So mesarji res podražili meso?
Napačna obvestila v nekaterih sredstvih javnega obveščanja, češ da je klavnična industrija samovoljno podražila govedino in svinino, so med delavci v Emonini Mesni industriji Zalog (MIZ) povzročila negodovanja in slabo voljo. Zato smo za po-govor na to vročo temo zaprosili direktoija inž. Janeza Škrabo, ki je med drugim povedal:
»Ker je družba pred kratkim ukinila regres oziroma nadome-stilo na sicer dogovorjeno ceno za svinino in govedino, in sicer 3,95 din za kilogram svinine in 3,15 din za kilogram govedine, sta se obe vrsti mesa podražili natanko za višino regresa. Mi klavničarji, ki že tako in tako komaj shajamo ob dogovorjenih cenah, si nismo mogli privoščiti, da bi poslej pro-dajali govedino in svinino na okroglo 3 do 5 dinarjev ceneje, kot smo doslej dobivali zanjo.
Zakaj je družba ukiniia regres oziroma nadomestilo (15. ja-nuarja 1978) za govedino in svi-nino ter razliko v dosedanji ceni prenesla na žep potrošnika? Pre-vladuje mnenje, da se je to zgo-dilo spričo dejstva, da znaša po-prečna poraba mesa na prebi-valca v Jugoslaviji okoli 60 kilo-gramov letno (v ZDA 100 do 120kg, evropsko poprečje se gib-lje okoli 60 do 80 kg), kar pome-ni, da smo se pri tej potrošnji že uvrstili v srednji razred. Zato naj
bi družba ne bila več dolžna, da z regresom — podobno kot pri mleku — pospešuje to potrošnjo.
Kar zadeva izvoz mesa in me-snih izdelkov MIZ, lepo napre-duje tako neposredno kot po-sredno, zadnje čase posebno v Grčijo.
Delavci v naši klavnični indu-striji MIZ sodijo glede osebnih dohodkov v okviru SOZD Emone na tretje mesto od spodaj. Prav zato se še posebej hudujejo, ker so bili občani napak obvešče-ni, češ da morajo zadnjo podraži-tev pripisati njim. Hkrati je znano, da domala vsa klavniška industrija v Jugoslaviji dela z iz-gubo prav zaradi nizkih cen mesa.
Za primerjavo naj povemo, da so znašali poprečni osebni do-hodki v MIZ (januar — septem-ber 77) 3823 din, v Kmetijski kooperaciji Emone 4566 din, Po-Ijedelstvu 4277 din, v prašičereji v Ihanu 4971 din, Tovarni moč-nih krmil 4730 din, Trgovski hiši Maximarketu 3934 din, Super-marketu 3614 din itd., ne glede na dejstvo, da so delovne razmere v klavniški industriji izredno težke in delo zato precej zahtev-nejše ter napornejše kot drugod.
Delavci v MIZ ob vsem tem ne morejo pozabiti, da so imeli pred leti, ko so še »ustvarjali« vsako leto izgubo, relativno boljše osebne dohodke kot sedaj, ko so že peto leto kot eden redkih klav-niških kolektivov v Jugoslaviji pozitivni.
Vsekakor bo treba to nesora-zmerje — če ne že danes, vsaj jutri — solidarnostno urejati zno-traj SOZD Emone, menijo pri-zadeti, da bodo delavci MIZ, ki se morajo spričo razmer pri cenah mesa odrekati delu svojega poš-teno zasluženega osebnega do-hodka, primerneje stimulirati in nagrajevati ne samo za svoje delo, temveč tudi za skupni uspeh MIZ, ki ena redkih tovrstnih de-lovnih organizacij v državi že vrsto let posluje brez izgub.
Mimogrede: jugoslovanski tisk, med drugim Borba, je ja-nuarja poročal, da je pravi čudež, ker dve klavnici v Sremu ne po-
slujeta z izgubo, pač pa celo z ma-
lenkostnim   dobičkom,   kar   je
povsem primerljivo z našo MIZ.«
ZVONE GJURIN
E-Informator