nagovoru pozdravil vse kristjane različnih tradicij in veroizpovedi iu izrazil željo po "pospešitvi" polne edinosti vseh kristjanov, da bi že enkrat lahko začeli "novo pomlad krščanskega življenja med ljudmi našega časa". UNESCO je zbral podatke, iz katerih je razvidno, da 130 milijonov otrok v starosti od šest do enajst let še nikoli ni obiskovalo šole in Bog vedi, če jo sploh kdaj bodo. Sicer svetovno izobraževalno poročilo 1993 govori o nižanju števila nepismenih, vendar so še težave na mnogih krajih sveta. Posebej so omenjene dežele južno od Sahare, v južni Aziji in v arabskih deželah, kjer so se razmere zadnji čas celo poslabšale. ZAGREBŠKI KARDINAL KUHARIČ je odločno protestiral, ko so v božičnem jutru z eksplozijo porušili zgradbo pravoslavne eparhijc v Karlovcu. Izjavil je, da to podlo dejanje ne bo imelo lahkih posledic za Hrvaško, saj žali čustva človečnosti in pravičnosti. Zahteval je temeljito preiskavo, kdo so krivci, če so zahtevi državne oblasti ugodile, je drugo vprašanje. Še posebej boli dejstvo, da je bilo zaradi tega dejanja prekinjeno dogovorjeno božično premirje. MOŽA LETA so - kot običajno - izbrali bralci pariškega časopisa "Le Parisien" - tokrat znanega "duhovnika ubogih", abbeja Pierra. 81-letni ustanovitelj skupnosti Emavs že od konca zadnje vojne deluje med pariškimi delavci. Kot kandidat za "moža leta" je zmagal z 87-glasovi. KIJUB VOJNI - življenje gre dalje: v Sarajevu je bil 6.januarja posvečen nov pomožni škof Pero Sudar. Za škofovsko geslo si je izbral: Mir z vami! s katerim poudarja svoje nadpastirsko poslanstvo. VikTORIJSMM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144 L. TOBIN BROTHERS funeral direetors Malvern 1382 High Street. 509 4720 ub Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Na USLUGO V ČASU 2ALOVANJA Mentone 93 2460 o- KOTIČEK NAŠIH MLADIH 1 Na raznih skupinskih slikah sta bili naši JENNY in SUSIE PETELIN Že velikokrat, zdaj pa naj prideta Se v našo GALERIJO MLADIH, saj sta tega vsekakor vredni. Dorai&ata v zavedni Petelinovi družini, ki ima svoj domek v Kew. Oče Ivan je šle kot fant igral harmoniko pri prvem slovenskem ansamblu v Melbournu. Dekleti sta dvojčici in za mene je Jenny Susie in Susie Jenny — nikdar ju ne ločim. Gotovo pa ju vsaj starša. Prav od rane mladosti sta med nami in ko sta bili predlanskim s starši v Sloveniji, smo ju kar pogrešali, ko pri osmi nedeljski maši nista prinesli k oltarju darov. V slovenski cerkvi sta bili krščeni, tu sta prejeli prvo obhajilo in birmo, bili sta gojenki naše Slomškove Šole, nato med pevci Glasnikov in folklorno skupino. Vedno sem ju z lahkoto vprašal, Če bi zopet nastopili v narodni noši, ker nista nikoli odklonili in tudi vedno držali besedo. Še nekaj je vredno poudariti: njuna slovenščina je prav dobra. Zato sta tudi med bralkami nedeljskih beril. Ko sem iskal sliko za Galerijo mladih, sem hotel to storiti z mamo na skrivaj, da bi jima napravil presenečenje. Pa mi ni uspelo, ker sta mimogrede prestregli najin pogovor. "Z Ivanom ne moreva nobene tajnosti ohraniti zase, ker vse razumeta, kar se meniva," je med smehom potožila mama. O MOJ PRELJUBI, DRAGI DOM O MOJ PRELJUBI, DRAGI DOM, ZA TE SRCE GORI, GORI, KAKO TE ZVESTO LJUBIL BOM VSE SVOJE ŽIVE DNI. DARUJEM VSE Tl, KAR IMAM: ROKE, GLAVO, SRCE, SRCE. OTROK SEM ŠE IN KAR Tl DAM, DAR SKROMEN JE ZA TE. ČE VEČ IMEL BI, DAL BI RAD, A MAJHEN, MAJHEN SEM SEDAJ. ČEPRAV PRESLAB, ČEPRAV PREMLAD, LE TVOJ BOM VEKOMAJ. Jenny in Susie obiskujeta Balwyn High School, enajsti letnik. Obenem pa hodita že Šest let tudi v sobotno šolo slovenskega jezika in bosta vzeli sloven-sČino tudi za maturitetni predmet. Imata pa le dovolj tasa za premislek, kam po maturi. Jenny bi rada postala grafitni risar, Susie pa se nagiba k praktičnemu podjetništvu. Ni važno, kaj izbereta, glavno je, da ostaneta pridni in polteni, pa tudi vedno ponosni na svoje slovenske korenine, 'betudi rojeni pod Južnim križem. Vsi, ki ju poznamo, jima želimo velik kol lepih Šolskih uspehov, kasneje v življenju pa tudi vse dobro! Dragi striček! Ni dolgo, kar sem Ti pisal, pa me je mama pregovorila, da se spet oglašam. Prosil si, naj se vsaj nekaj Kotifikarjev oglasi po boŽiSu. Ali so se? No, jaz sem se in Ti fcelim srečno novo leto in veliko pisem Kotičkarjev. Ko bom s starši prišel v Viktorijo, Te bom pa obiskal. Do takrat pa bodi lepo pozdravljen. - Ivan Danko, 14 let, Bews, SA. Hvala za vrstice, dragi Ivan! Škoda, da ni več takih mamic kot je tvoja. Naj ti zaupam, da nisem dobil niti enega pisma po božiču - tvoje je edino, zato te lepša hvala zanj! Obiskat me pa le pridi! Pozdrav! - Striček OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVO SLOVENIJE v Canberri bo nudilo konzularno pomoč Slovencem s področja Sydneya in Melbourna kot sledi: SYDNEY, četrtek, dne 10. marca 1994 Od devete do dvana OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVO SLOVENIJE v Canberri bo nudilo konzularno pomoč Slovencem s področja Sydneya in Melbourna kot sledi: SYDNEY, četrtek, dne 10. marca 1994 Od devete do dvanajste ure dopoldne v verskem središču sv. Rafaela, Merrylands. Od tretje do Šeste ure popoldne v Slovenskem klubu Sydney. MELBOURNE, petek, dne 11. marca 1994 Od devete do dvanajste ure dopoldne v slovenskem verskem središču v Kew (pisarna Slovenskega narodnega sveta Viktorije). Od tretje do šeste ure popoldne v slovenskem klubu Jadran. Prosimo vse Slovence, ki Želijo konzularno uslugo, da predhodno pokličejo Veleposlaništvo ter se dogovorijo za točno uro sestanka. Žal zaradi obiska Številne slovenske gospodarske delegacije v Melbournu in Sydneyu ni bilo možnosti organizirati konzularni dan v mesecu februaiju. Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desetih do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - Level 6, 60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830. Številka faksimila pa je (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pa pošiljajte na naš poštni Predal: EMBASSY OF SLOVENIA, P. O. Box 284, Civic Square, Canberra, A.C.T. 2608 ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO sporoča, da bo med 1. in 9. februarjem 1994 Avstralijo obiskala slovenska gospodarska delegacija. Glavni namen obiska je trgovinska promocija Slovenije kot varne in gospodarsko uspešne države. KZIZ£M AVfT&AL (K£ CLOViNUL | Vladno delgacijo bo v Melbournu (od 31. januarja do 2. februarja) vodila ga. Vojka Ravbar, državna sekretarka v Ministrstvu za ekonomske odnose, v njej pa so še dr. Ivo Banič, državni sekretar za industrijo in Josip Škoberne, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Gospodarski del delegacije bo sestavljalo 23 gospodarstvenikov, ki bodo predstavljali 12 slovenskih podjetij. Celotna delegacija bo odšla zatem v Sydney, kamor prispe 3. februarja dr. Davorin Kračun, podpredsednik vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj ter dr. Rado Genorio, državni sekretar za tehnologijo in znanost. Isti večer prispe v Sydney še 22 gospodarstvenikov, ki se bodo priključili celotni gospodarski delegaciji, in pa 28 slovenskih poslovnežev, ki se bodo udeležili World Trade Fair-a. Gala otvoritev te svetovne prireditve bo v sydneyski operni hiši v petek 4. februarja, naslednji dan ob desetih pa formalna otvoritev sejma. Slovenija bo v okviru sejma imela svoj paviljon, kjer bo razstavljalo štirideset podjetij. Slovence vabimo na razstavo v nedeljo 6. februarja, ki je edini dan, ko je sejem odprt za javnost. Dr. Kračuna je avstralska vlada uradno povabila na razgovore v Canberro (v torek 8. februarja), naslednji dan pa bo z delom delegacije nadaljeval pot v Novo Zelandijo na srečanje s predstavniki novozelandske vlade. Dne 12. februarja se bo delegacija vrnila v Slovenijo. Slovenci, ki bi želeli priti v stik z delegacijo, imajo priliko v Melbournu v torek 1. februarja ob osmih zvečer v prostorih Novotela, 270 Collins Za pomoč in nasvet za zmerno ceno : KOBAL & ASSOCIATES : SOLICITORS & attorneys j Dorothy Kobal B.ComL.LB. : 81 Sporrng Ave, : (P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147 : (T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583 • • • Conveyancjng,Wllls & Probate, Small j Business, Litigation and General Advice. • ...................................... .i Street, v Sydneyu v nedeljo 6. februarja ob treh popoldne v prostorih kluba Triglav, iz ostalih delov Avstralije pa preko veleposlaništva v Canberri. TULLAMARINE, VIC. - Zahvaljujem se iz srca vsem, ki ste mi stali ob strani ob bolezni in smrti dragega moža in očeta RAFAELA ŠABCA: za obiske v bolnišnici, za udeležbo pri rožnem vencu in pogrebni maši ter spremljavo na zadnji poti v dom počitka na keilorsko pokopališče. Enako vsem, ki ste poklonili cvetje in dar. Posebna zahvala patru Tonetu in pa duhovniku naše farne cerkve Dobrega pastirja. Hvaležna sem pevcem, ki so Rafaelu v zadnje slovo ganljivo zapeli žalno pesem. Pokojnega Rafaela priporočam vsem v spomin pred Gospodom ter se vsem še enkrat najlepše zahvalim za vse - žalujoča žena Jožica Šabec, hčerki Suzi in Marija ter sin Simon, vnučka Jessica Stuart, sestra Mihelca z možem ter brata Frank z ženo in Jože. BULLEEN, VIC. - Zopet sem se udeležila počitnic v Mt. Iilizi, katere že dolgo vrsto let skrbno organizira naše Versko in kulturno središče v Kew. V to počitniško kolonijo prihajam že več kot deset let. Letos sta bila na razpolago dva tedna. Izbrala sem prvega, v katerem smo bile večinoma gospodinje. Nekatere so bile z družino, druge pa smo pustile može doma, pa tudi kuhinjo in nismo ničesar pogrešale, ko smo sc hladile v senci ob lepi morski obali. Še spanje nam ni delalo preglavic. Držale smo se recepta, za katerega je poskrbel p. Tone na radiu 3ZZZ v sredo tedna - v njem je bilo kar dva litra domačega ruma... Imeli smo tudi izurjene ribiče. Ulovili so toliko rib, da bi jih imeli lahko za vse leto dovolj, ne le za naš petek. Hvala vam, saj ste vstajali zgodaj. Vreme je bilo kar v redu, sonca dovolj, le voda je bila strupeno mrzla. Vzdušje med nami je bilo lepo, hrana odlična od motovilca in špinače do češnjevega štrudeljna. Za ljubitelje slovenske glasbe in knjige j SLO — IMPEX COMPANY 25 Reserve Rd., BEAUMARIS 3193, Victoria Uvoz audio-video kaset in knjig založb "Mladinska knjiga", "Obzorja Maribor" Suha roba in razni spominki Telefon: (03)589 6094 - Fax (03)589 6085 J HELENA in IVO LEBER Dnevi so bežali kot bi jih veter raznašal. Gospa Lenko jc poskrbela za pevske vaje. Najsibo v jutranjih urah pri sveti maši, ali pri pomivanju posode, ali po večerji tja pozno v noč so odmevale slovenske stare viže, ki so tako lepe. Pa naj kdo pove, kje se dobijo lepše in cenejše počitnice kot v Mt. Elizi, v domači družbi in ob domači govorici. Naj se v imenu nas vseh lepo zahvalim kuharicam Francki Anžinovi in Anici Špacapanovi, ki so tako pridno in složno polnile naše želodčke. Tudi Vam boglonaj, p. Tone! Brez Vas tega tedna ne bi doživljali. Te vrstice sem napisala zlasti za tiste, ki se letos naših počitnic v Mt. Elizi niste mogli udeležiti, posebno zaradi bolezni. Zelo smo vas pogrešali -sedeži pri mizi so ostali prazni. Najbolj pa smo pogrešali Boletovo Marcelo, ki letos po dolgih letih prvič ni mogla priti v Mt. Elizo zaradi operacije na kolku ne dolgo nazaj. No, pa na svidenje drugo leto, če nam ga Bog da dočakati. Pozdrave patru uredniku, kateremu želim tudi srečno novo leto in v ujem obilico zdravja! - Anica Smrdel BRIGIITON, VIC.- Ob izgubi dragega moža, očeta, sina in brata, MAKSA HARTMANA ml., se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ali denarne darove za "Dom m.Romane", najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala patroma 1 onetu in Baziliju za prelepo pogrebno mašo in pogreb. Andreju Fistriču ml. hvala za prelepe besede, ki jih je izrekel po maši, enako Petru Mandelj u za nagovor ob odprtem grobu. Enako naša zahvala vsem pevcem, ki so SLO VENI AN EUNERAL SER VICE čžT y (ja A f I) A Tel: 724 5408 // r/f.t Fax: 728 2253 Sydneyskim Slovencem v f^su žalovanja 24 ur dnevno na uslugo, v velikem Sydneyu, na dežel Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih i. v Maksiju v slovo ganjeno zapeli žalostinko, SDM pa za prekrasen venec. Žalujoči: žena Violetta z otroci Tanyo, Davidom in Amando, mama in ata Hartman, brat Johnnv z ženo ter mama in ata Podgornik. OTTOWAY, S.A.- V Sydneyu je 8. januarja končal življenjsko pot v 68. letu starosti JANKO MLAKAR. Pokojnika sem srečal proti koncu leta 1945 v bivši vojašnici na Leopoldovem trgu v Monakoveni v Nemčiji. Povedal mi je, da jc doma iz Rudnika, kar je dejansko predmestje Ljubljane. Bil je še gimnazijec, ko so ga komaj šestnajstletnega začeli siliti, naj gre k partizanom. "Za komuniste se Pa nisem hotel boriti," mi je povedal. Zato je šel raje k domobrancem, po vojni pa se umaknil v Avstrijo in bil toliko bister, da se ni pustil na silo vrniti v Titovo deželo. Tudi Angležem ni več zaupal, zato se je peš napotil na Bavarsko, ko je zvedel, da so tani Amerikanci. Ko je prišel tja v taborišče, je bil živ okostnjak zaradi velikih naporov in lakote. A pri vsej tej bedi je le imel sladek nasmeh in za vsako priliko še primerno šalo. Srečati njega mi jc bil vedno prijeten dogodek. V Začetku novega leta so mene poslali proti severu, ob koncu leta pa v taborišče v Bad Aiblingu na jugu Bavarske. Tam sva preživela z Ivanom najhujšo zimo v življenju, pa tudi mraz ni izbrisal nikoli njegovega smehljaja in dober volje. Na pomlad se je začela v Ladshutu (ne vem, čer sem prav zapisal) gimnazija in fant je šel tja ter začel spet študirati. Leta 1950 pa so nam zavezniki začeli dajati Pobudo, naj bi se izselili. Ivan je dobil priliko, da gre v Avstralijo. Tu so ga najprej poslali v severni •ropični del, kjer je v obupnem vročeni podnebju sekal sladkorno trstiko. Na koncu sezone je prvič Potožil nad zdravjem in kakor hitro je odslužil Pogodbo, si je kupil motorno kolo in prišel v Južno Avstralijo, kjer je podnebje znatnon znosnejše. Zdravje pa se ni hotelo vrniti. Zato je šel dalje proti jugu v Mt. Gambier in Nangwarry, kjer je sekal borovce in delal na žagi. Imel je nekaj operacij na hrbtenici in želodcu ter se počutil boljše. Tedaj je srečal svojo življenjsko družico Marico, se na hitro Poročil in se preselil v Sydney. Delal je dolgo vrsto let v tovarni kabljev v Liverpoolu, tam sta si kupila nekaj hektarjev zemlje in si postavila prijeten dom. Zakonsko življenje mu je ugajalo in zdravje sc je ustalilo. Z leti pa so se zopet pojavile bolezni na hrbtenici, želodcu, ožilju in nazadnje še na srcu. Predčasno se jc moral upokojiti in z vsakim letom je bilo slabše. A tudi v času bolezni je bil nasmejan ■n dober volje. Še vedno jc rad povedal, da ni Ljubljančan, ampak Dolenjec. Imel je dosti načrtov Mumifacturcr of Premium Quuliiy Smullgoods Melbournskim Slovencem se priporoča SMALLGOODS 209-215 St. George's Rd. North Fitzroy, Vic. 3068 Tel.: 481 1777 Facsimile: 482 5411 Nudimo prvovrstne kranjske klobase, sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne odlične mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas: naše mesno podjetje nadaljuje tradicijo vam vsem znanega dolgoletnega podjetja JOHN HOJNIK in upov, ki mu jih je bolezen preprečila. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Ženi pa sožalje in obenem zahvalo, ker je toliko let vzorno skrbela za njega ter mu pomagala blažiti bolečine. Naj počiva v božjem miru! Pozdrave vsem bralcem Misli! - Nace Ahlin ! Melbournskim rojakom je na uslugo : ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN : LUBI PIRNAT i 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. j Telefon: 808 4159 I Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. : Full denture Service and repairs. Admiral Motor Inn Vata gostitelja ita MUHRAV in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odljčno opremljena stanovanja,kopalni oazen,sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po ielji . . . Samo par minut hoje do plaie in irediifia mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965—2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADISE, QLD.4217 Tdefor*; (075)398 759 ^ ^ 1 1. z 2. p 0 3. P L 4. P N J 5. — O E 6. — — V 7. L A N 8. — — K 9. A 10. o__________ _ E____ 11.-----------------------N----------- Namesto črtic vstavi pravilne besede: 1. letna doba; 2. del veseličnega prostora; 3. vrtna cvetlica; 4. kulturni delavec; 5. pokloniti, dati v dar; 6. živo bitje pred rojstvom; 7. določen za osebno postrežbo; 8. ogenj ima rad; 9. starodavna pisava; 10. ime enega nebesnih teles; 11. napoved, ki nas vedno zanima. če si izbral in vstavil pravilne besede, ti bo ena vrsta črk od zgoraj navzdol povedala nekaj o sedanjem letu. Rešitev pošljite do 15. februarja na uredništvo! — — —------------------- Melbournskim Slovencem se priporoCa KAMNOSEŠKO PODJETJE GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. 85—87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic. Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474 Nagrobne spomenike izvrSujemo po dogovoru. Garancija za vsako naJe delo! HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojakom a izdelavo kuhinjskih omar m drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOWN 3074 (Bundoora Industrial Park) TEL.: 465 0263 A H. : 469 7275 DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 REŠITEV KRIŽANKE prejšnje številke: Vodoravno: 4. potoček; 8. Emilija; 9. lepopis; 10. ilovica; 11. Čitanka; 12. Škorec; 14. opreza; 18. pridiga; 21. trgovec; 22. sramota; 23. Šarkelj; 24. prevara. - Navpično: 1. velikaŠ; 2. lizol; 3. živinde; 4. palača; 5. topot; 6. črpanje; 7. krsta; 13. ovirate; 15. Podgora; 16. adicija; 17. Nataša; 18. posip; 19. ikona; 20. ovsen. Rešitev so poslali: Jože Grilj, Lidija Čušin, Ivan Podlesnik, Francka Anžin. (Sem mislil, da bo zaradi počitnic več reševalcev, pa je ravno narobe.) Žreb se je nasmehnil Ivanu Podlesniku. PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + Glas vesti bi morali ozvočiti. + Pri nas trajajo zgodovinski trenutki kar po Štirideset let. + Nerodno je, de je politik toliko Časa na oblasti, da postane "lepša prihodnost", katero je obljubil, sedanjost. + Nesposobni so pripravljeni storiti prav vse. + Pot v Evropo ne pelje čez Romunijo. + Toliko Časa nam bodo načrti padali v vodo, dokler se ne bomo naučili plavati. + Kako je dobil službo, je službena skrivnost. + Kadar politikom teče voda v grlo, so najbolj zgovorni. + Kadar so neumni na oblasti, se pametni delajo neumne, neumni pa pametne. + Laže se človek nauti igrati na klavir kot pa na gospodarske inštrumente. + Ne iahirajte z anarhisti: naskrivaj pripravljajo atentat na vašega kralja. + "Ozrimo se na prehojeno pot,” je dejal tovariš, ki je to pot prevozil z avtomobilom. + Lai ima kratke noge, zato potuje z najhitrejšimi komunikacijskimi sredstvi. HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5 dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale ofci. Cena 10 dolarjev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. VVHISPER - Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) IzŠla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolaijev. PRATIKA 1994 Celjske Mohorjeve družbe, zelo pestre vsebine, je na razpolago. Cena pet dolarjev brez poštnine. — Bo kaj narobil za zbirko knjig tega leta Celjske, Celovške ali Goriške Mohorjeve družbe? Imamo še več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev. ZA PEST DROBIŽA je naj novejša pesnfška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev. SLOVtNiAf, AUS1RAUAN SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. GROUPS FOR SLOVENIJA Book now for 3 economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney on 8 / 6 / 94 - 22/6/94 and 8/7/94 SLOVENIA TRAVEL/DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO POTOVANJE: 8/6/94, 22/6/94 in 8/7/94 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . .. Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ER1C IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666