Štev. 50
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
16. decembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Dragim naročnikom
i širitelom!
Preteklo je deseto leto „Novin“ i nastopno edenajseto. Šteli smo meti za desetletnico nekšo vekšo slovesnost, a po tanači drügih smo jo tiho obhajali na euharističnom kongresi v Zagrebi i na V. kat. shodi v Ljubljani. V té namen smo to dvoje romanje i romanje na Brezje v slavno cerkev Matere bože opravili. Romarje so zastopali vse naše naročnike, vso naše ljüdstvo, njuve molitve, sv. meše, predge, obhajila so bile naša hvala za desetletni obstanek krščanskoga za naš narod nad vse zaslüžnoga lista „Novine“.
Edenajseto leto začnemo z gorečim vabilom: naročite si vsi jedini domači krščanski list „Novine“. Če smo hvalo davali dobromi Bogi, ka nam je po prošnji brez greha poprijete Dev. Marije dao i obdržao skoz deset let list, šteri je brano vse naše pravice, te k novomi leti ne more biti drügo naš odgovor, kak nazaj sprejeti tisto i širiti tisto, za koj smo Bogi hvalo davali, ka nam je dao. 
Naročimo si zato vsi „Novine“! Naš list je! Naš zagovornik je! Jedini krščanski list v Slov. Krajini! Vsi si naročite svoj list „Novine“, ki se čütite za Slovene i ki ste krščanskoga osvedočenja! Katoličanci! Evangeličanci! Taborite se okoli jedinoga našega lista, šteri zagovarja na podlagi krščanskih načel z poštenov politikov maloga človeka i celi naš kraj brez razlike narodnosti i vere! Cena „Novin“ ostane i v l. 1924. samo 20 Din. Če močno zraste število naročnikov, damo kak dozdaj vsako nedelo 4 strani, če nej, te pa edno nedelo štiri, drügo pa dve strani. — Širitelje na delo! Do 15. januara najkesnej vsaki naj se javi.
Uredništvo i opravništvo tjednika „NOVINE.“
Dr. Franc Ivanoczy.
(Na spomin desetoga leta njegove smrti.)
Za Bogom je lübo narod svoj, Za njega se trüdo i delao, Njemi posveto je život svoj, Med njim si je legeo k počitki
Deset let je zatonilo v morji večnosti od tistoga časa, da je za večno zaspao. Deset let ga že pokriva Čarna zemla i njegov grob je že .zdavna porasla trava. Pred desetimi leti se je povrnola njegova düša k tistomi, ki jo je stvoro. Zapüsto je dolino skuz i šo po plačilo, štero si je s svojim delom na zemli zaslüžo.
Mali sam šče bio — kakših deset let star — kda se je razneseo tužni glas po celom Prekmurji: lvanoczy so mrli. Te
sam šče ne znao, što je on bio i zato sam se čüdo, kak je to, da vse žalüje za njim i se srca vseh stiskajo od Žalosti pri njegovoj smrti.
Što pa je bio on? to zna pitati eden eli drügi tüdi zdaj. Posebno mlajši rod ga ne pozna, 'zato ščem na kratko popisati njegovo živlenje i njegovo delo na zemli.
Rodio se je leta 1857 v Ivanovci!!, štera ves je spadala v faro Sv. Bedeniki. Komaj je malo odraseo, je zapüsto dom i se podao v Kisek (Kőszeg), kde se je do zdaj šolala večina prekmurske mladine i tam je hodo v ljüdsko šolo. Nato je pa začeo hoditi v gimnazijo i je zvršo tam štiri razrede. Tam si je tüdi spremeno ime. Do tistoga časa se je pisao Kodila, te se je pa začeo imenüvati po vesi, v šteroj se rodio, Ivanoczy. Ár Šče je té v KisOki ne bilo višje gimnazije, je odišeo v Som-bo.teo i tam zvršo štiri višje razrede. Potom pa je šo v Budapest i je tam opravo bogoslovje. Za mešnika je bio posvečen 1. 1882. V začetki je bio edno leto kaplan v M. Soboti, potom so ga pa pozvali za prefekta v sombpteosko. semenišče, i tüje že za dve leti postao profesor dogmatike. Edno leto po tom je napravo doktorat. Pa duže je ne šteo biti profesor. V tüjini se je ne počüto več dobro i srce ga je vleklo v domači kraj, med svoj narod. I tak je prišeo na Tišino za plebanoša i tam je opravlao svojo slüžbo do smrti, leta 1913. Pokopani je pri Sv. Benedikí. (Za več je štimao svoj narod, kak püšpekovo čast. Postao bi püšpek, če bi ostao duže v Somboteli. Vr.)
Ivanoczy je bio dühovnik i za to je, kak se božemi slüžabniki. spodobi, v prvoj vrsti skrbo za düše vörnikov. Poleg toga pa je ne pozabo, da je dühovnikova dužnost skrbeti tüdi za drüge potrebščine. Znao je, da dühovnik mora biti paster i vučiteo. Bio je Slovenec i zato je znao, ka prekmurskim Slovencom trbe. Čüto je, da se mora bojüvati proti želam i nakanenji Vogrov, ki so šteli iz Slovencov napraviti Vogre. I v istini je zgrabo za orožje.
V šoli je začno slovenski včiti katekizem, v cerkvi je slovenski predgao i molo, skrbo je za to, da so slovenski spevali, med ljüdstvom pa je širio narodni düh. Pa s tem se je ne zadovole. Širio je med ljüdstvom Slovenske knige, posebno knige ..Drüžbe sv. Mohora."
Šteo je, da se njegovo delo nadalüje tüdi po smrti, zato je okrog sebe Zbirao mlade lüdi — dijake — i jih je včio, ka i kak morajo delati. Kazao njim je lepi vzgled i dajao dobre tanače.
Med svojim delom je opazo, da reč ne zadostüje. Ljüdje jo, istina, čüjejo, pa tüdi pozabijo i tak se ne ravnajo vsigdar tak, kak njim što pravi. Čüto je, da je potrebno, da prekmurski Slovenci svojega jezika na čüjejo samo, nego da tüdi majo knjige, štampano v .svojem maternom jeziki. I tak je začeo leta 1902 izdajati Kalendar najsvetejšega srca Jezušovoga. Pri tom deli so njemi pomagali njegovi vučenci, posebno gospoda Klekl i Bašša.
Kalendar je dajao prekmurskomi narodi düševno hrano i kak da je bio ljüdem pri-ltiblen kaže to, da so znali pripovesti i pesmi, ki so bile v njem, na pamet i da šče jih zdaj pripovidava]-o stari dedeki svojim vnükom.
Tak je delao te velki mož. 1 zavolo toga je morao trpeti. Vogri so ga preganjali i pravili, da je njihov sovražnik. Pa on se je ne zbojao, nego je ostao stanoviten do smrti. 1 je ne zaman delao. Seme, štero je posejao, je pognala klico t ta klica je rasla naprej, delo, štero je začeo, so nadelüvali drügi i šče ga nadelüjejo zdaj.
Kak vsaki človek, je tüdi on morao mreti. Telo so zročili zemli, da postane to, ka mora postati — prah. Že pred desetimi leti so ga položili v. grob, toda njegov düh živi v njegovih nasledniki!! i njegov špomin bo živo med nami navčite. Pri njem se spunijo reči:
„So mrtvi, ki so večno živi“!
K. F.
Bőranje Mőre.
Narodni poslanec, g. Klekl Jóžef so se zavzeli za občine ležeče kre Mőre, da se tistim pomore, štere so v najvekšoj nevarnosti. Prvo pomoč dobita Kot — Hotiza. Meseca septembra so se zavzeli tüdi za občino Bistrica. Minister poljedelstva i vode je na prošnjo poslancovö t. -I. 30. novembra pod broj. 472. dao sledeči odgovor.: „Gospod poslanec! V odgovor na vaše pismo Od,27. septembra t. t. v zadevi regulacije Mőre, čast mi je Vam dati te odgovor. Taki po prijemi vašega pitanja sam vödao naredbo, dá eden strokovnjak na lici mesta pregledne stanje reke Mőre pri Dolnjoj Bistrici v Prekmurji. Šef hidrotehničkoga odelka v Maribori zvršo je pregled i mi je dao pojasnilo. Po njegovom pojasnili bi delo zidanja prekopov (šancov) kre imenüvane Občine z neobhodno potrebnim po-. dugastim bőrom koštalo okoli 530 jezero dinarov. V proračuni za to Ieto zavolo fmancijske nemogočnosti nese mogo te kredit v račun vzeti, ali ar bi dovršeno delo bőra pri vodi Mori prebiv alstvi v okolici bilo na veliki hasek, stavim predlog, da se gornja šuma zračuna v proračuni za leto 1924/25, da bi se više povedano delo pri regulaciji vode moglo zvršiti. — Primite g. poslanec, izraz mojega posebnoga poštüvanja: minister za poljedelstvo i vode -— K. Miletič. — " Z toga odgovora vidijo Bistričanci, da k leti če bo boža vola se poskrbi za potreben kredit, da eipe njihove hiže rešijo nesreče od strani Möre.
Kakše drevje, grmovje lejko ostane pri meji?
Naša oblast je zapovedala v začetki letošnjega leta, ka se na meji more posekati drevje, to je ka se meja more ščistiti. Ar je zapoved nej bila jasna i se ne znalo, more se li posekati pač vsako drevo tüdi sadoveno, kak je to nešterni oblastnik razlagao, so se nar. poslanec Jožef Klekl obrnoli v toj reči na ministra zvünešnjih zadev i od njega dobili te odgovor:
Gospod poslanec! V odgovori na vaše pitanje od 28. julija t. l. čast mi je naznaniti Vam, da vse odredbe, štere se tičejo razgraničenja, popolnoma izvirajo samo od konference veleposlaniške v Parizi i da vloga državne vlasti naše kraljevine obstoji jedino v pripomoči za zvršavanje prednjih naredb i odlokov. Z ednov takšov odredbov je našoj komisiji za razgraničenje naročeno, da se pogra-
2
NOVINE
16. decembra 1923.
ninči (obmejni) pa v širini ednoga metra more razčistiti, ka je taki naznanjeno vsem obmejnim političnim oblastvom.
Pod Imenom „razčiščevanje“ je komisija tolmačila i podvrgla samo šume i nikak ne kulturne prisade, pa zato ni gorice i tem podobni prisadi ne morejo biti posekani. (Sadoveno drevje se zato ne sme posekati.)
Z naredbov komisije nej se je zahtevalo, da se vsako drevo i vsaki grm poseka nego nasprotno komisija je dala navodila, da ostane vsako drevo (čeravno ne je sadoveno) i grmovje, štero je sajeno v kakšikoli obrambni namen, na priliko da se branijo breg potoka (ka se ne rüši), nasip -železnice, ali poti, ali plotovje itd. Odgovorle zakesno zavolo zahtevanih pojasnil i svojega dugšega prebivanja zvün orsaga zavolo državnih poslov. Zvolite sprijeti, gospod poslanec, izraz mojega odličnoga spoštüvala minister zvünešnjih zade, Dr. M. Ninčič.
(Z toga odgovora vidite, ka sadovenoga drevja na trebe posekati i tüdi drügoga vsakoga ne Nr.)
NEDELA.
III. Adventska. Evangelium sv. Janoša I. 19—28. Židovje so poslali z Jeružalema dühovnike i levite, da bi opitali sv. Ivana Krstitela, če je on Kristuš. Te sveti mož, čeravno je ves narod za njim šo, čeravno je bio boži poslanec, čeravno je bio veliki svetnik, od sebe ni piknjice hvále ne povedao, nego odločno je naznáno voditelom ljüdstva, ka on niti vreden ne Kristušovoj Obüteli remenja odvézati. Pa Kristuš je bio en veliki siromak, najprostejši 'tesarski pomočnik. Od zvünaj je to bio. Pa sv. Ivan njemi H da, ka njemi je šlo. Ne je gledao na zvünešnjost. Prizna Kristuša, toga najvekšega siromaka i naj bole zavrženega človeka pred najvekšov židovskov gospodov za svojega Gospoda. Tak dela tisti, ki ma pravičnost v sebi i prav ljübi svojega bližnjega.
Ljübézen do bližnjega.*)
Od ednoga očo i njegovih sinov sam čteo v ednoj knigi to-le zgodbo: Oča je bio s sini na sprehodi. Pripovedavao njim je ravno nevem kakšo lepo pripovest, kda zagledajo na strani poti staro, sklüčeno ženico, štera se je zaman trüdila, da bi vzdignola na ramo küpček drv. Sini henjajo i ženo topo gledajo. Oča vdari vsakoga po lici; potom pa hitro pristopi k ženici i joj pomaga. Nato pita prestrašene sine: Eli znate, zakaj ste na sveti ? — Nikšega odgovora — Naj vam teda jez povem: Ljüdje smo na sveti zato, da eden drügimi pomagamo, Či toga ne včinimo, je ne mogoče živeti! — V istini, tak zapovidava ljübezen do bližnjega. Pomagati moramo drüg drügom!, t. j. vsakomi, komi moremo. Najbole pa moramo biti na pomoč tem, ki so pomoči najbole potrebni. Izmed vseh siromakov na zemli, za štere priporoča Sv. pismo telovna dela smilenja, pa se mi vidijo najbole potrebni naše djanske lübezni — znate šteri? Betežniki. Drügi trpini šče znabiti kak nosijo svoje žmetno živlenje brez lübezni drügih ljüdi, a betežniki morejo živeti samo od lübezni drügih. Samo deca so v tom pogledi šče ednaki betežnikom: deca, ki živlenje začenjajo -r- i betežniki, ki je dokončavalo. Zato, moji častiti poslüšalci, bi jez dnes rad prav posebno za betežnike zbüdo sočütje,v vaših srcah. Betežnike, obisküvati, pravi katekizem med telovnim! deli smilenja. Ja, pa te obisküvati šče praviti: skazüvati njim kak največ djanske lübezni. —
Predragi! Eli ste že bili kda jako betežni? Pa videli ste že jako betežnoga človeka. Kakši siromak je! Či tüdi stoji njegova posteo v lepoj sobi, zato je njegov stališ ne nikaj menje pomilüvanja vreden. Naj bo, ka šče, globoke rane eli kakšikoli drügi beteg. Kakše telovno trpljenje kakša düševna moka! Te ogen, ki razjedava naše telo, ta bolečina v glavi, v prsah, po vseh kotrigah, žilah. Ne je mogoče ne sedeti več, ne na šteroj strani ležati, ne nikdar zatisnoti oka. Ah! ka je človek! Samo ka je človek! . . . I či šče poleg toga takšemi človeki vse drügo fali! Či nema požerka (kaplice) oživlajoče pijače, ne žlice močne hrane, da bi ga krepčala; či nema niti cotice čistoga gvanta (prta) za svojo posteo, znabiti niti postele ne — 1 znabiti niti človeka ne, ki bi njemi lübeznivo podvoro. . . O, moji častiti poslüšalci, kakša neznosna nesreča! —
Eli je čüda, či je Kristuš, naš Gospod, meo najvekše smilenje z betežniki. Niti ednoga je ne püsto neozdravlenoga, ki so zaprosili pri njem pomoč. 1 kak lübeznivo njim je delio svoje smilenje! Dotekno se je betežnoga oka,
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
vüha, jezika, na gobavega je roko položo. Znao je Gospod, kak dobro dene betežniki, či ga zavolo njegove telovne nesreče ne zbrišemo iz vrst živih, nego se njemi približamo brez straha pred njegovov nesrečov . . .
Glasi.
Slovenska Krajine.
Tistim, šterih deca zvün orsaga obiskavajo šole, se naznani, ka se njihova svedočanstva ne bodo pripoznala v našoj državi i tü ne morejo priti do slüžbe. To se tiče predvsem onih, ki se včijo na Vogrskom.
Verevučitelom, ki neso naši državljani, se naznanja, ka po zakoni smejo včiti v šolaj, ar zakon od kontraktualnih uradnikov ešče v veljavi. Višji šolski svet je zato protipostavno ravnao, kda je prepovedao verevučitelom, ki neso naši državljani včiti deco. Ta pojasnila so dobili g. poslanec Klekl na ministerstvi prosvete. Proti krivici treba taki prizivati na ministerstvo prosvete.
Izjava. V Štev. 37. „Mörszke Krajine“ z dne 16. septembra 1923 je bil prijavljen članek „KLEKLNOVA LAZSI“, v katerem je bil gospod poslanec Jožef Klekl grdo napaden in zasmehovan, da vedno laže, da prijavlja samo laži v časopisu „Novinah“, da hodi v Beograd samo po dijete, da ne ve, kaj se godi v Beogradu, niti kaj se godi v Prekmurju, da zagovarja tolovajstve in zakriva kuluk in da je kuluk gospod poslanec Klekl potrdil. Očitajo se v članku še razne druge neresnične stvari in se ga neopravičeno zasmehuje. Podpisani urednik „Mőrszke Krajine“ Štefan Kühar, izjavljam, da je vsebina celega članka j. neresnična, da je Mörszka Krajina v navedenem Članku gospoda poslanca Jožefa Klekla neopravičeno žalila, da je bila vsebina članka izmišljena in da se ne zamore gospodu poslancu ničesar takega očitati. Podpisani Štefan Kühar se vsled tega zahvaljujem, da je gospod poslanec to žalitev Odpustil in umaknil svojo tožbo radi žaljenja časti. Markiševci, dne 30/XI. 1923. Štefan Kühar mp.
Za kelko dinarov štemplne trebe gor na vloge keliti? Dozdaj je trebelo štemplne za 13, čti trinajset dinarov, zdaj pa trebe za 25 to je dvajsetipet dinarov. Tak je zglasala radikalna vlada, te krivice je ne šteo zabraniti Radič: — Ki kakšo prošnjo vloži na urád (hivatal) alí sam ali potom poslancov, naj se drži toga, ar či na prošnji' ne 25 Din. štemplna, se ta ne .reši, državni uradi je ne sprejmejo.
Vojaka Knaus Karol i Casar Mikloš iz Markovec, čeravno sta l. 1899. bila rojena, sta mogla v kadri ostati duže. Narodni poslanec g. Klekl Jožef so se pritožili proti krivici pri vojnom ministri. Minister je taki zahtevao podatke z Varaždina i je vojaka telegrafično dao domo poslati. — Komanda se s tem zgovarjati ka je kesno dobila do rok občinsko svedočanstvo od toga, ka sta v prejšnjoj vojski že 12 mesecov obslüžili.
Zahvali se odbor invalidov v D. Lendavi drüštvi „Domovinska proizvodnja drv D. D.“, ka je pisarni podarilo štiri metre drv.
Radikalski shod se je vršo preminoče dni v D. Lendavi. Prišo je sam bivši minister Zupanič. Ljüdem so čeke rivali v roke, naj darüjejo za radikalno stranko, te prej vse mogoče dobijo. — Naši pametni ljüdje so si pa mislili: dačo itak veliko plačüjemo že po dobroti radikalne stranke, zdaj pa ešče naj njoj dare davamo — to pa že ne bo. I odišli so z čeki, šteri nikdar ni krajcara ne spravijo radikalom — tüdi za vsikdar od stranke vsi pametni.
Prosečkaves. Na nove zvone, štere si nameni ta občina spraviti, so predobroga srca poznanci iz Amerike darüvali v dolaraj: Gospa Fani Lendavai rojena Fuis (Lančarova iz Prosečkevesi 12 dolarov, Mataj Marija 1 dol., Šokal Lois 50 centov, Anton Bratkovič 1 dol., Tremmel Ilona 1 dol., Szarka Julijana 50 cent., A. Horvat 50 cent, Štif Rojak ŠO cent., Vera Lajt 2 dol., Gombocz Ilona 1 dol., vküper 20 dol., v naših penezáj 1.600 Dinarov eno jezero šest sto dinarov. Vsem drágim darüvnikom naj dober Bog milijonkrat povrne, od nas Proseč-kih občinarov pa najlepšo zahvalo i srčno spo-minanje, štero ne pozabimo nikdar, ar je to prelepi vzgled za ešče naklonjene naše poznane, ki so tam v Ameriki i siromakom z malim darom lejko pomagajo, ki pri nas veliko šumo vö znese! Kerec Franc Prosečkaves, 16. pošta Markovci Prekmurje SHS.
Kmečka zveza v Satahovcih, kak smo poročali, je ustanovljena. Pred ustanovitev je tajnik naše stranke, Horvat Jožef gučao Od političnoga, gospodarskoga i kulturnoga stanja v našoj državi. — Ljüdstvo je z veseljom vzelo na znanje delo naših poslancov i izreklo po-
polno zavüpanje našoj stranki za borbo aütono-mije. Po govori je ustanovljena kmečka zveza. Zvoljeni so predsednik: Martinec Anton, podpredsednik Lapoša Ignac, tajnik Bencak Franc, blagajnik Ružič Ivan, odborniki: Jelemvec Anton, Žikš Matija, Serec Franc, Durič Alojz, Cigüt Štefan.
Nabiranje na „Martinišče.“ Predsednik odbora za „Martinišče“ je proso dovolenje od pokrajinske uprave v Ljubljani, da smemo po  celoj Sloveniji pobirati za naš zavod. Vüpamo se, da prošnja vlč. g. Bašša Ivana, predsednika ne bo zavržena.
Novi šolski nadzornik. Tak smo zvedli iz Beograda, da se nadzornik Cvetko bo spremeno z drügim.
Cerkveni glasi. Premeščeni so sledeči g. kaplanje: Osterc v Törnišče, Drimmel iz M. Sobote i Kos iz Beltinec nazaj v sombotelsko püšpekijo. To ravnanje je ešče pred 1. dec. bilo vödano. G. Kos so težko obetežali v Beltincih. — V našo püšpekijo namenijo priti iz vespremske g. Godina Ignacz, rojeni na D. Bistrici.
Drüštvo „dijaška kuhinja“ v M. Soboti pozava svoje kotrige na redni občni zbor, šteri se vrši v soboto, 15. t. meseca pri Dobraji. Začetek ob 20. vöri. — Odbor.
Ki majo trahomaš, se opominajo, naj redno hodijo k doktorom. Da če ne, bodo Strófám. Prva kaštiga je-30 Dinarov. Oblast ne bi rada kaštigala, a more, ar zdravljenje toga betega državo dosta košta, je potrebno ar nas reši strašne nesreče: slepote. Te beteg je -zgrabljiv, čuvajmo se ga I A ne moremo se ga čuvati, če se zanemari zdravljenje. Ljübezen do bližnjega terja od nas, da se zdravimo I Ve nas ne košta nikaj.
Božično akademijo bodo priredili dijaki meščanske šole v M. Soboti 22. dec. večer ob 8. v dvorani Ditricha. Spored je bogat, stoječ „iz deklamacij, pesmih, dramatične slike“: Preddvor nebes i iz prizora pri božičnom drevi. Kulise so nove.
Dramatični odsek narodne čitalnice v Dol. Lendavi uprizoro je 8. t. m. v velkoj dvorani hotela „Krona“ burko „Španska muha.“ Prireditev je uspela jako dobro i obisk je bio vekši kak se je pričaküvalo. Vloge so bile posrečene i je vsaka kritika brez potrebe. Med igralci smo v pamet vzeli zvün tistih, ki so se prišli iz Slovenije tüdi naše domače Slovence, ka nas je posebno razveselilo. Z zadovoljstvom vidimo, ka čiravno nas je madjarska vlada več kak jezero let potujčevala, šče vsikdar ostalo velko zavednih Slovencov, šteri roko v roki z brati iz one strani Müre, stoplejo na prosvetno polje i obnavlajo tisto, ka so nam Madjari vzeli oziroma ka so nam onemogočili, da včinimo. Z veseljom vidimo, ka se število mladih diletantov
—	domačinov, šteri so gvišno lehko ponos i gizda domovini — množi. Želemo i pričaküjemo, ka se to število šče znatno povekša i da nove moči. Mi drügoga nemamo pripomniti kak to, ka se vsem igralcom najlepše zahvalimo i jim čestitamo na uspehi. Od g. režišerja Hribara pa Pričaküjemo, ka nas naskori pa razveseli s kakšov novov prireditvijbv.
Država.
Velike povodni, štere so prve dni decembra milijone i milijone kvara napravile na Slovenskom i Horvackom, se ponavljajo. Sava je pali močno narasla kak i Ljubljanica i drüge reke i bogate lepe kraje preplavile.
Prečiščavanje rk. šolske dece v Beogradi se je vršilo na prvo adventsko nedelo, 2. decembra. Na prošnjo gos. monsinjora Vagner Alojza, beogradskoga plebanoša so šolskoj mladini nar. poslanec g. Klekl Jožef slüžili sv. mešo 1 jo tüdi prečistili. Prečiščenih je bilo 150. Vnogi stariši so tüdi pristopili k stoli Gospodovomi, poprek iz gospockih krogov. Deca se je jako lepo oponašala pri pobožnosti. Dr. Ma d-jerec Jürij katehet je izvrstno vči i Vodi.
Obsojeni Orjunci. Pred kratkim se je vršo v Maribori sod proti tistim Orjuncom, ki so lani v februari razbili v Cirilovoj tiskarni mašine za štampanje. Orjunce je branilo sedem fiškališov (demokrati). Pomoči po so njim ne mogli. Pokazalo se je, da so v istini tisti krivi, šteri so bili obtoženi i zato ji je sodišče obsodilo. Nešterni bodo morali plačati, zvün toga pa plačajo vse stoške, ves kvár, šteroga so napravili. Kvara pa je za 39 jezer dinarov.
Kak zgleda oficerska redukcija, Slovenske i Hrvatske oficere je pognalo ministrstvo iz armade zavolo toga, ar trbe — tak so pravili
—	šparati i ar mamo preveč oficerov. Redukcija Slovenskih t hrvatskih oficerov je že skoro končana. Pa poglejmo, kam sojprlšli ž njov. Prle je slüžilo v vojski 5862 oficerov, zdaj pa jih mamo 6538. Tak znajo pri nas zmenšati broj. Oficerov je teda ne menje, samo to je razlika, ka so prišli na mesto slovenskih i hrvatskih Srbi.
16. decembra 1923.
NOVINE
3
Na ka se zanaša H. R. S. S. (Radičova str.) Eden od voditelov H. R. S. S. je pravo: Vse Radičovo delovanje v Londoni i njegov povratek (prihod) v domovino je odvisen od izida volitev v Angelci. Či zmaga stranka delavskoga ljüdstva, štere voditeli so Radičovi prijateli, bo za Hrvate dobro, ar bo ta stranka pomagala Radiči, da dosegne svoj namen. či pa pride na vlado kakša drüga stranka, se ne ve, ka se zgodi. Kak se vidi, se zanaša Radičova stranka na stranko delavskoga ljüdstva.
Nova židovska cerkev v Sarajevi. Židovje so sklenoli, da zozidajo v Sarajevi novo cerkev za 10 milijonov dinarov. Na prvom sestanki, na šterom so sestaviti gradbeni odbor, so zbrali vküp že 2 milijoni dinarov.
Velki rop v Novom Sadi. Tovaje so vdrli v stanovanje dr. Tapavica i so odnesli 100.000 dinarov.
Za zidanje palače parlamenta v Belgradi so določili 30 milijonov dinarov.
Strašna povoden na Slovenskom i Hrvatskom. Ar se je Sneg tak hitro toplo i je tüdi bilo dosta dežja, je Priteklo z gor telko vode, da je ne mogla odteči i tak so potoki i reke jako naraste. Posebno Sava, Savinja, Ljubljani, Drava i drüge vode na Hrvatskom. Telko vode se je nabralo, da so bile poplavlene cele krajine. Na nešternih krajih jé voda narasla za pet, celo za sedem metrov. Cele vesi, varaši so bili v vodi. Tü pa tam je segala voda do oken. Voda je podrla več mostov, tak tüdi pri Celji, pretrgala-je šinje, tak da niti mašini nemrejo voziti. V Zagrebi je pridrla voda celo v hiše i odnašala iz hiš Pohištvo. Tüdi v Baranji je bilo vse pod vodov. Voda je napravila velke škode, ar je podrla več mostov i pretrgala šinje. Poslanci Jugoslavenskoga kluba so predlagali, da se poškodbe popravijo z državnimi penezi. Ka so dosegnoli s svojim predlogom, šče je ne gvišno.
Rop v dravskom logi. Na cesti med Ptujom i Majšpergom sta napadnola dva ropara moža, ki se je pelao z biciklinom. Stavila sta ga z rečmi: Peneze eli smrt. Ar je bio sam i je ne meo nikšega orožja, njima je dao svoj bankaš, v šterom je meo 4,000 dinarov. Ropara sta peneze vzela, bankaš pa sta njemi dala nazaj i sta se skrila v log. Bila sta stariva kakši 20 let i slabo oblečeniva,
Tovaji so okradnoli plivanoša (župnika) Na farov v Čepini so vdrli te dni tovaji i so odnesli plivanoši stojezer koron penez i dosta blaga. Orožniki so tovaje, ki so šče mladi dečki, zgrabili a.Sit najšli pii njij samo 20,000 koron, drügo so že zapravili.
Razbojniki so napadnoli vlak (mašin). Preminoči tjeden so macedonski razbojniki stavili vlak, šteri vozi iz Skoplja v Gostivar i so oropali vse dragocenosti, štere so potniki meli. Odnesli so kakšo poldrügo miljono dinarov.
Prišo je pod vlak. V Maribori pri železniškom mosti je prišeo pod vlak nekši vojak. Odrezalo njemi je obe nogi i pravo roko.
Cerkveni rop v Prevaljah. Neznani tovaji so vdrli v farno cerkev v Prevaljah. Vdrli so v tabernakel i so odnesli srebrno pozlačeno monštranco i pa kelij. Škodo cenijo više 80,000 koron.
50.000 pušk küpi naša država včasi, kda dobi posojilo.
Svet.
Povoden na Taljanskom. Blüzi varaša Brescia je velka poplava predrla nasipe, tak da je voda vničila več vesnic. Dozdaj so ugotovili 600 mrtvih. Vojaštvo pomaga pri rešilnom deli.
Skrivna smrt. Voditeo francoskih socijalistov, Daudet (Dode), ki je meo po zvezi s Poincarejom (Puenkare) velki upliv na francosko politiko, je končao svoje živlenje. Ne ve se, eli se je vmoro sam, eli so ga bujli drügi.
Cene jestvinam v Nemčiji padajo. Z Berlina poročajo, da so cene spadnole za 25 odstotkov (procentov).
Bogata Amerika. V ameriški državni kasi leži za 4 miljarde 168 miljonov dolarov zlata. To je skoro polovica zlata, kelko ga je na sveti izkopanoga.
Tirolske nemške matere pri papi. Odposlanstvo nemškij žen iz Južnoga Tirola se je obrnilo na papo zavolo prepovidi verskoga pouka v nemškem jeziki. Sveti oča so odposlanstvo sprijali.
Domača politika.
Da se krivice pri sekvestriranih veleposestvih odpravijo je opozicija napravila veliko interpelacijo na vlado, štera je zavzela celi den. V imeni naše stranke so govorili nar. poslanec g. Jožef Klekl. V svojem govori so se zavzeli za vse sirote našega kraja i tüdi za madjarske zahtevali zemljo.
Za naše sirote vlada nema srca. Sava je poplavila Horvacko i Slavonijo, i več milijonske škode je napravila. Celo več ljüdi je vtopljeni — so nešterni ešče v pameti zmešani od nevole- Naša stranka je predlagala v parlamenti, ka se hitro da pomoč tem sirotam ponesreče-nim, i radikalna vláda, radikalna stranka i Nemci so proti tomi glasali. Radikalna stranka je za bole potrebno spoznala r za hitrejáe delo, ka se küpijo štüki, kak ka se pomaga ponesrečenim. Naša stranka je napravila veliki krič proti krivici i teliko dosegnola, ka se en milijon dinarov hitrej da ponesrečenim.
Svetovna politika.
Nemško. Po dugom trüdi se je posrečilo postaviti vlado. Novi kancelar je Dr. Mari. Nova vláda bo mela pred očmi v prvoj vrsti zbog-šanje nemškoga peneza. Da bo delo šlo hitro naprej, je skupščina vse delo dala v roke vladi i komisiji, štera obstoji iz 28 kotrig. Ali se resan ustanovi nova Porenska republika se ešče neve. Voditelje Prajzoske krajine so jako proti ustanovitvi. V Poruhrji so začeli znova delati. Čiščenje zamotanoga položaja v Nemčiji je po-tisnolo cene nekelko del,
Angleško. Kak so se volitve dokončale, ešče nevemo. Kak koli pa bo, to je očivesno, da se bodoča angleška politika spremeni. Zanimivo je to, da je sin Baldvina, voditela konzer-vativne stranke, močno agitirao (kortešerao) za delavsko stranko. To pač kaže, da vodi Angleža pri politiki razum, ne pá kaj drügoga. Zato je pa politično živlenje na Angleškom vse inačiše, nego pri nas.
Francosko. Francozje so začeli Pogajanje z angleškov vladov zavolo Poruhrja. Francozje so obečali, da Počasi odpravijo svoje vojaštvo iz Poruhrja i zabranijo, da ne bi angleških fabrik zapirale z blagom nemške, či bi se te po spos-tavitvi dela pali opomoglé. Oblübila je tüdi Angliji, da dobi deo haskov, ki pridejo iz Poruhrskih rüd i fabrik. Tak se je násprotstvo med tema velkima državama malo pbtišalo.
Rusija. Bolševiška Vlada je prej naznanila v Rim, da podeli katoličanskoj cerkvi v Rusiji popuno sloboščino, či nmski papa sovjetsko vlado pripoznajo. Povprek pa je prišla v ev-ropsko politiko nekša smrtna zaostanost. Vzrok tomi so nekelko angleške volitve pa to, da na Nemškom ne bilo vlade. >
Zakaj ne da Müra več zlata.
(Poganski časi— Pripovest.)
Živo je Taljan, ne čarnejši kak drügi Taljani.
Te Taljan pravi svojoj ženi: »Barbara, zadosta je bilo srmaštva, vütro idemo po zlato.1* Tak je povedao, pa tak se je tüdi zgodilo.
Oba si küpita velko lederno torbö, vrežeta si dugo potniško palico) slovo vzemeta od svojcov; te pa naprej 1 —t do belih pečin, do čarnih bregov, do zelene ravnice, po šteri se vije duga srebrna kača, naša Müra.
. Na severnoj obali vode sta si postavila šator; süho travico sta si .nabrala za postelje!), zmolila sta Angeljsko pozdravljenje, potem pa legla spat.' Ali komaj sta zaspala, Čarna senca je stopila v šator. Pravi ta Čarna senca: „Zbüdi se,Taljan 1“ On se je zbüdo; te pa pravi senca ženi: „Ti se tüdi zblidi, Tal jankaj" Taljanka tüdi sede na svojem ležišči, prekrižala sta se Oba i čarni so bili vsi trije, viditi je bilo tri se zibajoče sence i nikaj več.;
„Po zlato sta prišla," — se je oglasila prva senca.
„Siromaka sva," je zatrepetala ženska.
»Znam; ali'zlato Müre je ne za vas, nikdar ga ne dobite.
„Pa naj ostane, je povedao tiho mož. „V staroj knjigi se piše, da je za vse siromake zadosta zlata v Müri, zato sva prišla. Pa ne zameri . . .“ Taljanka je povedala dalje:
„Sam bog, lüdje so njemi pravili Perun, je sedo na vrhi Triglava. Pred njim so ležale stvor-jene reči: oljke, medved, voda Müra i sto drügih. Velki kufreni koteo je stao na levoj strani Gospoda i te koteo je do vrha pun bio raz-toplenoga zlata. Drobni angelci so letali okoli božjega prestola i drobne ptičice prepevale slavo Bogi. Tak se piše v našoj staroj knjigi.”
»Dale povej," je velela Čarna senca. I ona je bogala.
Bog je rekeo: ,,Oljke, vaše mesto bodi na morskoj obali. Bodite kras zemlje i v hasek dobrim ljüdem. Medved, ti se odpravi v kraški les, živi mirno i zadovoljno.* Medved bi rajši šo na Kranjsko, ali na Štajerskoj, ar je tam več fčel, neredno se je geno z mesta i je prevrgeo velki koteo, v šterom se je svetilo raztopljeno zlato. Velko zlato morje se je pokazalo pred presto-lom božjim, zemljá pa, tüdi dnesdén žejna žem-
lja, je to zlato morje popila, gnala po skritih potih proti svojemi žednomi srci. I te se je oglaso bog Perun: ..Zlato nazaj I”
»Do konca povej," je velela Čarna senca pečini.
„Iglej, daleč őd Triglava, na velkoj pečini se je prikazao fenek curék iz Čistega zlata. Te tenki curek je bežao z brega v do), po doli se je sükao i širo do ravnice, vidlo se je, da ne bo ne kraja ne konca tistoj zlatoj kači, šteri repek je vroče sunce ogrevalo pri razpok! na pečini, glavo si je pa v kalnoj vodi Drave hladila. »Hčerka, Mürica, vidiš tisto zlato kačo?'* je pitao bog. »Ona ti kaže strügo, po šteroj boš tekla. Pokrij zlati Zaklad z bistrov vodov."
»Dalje, dalje povej 1" je silila žensko nes-trpno Čarna senca.
„Ne ga dalje. . .“ je vzdihovala ženska — „vörji mi, da ne vem dalje...“
»Taljan, ti povej!“
„Ne vem; ne ga dale . .
»Jel" je miknila Čarna senca — jaz znam da je dalje tüdil Navzoča sem bila i čüla glas Gospodov. Pokrij zlati Zaklad i ga ne dáj vő prvle lüdem, dokeč se dobi — či tüdi eden Stevan — pri tvojoj obali, šteri ne de lübo svojega brata Slovana."
Tak je povedala Čarna senca, mati Slovenka.
I drügi den sta dva Taljana pobrala svoje prazne torbe, duge popotniške palice. Žalostna sta Šla proti čarnim bregom, belim pečinam. Ne-voščljivo sta ponavljala oba: »Srečni Slovani, joj, srečni Slovani! . . .“
I tüdi dnesden sta nam nevoščljiva, či sta že davno ne vmrla. Či sta pa ta dva vmrla, nevoščljivi so nam njuvi sinovje i hčere . . .
Julij Kontler.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
B.) Resolucije odseka za cerkveno-politična, politična i verska pitanja.
I. Cerkev i država.
1. Katoličani povdarjamo, da morejo samo večno istinski navuki krščanske etike (dika je znanost, ki pove kakša morajo biti Človekova dejanja, da odgovarjajo nameni, šteroga njemi je dao Bog.) zdrav i trden fundament državi i da spelavanje pravnoga reda (zakonov) tem navukom ne sme nasprotüvati.
2. Kak je držáva po krščanskih návukaj pozvana, da skrbi za zemelsko dobro državljanov! zatogavolo samo svetske zadeve spadajo v njene roke, ravnotak je neodvisen delokrog katoličanske cerkvi, da skrbi za večno blaženstvo človečanstva i zato njoj nihče ne sme kratiti njenih pravic, da bo mogla slobodno zvršavati svoje bože poslanstvo.
3. Vse mešane zadeve, štere so državi i cerkvi sküpne (šola; zakon, pitanje imanja itd), Želemo, da bi se v hasek državi i cerkvi vrejü-vale Sporazumno od obej.
4. Sprevidimo, da takzvani kancelparagraf, šteroga vpelavle vidovdanske ustava (alkotmány), nasprotüje z ustavov zagvišanoj samostojnosti veroizpovedanj pri vrejüvanji njihovih znotrašnjih verskih poslov, z ustavov zagvišanomi izvršavanji bože slüžbe i ednakosti vsej državlanov pred zakonom (törvény). Zatogavolo i pa, ar se s tov določbov vpelavle policajsko pazitelstvo ober cerkvi, Protestiramo proti toj določbi i terjamo, da se ne izpela nego se izbriše iz ustave. Odbijamo določbe členov 394 —398 kazensko-ga (kaštigajočega) zakona, ar nasprotüje cerkvenim zakonom i so tüdi krivične.
5. Protestiramo proti vsakšoj omejitvi, da katoličani nebi mogli občüvati z rimskim papom i terjamo, da se Sloboda občvüvanja tüdi v ustavi pripozna i zagviša.
6. Nastavlanje püšpekov, župnikov (plebanošov) i drügih cerkvenih slüžbnikov bodi popunoma cerkvi prepüščeno.
II. Politično delo katoličanov.
1. Ar država svoje kulturno-socialne dužnosti brez pomoči verskih navukov od ljübezni i pravičnosti od bližnjega namre z haskom zvršavati! ar je delo katoličanov za povčenje i vzgojo ljüdstva v dendenešnjem položaji ne zadosta, da bi v drüžbi i državi obvalala katoličanska načela,* zato smo katoličani dužni delati tüdi pri političnom življenji po navuka, katoličanske cerkvi.
2. Vsaka politična stranka, štera se šče ravnati po katoličanskih návukaj mora
*) Načelo je kakša fundamentalna istina, po šteroj se morajo naravnavati drüge i štere drüge poganjajo kak iz stebla veje.
4
NOVINE
16. decembra 1923.
Prekmurski dijak.*
Martinišče.
Gospod urednik, ki so nam dijakom vedno naklonjeni, so dovolili za nas mal kotiček v »Novinah." Seveda vsak mesec samo enkrat. Ta kotiček pa moramo polnitl dijak! sami. Ni se treba strašili, češ kaj bomo pisali, saj še včasi za naloge nimamo tvarine. Mlada dijaška duša i prazna — to bi bilo žalostno! Pogum velja 1 Le poglejmo v dušo, poglejmo si v srce, našli bomo marsikaj, kar bo v lepi obliki zelo pristo-jaio našemu kotičku, Zakaj bi si ne odkrili naših misli, naših hrepenenj in načrtov, zakaj bi ne potom našega kotička spoznavali nevarnosti, ki nam prele? Tudi ljudstvo bo se veselilo kotička, ker bo imelo vpogled o dijaško življenje in bo mnogokaj drügače sodilo v dijakih.
Pri otvoritvi našega kotička se najprej po-menimo o tem, kar nas je zadnji čas najbolj zanimalo, o čem smo nájveč razmišljal! in govorili. Predmet naših misli je bilo »Martinišče".
Res, da Martinišče Še ne obstoja in bo treba dosti trüdov Predno bo gotovo, teda za-upajoč na usmiljenost našega ljudstva in požrtvovalnost gospodov, ki so prevzeli izpeljavo te vzlšene misli, je gledamo v duhu Že pred seboj: Pri vsem se pa gre za nas dijake, za našo stvar. Zato si poglejmo od bližje, kaj pravzaprav pomeni tak zavod za dijaško življenje. Da bomo to prav spoznali, je potrejbno, da si prej odgovorimo na vprašanje: kaj je dijakov cilj.
Na kratko bi lahko rekli, da je namen vsakega dijaka njegova lastna izpopolnitev. Vsest-ranski razvoj telesnih in düševnih moči mora biti predmet dijakovih teženj. Skrbeti mora za zdravje in telesno moč, da bo koš naporom, ki ga čakajo v življenji. Nabran si mora potrebnih znanosti, s katerimi bo okoristil svoj narod. Najbolj pa je potrebno, da se dijak vtrdi v zna-čajnem krščanskom Življenju. Le tak bo prinaša? obilo koristi svojemu Ijudstvu, ki bo Živel v ljubezni do Boga In bližnjega.
Dijak mora skrbeti za zdravje in telesni razvój. Vendar samo toliko in tako, da pri tem ne bo trpela škodo Izobrazba in vzgoja srca in volje. Za zdravje pa je treba primerne hrane in gibanja. Tu pa dijak dostikrat ne drži primerne Srednje poti, temveč se, ali premalo, ali preveč giblje. Malomaren dijak se preveč giblje in pri tem trpi Seveda učenje. Spet drugi, posebno zelo pridni, tiče vedno v. knjigah in si ne privoščijo niti najmanj prostega časa za razgibanje telesa. So navadno bledi in bolehavi. Življenje ^zavodih pa obe skrajnosti oblaži in hodi zato srednjo pot. pibaije in počitek se primerno menjujeta.
Druga dolžnost dijakova pa je učenje. Res, da je naloga, preskrbeti dijaštvo s potrebnim znanjetn. Tudi zavodu, kakšen bo Martinišče ni glavni namen pouk, temveč vzgoja, vendar pa tak zavod s svojim rednim življenjem zelo pos-pešuje napredek v učenju. To kaže Statistika. Najboljše uspehe dosežejo gojenci po zavodih. Sicer bi se dijak moral vedno in povsod zave-dati svoje resne naloge, teda kaj hočete, je pač še mladi in lahkomišeljn ter ima svoje slabosti. Ko ne zna v šoli in se mu tresejo Mačice pred strogim obrazom g. profesorja ter kratkim svinč-nikom v njegovi roki, s katerim bo v notes zapisal cvek, takrat dela obljübe in sklepe, pa vse to kmalu pozabi. Vleče ga narava in tovariš!, zato pa knjige počivajo v božjem mirü. Tako se gromadijo cveki (4) v g. profesorja notesu, dokler ni padel študent in profesora^ cveke navadno doma oča zabelijo s šibovo mastjo. Dobro zdravilo za tak nered, vihravost in omahljivost je urejene življenje v zavodu. V določenem času se igra in skače, da je veselje.' Zvonec zazvoni in naenkrat vse tiho kakor v grobu. Razgreti in razigrani obrazi se zresne in človek misli, da to niso dijak!, ampak najres-nejši možje na svetu.
Veliko pomaga pri učenju dijaku v zavodu dober vzgled. Pridnejši stopajo spredaj, drugi za njimi. Tako se razvije med dijak!, ki bivajo pod eno streho neka Plemenita tekma.
Največjega pomena je pa življenje v zavodu z vzgojo volje in srca. Kaj koristi dijaku še tako globoko znanje, ako pa ni vzgojen in je nepošten, brezznačajen ter živi grešno! Njegovi talenti so mu v kvár in rabil jih bo v škodo svojemu narodu. Kakor brušen dragulj le takrat Nesti, ako ga Žarki obsevajo, ravno tako je učenost Iepa in koristna le takrat, ako |o krasi pošteno življenje. To resnico so umevali in povdarjali že stari Grki. Tudi zdrav razum nam to pravi: Moža, hudobnega, najsi je še tako učen, ne moremo tako vzljubiti kakor priprostoga, čeravno ni izobražen. Isto nam potrjuje življenje. Gorje narodu, ki ima šolane ljudi
*) Dijaki se oprosijo, da pošiljajo vkopisr za svoj predal predsedniku svojega drüštva Ur.
posebno voditelje, a so hudobni. Taki iščejo navadno sami sebe, svojo korist na škodo ljudske boginje. In v tem samo za posamezne gojence, tem več za ves narod.
Ako se dijaku v zavodu pove namen hiš-nih pravil, pa se jim potem dijak prostovoljno ukloni, je v tem velika vzgojna moč. Privadi! se bo Počasi marsičemu odpovedati v korist skupnosti in drugim tovarišem. Postal bo požrt-vovalen.
Velike važnosti za življenje je dnevni red. Vsi veliki možje človeštva so se odlikovan v natačnom izpolnjevanju dnevnega reda. Le ure-jenb in smotreno delo vodi do gotovega uspeha Red priganja tudi Človeka k delavnosti, Uspeh mu daje veselje in pögum, da se loti velikih in težavnih vprašanj. Dijak, ki se navadi v zavodu dnevnoga reda, ga bo izvajal več ali manj tudi v Življenju.
Se večjega pomena za dijake so vaje v krepostnem Življenju. Današnji, lahkoživ in pli-tev svet je zastrupljen z mnenjem, da je kre-postnö življenje nekaj mračnega, neznosnega. Zato se, zlasti mladina rada udaja uiivanju in lahkomiselnemu Življenju. Toda te mu ni tako. Ravno nasprotno, krepostno življenje že nekaj zelo osrečujočega. V krepostnem človeku Vlada neko pravo soglasje med njim in Bogom, med njim in bližnjim in to soglasje je bogat Vir sreče in veselja. To je neko predokno nebeške večne sreče, ki so jo uživali v svoji natranjosti tudi svetniki, dasi so navidez imeli trpljenje. To notranjo srečo, oziroma krepostno življenje, iz katerega Ona (zvira, si dijak lažje pridobi v zavodu ko zunaj. K temu ga posebno navajajo lepi vzgled! predstojnikov in sotovarišev.
Toda človek je po svoji skvarjeni naravi slabič. Iz lastne moči se nemore vzdržati dolgo na poti krščanskega življenja. Krepostno življenje je stanovitno, ako je pospešujejo nadna-ravne moči, če izVlra iz milosti. Kje naj dobi dijak več priložnost! za izprositev nadnaravnih sredstev kakor"v zavodu? V zavodov! kapelici je tabernakelj, in 'v njem Najsvetejše Vir vseh milosti in nadnaravnih dobrot. Kaj je izdatnejšega za vzgojo kot vsakdanje sv. obhajilo ? Mladenk! se vzgaja pri vzgojiteiju vseh vzgojiteljev, pri Jezušu.	
To je, dragi tovariši, v kratkih potezah orisao pomen vzgoje v zavodu. Pomen pravim za posa-meznega dijaka in za ves narod. Toda, ali je med nami, ki bi ne hotel postati dober in vzgle-den razumnik ? Upajmo, da ni takih 1 — Tovariši, nostra res agiturl Vprašanje Martinišča je naše važno vprašanje. Zadeva je v toku, daro-vi se že nabirajo. Kaj pa mi ? — Tudi mi lahko sodelujemo. Zlata in srebra nimamo, imamo pa — molitev. Molimo veliko za ureshičenje Martinišča, molimo za döbrotnike!
Gospodarstvo.
Nevarnosti, štere pretijo zimskoj setvi po zimi.
Zimska setva, predvsem žito pa tüdi pšenica, se je letos Vsled ugodne prve jeseni prav lepo, po nameštaj skoro premočno razvila.
Predno se včakamo toploga sprotoletja, morajo naša zimska setva prestati troje nevarnosti, štere jim vedno grozijo i to so t za-düšenje, izsüšenje in zmrznenje. '
Rastline se lehko zadüšijo pod predebelim snegom, posebno če je gornja plast zmenjena. Rastlina živi tüdi v zimskom časi i ar živi zato tüdi diše. Pri dihanji se izločüje voda i nekši plin (ógljikov dvokis), sprejema pa se zrak. Če je zapadla na setvene rastline, ki so se kak letos na priliko Vsled ranoga sejanja ali pa pretople jeseni preveč razrasle, debela snežna plast z zgoraj skorjov Vsled taljenja, te je dostop zraka k rastlinam nemogoč. Ar v tem slučaji rastline nemrejo dihati, se zadüšijo.
V tom slučaji je edina pomoč razbiti ledeno plast, ka lehko včinimo z žmetnov hranov ali pa valekom pa na ta način skrbimo za prez-račenje.
Rastline lehko zagnjilijo tüdi Vsled izsüše-nja. V brezsnežnoj zimi posebno v februari i marcíuši je črez den navadno toplo i vetrovno, ka povzroča, da rastline močno transpirirajo, to se pravi, da izhlapevajo mnogo vode. Ar pa ko-reninice nemrejo dovažati rastlin! iz zmržnjeno zemlje zadosta vode, zato se rastlina vsigdar bole süši i nazadnje popolnoma povehne. Da rastlina povehne, je krivo v brezsnežnoj zimi tüdi to, ka je zemljá izpostavljena vsem toplot-nim izzpremembam. Pri tom se navadno iztrgajo ali pretrgajo koreninice, štere bi naj dovažale vodo iz spodanje nezmržnjene zemlje. Ar so rastline zavolo toga iz zemlje nekako izvlečene, jih je potrebno k odspodanjoj zemlji pali prit-Íačiti. To se mora v tom slučaji izvršiti kak
najprle s pomočjov velika. Vsled izstišenja trpijo rastline naj bole na dničnoj zemlji.
Dosta škode napravi rastlinam tüdi mraz. Naša domáča setva je deloma podvržena tüdi ostrejčim mrazom, zato je včasih brez škode prcbije, škodijo njoj pa nepričaküvano vremenske izpremcmbe. Mraz povzroča, da rastline jako oslabijo i da postanejo na te način ležej dostopne raznim rastlinskim betegom. Na zmržnjeni i od mraza slabih rastlinah se kaj rada razširi snežna plesnoba, štera povzroča večkrat prav velke škode.
Da se končibar nekaj zavarüjemo pred škodljivimi vplivi, šterim je skoz zime izpostavljena zimska setva, se v poprek priporača sejati dobro, žmetno ino izšvicano seme. Zemljo je dobro gnojiti, da rastline premočno ne rastejo. I po mogočnosti trebe vodo iz razgonjov i mokre zemlje dopüstiti, ar rastline na takšoj zemlji pod Škodljivimi vplivi neugodne zime še bole trpijo.
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	K. 1000—1200.—
Žito	„	„	„	 1000.—
Ječmen	     „    „	„	1000.—
Oves            „	„	„	900.—
Kukorica	„	„	„	900.—
Cene živine.
Govedina           1     kg.	K. 100.—
Teletina              „	 „	„ 120.—
Svinjsko meso	„	„	 „ 100.—
Mast	„	„	 „ 160.—
Slanina	„	„	 „ 180.—
Zagrebečka borza
dne 11. decembra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K	340.—
Austrijska krona 100 K	K	—-.50
Čeho-Slov. krona 1 K	K	10.10
20 kronski zlat	K	1200.—
Francoski franc 1 frank	K	18.80
Madjar. K 100 (nova em.)	K	1.30
Švic. fran. 1 fr.	K	62.—
Talijanske lire 1 lira	K	15.20
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.50
Pošta.
Balažič Karol, Beltinci. Odgovor dobite od ednoga g. železničara z Varaždina. Tit. tr. Krog. Namenili smo dati 250 D. Koliko ste prešteli, toliko zapišite, ka fali pa drügoč. H. I. Maribor. Najbolše bi bilo, če pozvete potom g. ravnatela ali špirituala kak začeti prestavo. Potrebno je to pitanje. Rogač. Karol, Nuskova 85. Prošnjo izročili po vašoj želi g. Šiftari. Občinski uradi. Šülinci, Adrijanci, Lukova, Stanjovci, Križevci, Kančovci, G. Petrovci, Vse vaše pritožbe lepo napište i podpišite, dente gor občinski pečat i nam je dopošljite. Našiva g. poslanca že bodeta se trüdila, da se krivice, zavolo šterih se tožite, odpravijo. Žnud. Beltinci. Sprejeli samo edno pismo. Gda dobimo odgovor na nje, Vas obvestimo. Nemamo oblasti, da odgovor na termin zahtevamo, samo prositi ga smemo.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Küpüjem
lenovo i konopljevo
predivo po najvišišoj dnevnoj ceni.
vožar MIHAL TEMLIN
v Beltincih.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava