DVIGA X LETO I GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA MAJ 1972 Kako smo gospodarili v preteklem letu I. PRODAJA 1. Grosistična prodaja Grosistična prodaja presega planirano z indeksom 102, kar pomeni, da smo prodajni plan izpolnili, čeprav so med posameznimi skupinami izdelkov zelo velike razlike. Očitno je, da smo na račun prodaje individualnega stavbnega pohištva zanemarili prodajo oken, vrat in senčil. V prodaji montažnih objektov pa smo plan presegli za skoraj 13% predvidene vrednosti prodaje. Skoraj polovico vsega individualnega stavbnega pohištva smo izvozili. Iz strukturne delitve osnovnih skupki realizacije lahko ugotovimo, da po programu, ki smo si ga zadali zmeraj bolj utrjujemo svoj sloves kot specializirani proizvajalci stavbnega pohištva. Delež prodaje montažnih objektov je v letu 1970 sicer padel in bržkone samo na račun tretje skupine, ki je večinoma zajela proizvode priključenega podjetja LIK Kranj. 2. Maloprodaja Žal maloprodajnega plana nismo imeli in zato lahko primerjamo le dejansko prodajo s prodajo v letu 1970. Struktura izvoza Skupina izdelkov % Stavbno pohištvo z montažo 49,91 Stavbno pohištvo — poslovalnice 24,70 Montaža montažnih objektov 12,38 Montažno objekti 12,05 Ostalo 0,96 Izvozili smo največ stavbnega pohištva, če pa k temu prištejemo še vplačila tujih valut v naših poslovalnicah, se ta delež zviša kar na 74,61 %. Hiše in montaža hiš skupaj predstavljajo 24,43 % izvoza. Lahko bi rekli, da izvozimo 75 % stavbnega pohištva in 25% montažnih hiš. Poudariti je treba velik izvoz preko poslovalnic, saj le-ta predstavlja kar 12,16 % vse maloprodajne realizacije, medtem ko je delež izvoza pri grosistični prodaji manjši in znaša 11,03%. II. PROIZVODNJA Proizvodni plan smo v letu 1971 dosegli s 93%, kar je sicer slabše kot v letu 1970, ko je zinašal 96%. A ker smo planirali za tretjino ali 33% več kot v predhodnem letu, Prodaja v posameznih poslovalnicah v primerjavi z letom 1970 leto 1970 leto 1971 Indeks 70/69 71/70 Škofja Loka 12,949.463 14,727.026 189 114 Pula 2,728.338 4,677.849 473 171 Crikvenica 2,598.664 4,541.343 222 175 Zadar 1,748.861 2,800.096 233 160 Zagreb 1,548.658 8,877.558 573 Šibenik 1,309.348 1,531.871 273 117 Niš — 668.453 — SKUPAJ 22,883.332 37,824.196 234 165 Poslovalnica v Zagrebu se je zelo razmahnila im se uvršča takoj za Škofjo Loko, vrstni red ostalih poslovalnic pa je ostal nespremenjen. Ker deluje večina poslovalnic šele kratko razdobje, je razumljivo, da je bila rast v začetku zelo velika, sedaj se pa že kažejo težnje po umiritvi. 3. Izvoz V letu 1971 smo izvozili za 1.114.525$ ali 18.620.150 dinarjev, kar predstavlja 11,29% v celotni realizaciji. Tako je bil plan presežen kar za celih 85,75%, vendar plana 600.000 $ med letom nismo korigirali, ko smo velik del proizvodnje nepredvideno preusmerili v izvoz. pomeni to vendarle dobršen korak naprej. Na kratko povedano je v proizvodnji delež stavbnega pohištva torej 74 %, delež montažnih objektov 18% in ostalega 9%, kar v primerjavi s strukturo prodaje izkazuje, da je proizvodnja po vrstah dokaj točno razdeljena na posamezne obrate. Pni: doseganju plana proizvodnje prednjačita obrat oken in notranjih vrat in obrat montažnih objektov, ki sicer tudi po rangu proizvajata največji delež naše proizvodnje. Prvi z 90% doseženega plana ni izpolnil pričakovanj, to pa zato, ker se je prodajna politika sredi preteklega leta preusmerila v izvoz. V redni proizvodnji je nastal precejšen preobrat, saj je tipsko proizvodnjo zamenjala proizvodnja individualnega stavbnega pohištva, namenjena za nemški trg. Proizvodnja montažnih objektov pa je potekala nemoteno in nazadnje presegla plan za 7,3%. Plan sta izpolnila še obrat vhodnih in garažnih vrat ter obrat polken in letev, medtem ko ga obrati žaga Škofja Loka, Gorenja vas. Sovodenj, Kranj in Preddvor niso izpolnili. Zadnja dva opravičujeta preusmeritev proizvodnje in adaptacija novih prostorov, ki je okrnila zlasti začetek proizvodnje vratnih podbojev v Preddvoru. Proizvodni plan na žagah v Škofji Loki, Preddvoru, Cerkljah in Sovodnju ni bil izpolnjen zaradi pomanjkanja hlodovine. III. RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA Razdelitev celotnega dohodka na porabljena sredstva in dohodek me daje ugodne slike o lanskoletnem poslovanju. Kljub temu, da smo proizvedli in prodali veliko večje število izdelkov, je padel dohodek na 20% celotnega dohodka. Razmerje med Doseganje plana proizvodnje v letu 1971 OE Naziv enote Dosežena Planirana Mesečni pond. kol. pond. kol. indeks 310 Žaga Škofja Loka 80.870 72.879 90,11 320 Obrat oken in notr. vrat 602.624 543.057 90,11 330 Obrat Gorenja vas 90.600 88.569 97,75 340 Obrat polken in letev 43.200 52.503 121,53 350 Obrat Kranj 106.274 88.232 83,02 360 Obrat Preddvor 197.232 161.519 81,89 370 Obrat Sovodenj 91.833 81.536 88,78 380 Obrat montaž, objek. 233.800 250.855 107,29 390 Obrat vhodnih vrat 91.523 94.726 103,49 SKUPAJ PODJETJE 1,537.956 1,433.872 93,23 Razdelitev celotnega dohodka 1970 Str. 1971 Str. 71/70 Celotni dohodek 120,949.069 100 166,213.848 100 137,42 Porabljena sredstva 91.569.288 75,7 132,483.605 79,7 144,68 Dohodek 29.379.781 24,3 33,730.243 20,3 114,80 porabljenimi sredstvi dn dohodkom se je torej poslabšalo. Z enim dinarjem porabljenih sredstev smo v letu 1970 ustvarili 0,32 din dohodka, v letu 1971 pa samo 0,25 din. To se pravi, da smo v lanskem letu vložili več sredstev, dobili pa manj. Pretežni del povečanja »Porabljenih sredstev« (244,68 %) gre na rovaš večkratnega po- Izračun podjetniške akumulacije nam prikazuje sicer malenkostno povečanje (za 3,8 %), vendar le zaradi višje amortizacije. Slabša struktura celotnega dohodka se razumljivo odraža tudi pri delitvi dohodka. 80 % dohodka smo porabili za osebne dohodke, 13 % za pokritje pogodbenih in zakonskih obveznosti, ostalo pa višanja cen repromatenialov. Omeniti moramo predvsem podražitev uvoznega materiala, kjer so cene poskočile za okrog 30% (devalvacija dinarja, takse, podražitve), zvišale pa so se tudi cene domačega repromateriala. Računajoč vse to, smo v preteklem letu izgubili za najmanj 10.000.000 din akumulacije. Razdelitev dohodka predstavljajo skladi (7%). Upoštevati moramo še to, da znesek, namenjen za poslovni sklad, vsebuje tudi del za skupne rezerve gospodarskih organizacij. Ta del znaša 123.652,40 din (leta 1970 — 185.460,25 din). Povečanje poslovnega sklada je torej zelo skromno in v letu 1972 ne bo dopuščalo večjih investicij. 1970 Str. 1971 Str. 71/72 Dohodek 29,386.529,84 100 33,730.243,45 100 114,78 Pogodb, obv. 2,715.887,10 9,25 2,742.793,03 8,14 100,99 Zak. obvez. 2,380.454,35 8,10 1,602.518,15 4,75 67,31 Oseb. doh. 20,580.982,61 70,04 26,832.037,22 79,55 130,37 Rezerv, skl. 146.444,10 0,49 79.847,90 0,23 54,52 Skl. sk. por. 1,600.000,00 5,45 1,100.000,00 3,26 68,75 Posl. skl. 1,962.761,68 6,67 1,373.047,15 4,07 69,95 Franc šifkovič Leto kvalitete v Jugoslaviji Zvezna skupščina je med dragim sprejela tudi resolucijo, maj 'bo (leto 1972 leto kvalitete v vsej Jugoslaviji. V pogojih, v kakršnih živimo, bi morali narediti več kvalitetnejšega, predvsem pa cenejšega blaga. Tudi v našem kolektivu naredimo vse preveč nekvalitetnih proizvodov. Kaj nam pomaga draga reklama, ki nam leto za letom pobere težke milijone, na trg pa prihajajo nekvalitetni izdelka, naše proizvodnje, ki zanje dajemo garancijo, potem pa ogromno zapravimo za servise. Da ne govorimo o reklamacijah, ki se vrste dan za dnem. Torej, kako bomo naše delo izboljšali? Če govorimo o resoluciji in o letu kvalitete, ne smemo misliti samo na delo pri stroju, kjer ije hitro možno ugotoviti količino ali celo kvaliteto s števcem, metrom ali s kilogramom. Naloga vseh me- normo. Poglejmo, koliko faktorjev pogojuje kvalitetno delo vsakega delavca: pravočasna dobava materiala, kvaliteta materiala, urejenost delovnega mesta, pripravljen stroj in še mnogo dragih. Zato, če bomo videli v delavcu le končnega proizvajalca, ne bomo veliko dosegli, saj je samo eden od členov v verigi, ki vplivajo na kvaliteto. Če borno hoteli ta proces v celoti izpeljati, se ga moramo lotiti z vso odgovornostjo. Za-ito predlagam, da poslovni odbor ustanovi posebno komisijo, da tudi mi začnemo z delom na tem področju. Ta problem naj 'bd bil sestavini del akcijskega programa, ki ga moramo izdelati in od njega tudi ne smemo odstopiti. Vabim še ostale Člane kolektiva, da bi svoje predloge kar zadeva to vprašanje objavili v našem glasilu. Sodelovanje bo zares potrebno, če hočemo dobiti pozitivne rezultate. * 1 V " *, ' Zanimivo je to, da v Jugoslaviji več potrošimo, kot proizvajamo. Le-tu je nastala razlika, ki smo jo morali pokriti z zunanjimi krediti, ki pa jiih bomo seveda morali vrniti. To pa bomo dosegli le s kvalitetnimi izdelki v večjih količinah in s solidno ceno. Pri izvajanju naših zadolžitev in njihovi uspešnosti bo rezultat viden vsak mesec ob zaključku operativnega plana. Nujno sc moramo lotiti nekaterih postopkov v procesu proizvodnje. 1. Razvoj je treba usmeriti tako, da bomo izdelovali artikle, za katere imamo največ surovin na domačem trgu, manjkajoče pa kupiti na tujem trgu pod najbolj ugodnimi pogoji. 2. Temeljito je treba pripraviti plan, ki je nujen za nemoteno obratovanje. 3. Predvideti je treba hitro obračanje kapitala. 4. Izdelati ikar največ izdelkov, ki gredo takoj na trg. 5. Zagotoviti je .treba naj-učimkovitejšo kontrolo o pretoku materiala po fazah dela. 6. Izkoristiti je treba čim več plačanega delovnega časa. 7. Prikazati vse uspehe, ki pogojujejo dosežke v takem procesu. Za izvrševanje vseh teh nalog bi se morali potruditi vsi člani kolektiva, moralno odgovorni pa naj bi bili zanje tudi direktorji sektorjev. O vseh dosežkih v boju za kvaliteto vas bomo seznanjali tudi v našem glasilu. Franc Gaber Novi proizvodni inštruktorji v podjetju rodajnih faktorjev kakor tudi političnih organizacij v kolektivu je, da kvaliteto dela moramo zboljšati prav na vseh delovnih mestih od najmanj zahtevnega do najbolj odgovornega. Če bomo v kolektivu to dosegli, se lahko nadejamo uspeha, posebno pa še zato, ker so vsa delovna mesta tesno povezana med seboj. Samo primer: izdelek, ki je narejen nekvalitetno, je treba velikokrat popravljati, posledica tega pa je, da je tak izdelek zelo drag in da ima na tržišču nizko ceno. Koliko truda. Stroškov, jeze ter gospodarske škode (bi bilo manj, če bi bil tak izdelek že v prvotni obliki kvaliteten. Če bi delali takšne analize za vsak tak primer in prikazali škodo, 'M nastane zaradi slabe kvalitete v dinarjih, bi bilo (kmalu razvidno, kje vse so pomanjkljivosti in kaj pomeni res kvalitetno narejen izdelek. Pojem dobre kvalitete je uspeh vsake družbe. Pa poglejmo, 'kaj vse vpliva na raven kvalitete tudi v našem kolektivu. Kaj bi morali ukreniti, da stroški ne bi presegli dopustnih meja? če ima delavec normalne pogoje na delovnem mestu, bo zadovoljen, ker bo lahko dosegel svojo V letu 1971 je bil organiziran dveletni pouk za proizvodne inštruktorje. Učni program je bil izdelan s sodelovanjem Poklicne lesne šole. V tečaju so predelali snov devetih strokovnih predmetov, pouk pa je trajal skupno 624 šolskih ur. Kljub temu, da je pridobitev kvalifikacije samo internega značaja, so se slušatelji in predavatelji resno lotili zadane naloge. Med izpiti so se vsi slušatelji izkazali z dobrim poznavanjem snovi, ki so jo obdelali po učnem načrtu. Izmed 16 vpisanih tečajnikov so tečaj uspešno zaključili in si tako pridobili kvalifikacijo za proizvodnega inštruktorja naslednji slušatelji: Bogataj Alojz, Obrat oken, vrat, Horvat Franc, montažne hiše, Blatnik Alojz, obrat oken, vrat, Pustišek Adolf, obrat oken, vrat, Miklavčič Vinko, obrat vhodnih in garažnih vrat, Govekar Edvard, montaža, Slabe Rajko, obrat Sovodenj, Markelj Niko, obrat Gorenja vas, Bevk Janko, obrat Sovodenj, Gantar Urban, obrat Sovodenj, Čadež Janko, obrat oken in vrat, Čermelj Darjo, obrat Kranj, Tičar Franc, obrat Preddvor, Lukane Franc, obrat Preddvor, Tičar Jože, obrat Preddvor Koželj Franc, obrat Preddvor. Novim inštruktorjem iskrene čestitke! Vsekakor je tak način dveletnega izobraževanja nadvse koristen za podjetje in za posameznega delavca. Dodatno znanje iz organizacije proizvodnje, tehnologije, stroje-slovja itd., bodo inštruktorji s pridom uporabljali na delovnih mestih v proizvodnji. Mislim, da bi kljub težavam, ki nastopajo pri organizaciji dodatnega izobraževanja, in obremenjenosti naših delavcev, morali tudi v prihodnje podpirati tak način -izobraževanja v podjetju. Vsak član kolektiva se mora zavedati, da sodobno gospodarstvo zahteva nenehno strokovno izpopolnjevanje. S spoznavanjem novih izsledkov v lesni stroki članom našega kolektiva ne bo težko doseči optimalnih rezultatov na svojih delovnih mestih v proizvodnji. Boštjan Jocif III. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije III. kongres sindikata delavcev industrije din rudarstva je bil v Opatiji dine 16. in 17. marca 1972. Na kongresu je sodelovalo okrog 300 delegatov in 200 drugih gostov. Iz Slovenije je prišlo na kongres 52 delegatov, Škofjo Loko pa sva zastopala dva delegata. Slovenski delegati smo se že na skupinem sestanku dogovorili, kdo bo razpravljal na kongresu in kakšno gospodarsko panogo bo zastopal. ___ Kongres je na osnovi razprav o dokumentih, ki so bili pripravljeni in predloženi kongresu, le-te v precejšnji meri dopolnil in opozoril na stvarne probleme in na težko življenje naših delavcev, posebno tistih, z nizkimi osebnimi dohodki. Enotno je bilo predvsem mnenje, naj bi neposredni proizvajalci v svojih samoupravnih organih odločali o sredstvih, ki jih ustvarjajo, ne pa popuščali raznim skupinam, da bi odločale o njihovih pravicah. Takšne in podobne sklepe smo že večkrat sprejeli, vendar je skoraj vedno ostalo le pri besedah. Pogoj za uresničitev sprejetih sklepov kongresa je, da se odločno zavzamemo za dosledno izvajanje ustavnih dopolnil in čimprej pridemo na oblikovanje in organizacijo temeljnih organizacij združenega dela. Takšne organizacije bodo morale imeti tudi materialne osnove, to pa predvsem zato, ker še vedno 37% ali pol milijona naših delavcev zasluži manj kot 1000 din mesečno. Kongres je sprejel šest dokumentov: 1. družbeno-ekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu 2. politika osebnih dohodkov in pogoji gospodarjenja v združenem delu 3. delovni in življenjski pogoji delavcev v združenem delu 4. družbeno-ekonomski razvoj do leta 1975 5. sindikat delavcev industrije in rudarstva o mednarodni aktivnosti 6. organizacije sindikata v združenem delu Realizacija teh dokumentov pa zavisi od nas, posebno pa od enotnih stališč sindikalnih vodstev in osnovnih organizacij v gospodarskih organizacijah. Franc Gaber ■ jr mr * *mr * jmr jr s *mr * * NEKAJ VAŽNEJŠIH SKLEPOV SEJE CDS Z DNE 31. MARCA 1972 — Sklad skupine porabe v letu 1972 bo omejen na višino izplačila 1 % od neto osebnih dohodkov? (določila samoupravnega sporazuma za lesno industrijo). — V okviru sporazuma je CDS potrdil plan sklada skupne porabe v višini 226.000 dinarjev, kar naj bi pokrilo le najnujnejšo dejavnost družbeno-političnih organizacij in raznih, društev v podjetju. — Plan investicij in vzdrževanja je bil sprejet v duhu varčevanja in stabilizacije v letu 1972. Investira naj se le najnujnejše: prioriteto imajo obrati' v Gorenji vasi (specializirani obrat za izvoz), obrat Sovodenj in nova poslovalnica v Crikvenici. Amortizacija je predvidena za odplačilo anuitet. — Potrjen je bil finančni plan, s priporočilom, naj CDS oziroma PO opravljata tekočo kontrolo posameznih stroškov, ki naj bi se zmanjšali ali ostali vsaj v svojih mejah. — CDS je v zvezi z nelikvidnostjo bank in podjetij sklenil, naj se OD izplačujejo na hranilne knjižice. — V podjetju naj bi se v bodoče omejilo tudi gotovinsko izplačilo osebnih dohodkov. Delavcem naj bi se izplačeval osebni dohodek v zneskih po 500, 800, 1000 in 1500 dinarjev v podjetju, razlika med obračunskim osebnim dohodkom pa naj bi se prenesla na hranilne knjižice v bankah. — Vloženi denar se obrestuje s 7,5%. — Podjetje ima večje možnosti za najetje kreditov za izplačilo osebnih dohodkov. — Vsi člani kolektiva pa naj v mejah možnosti podprejo to pozitivno akcijo. Boštjan Jocif DOSEŽENA REALIZACIJA V APRILU Grosistična prodaja od tega izvoz Maloprodaja (poslovalnice) od tega izvoz Celotna realizacija 10.736.308,80 din 1.376.346,40 din 4.186205,50 din 856.141,05 din 14.922.514,30 din DOSEŽENA REALIZACIJA V MARCU Grosistična prodaja od tega izvoz Maloprodaja (poslovalnice) od tega izvoz Celotna realizacija 12313.881,15 din 1.722.436,30 din 4.654.953,85 din 782.996,60 din 16.968.835,00 din Letovanje vletu 1972 Ker se spet bliža čas letnih dopustov, čas rekreacije im nabiranja novih moči za nadaljnje delo, naj vas seznanimo s kraji in s pogoji letovanja. Kakor vsako leto, imamo tudi letos na razpolago sobe v Strunjanu, Novemgradu in Puli. Sezona v vseh navedenih krajih se prične 19. 6. in se predvidoma konča 3. 9. 1972. 1. Strunjan — polni penzion (dellavci Obratov v Občini Kranj) 47 din + 2 din (takse — polni penzion (delavci obratov v Škofji Loki) 42 dlin + 2 din takse — polovični penzion 35 din + 2 din takse — polni penzion z dodatnim ležiščem 38 dlin + 2 din takse — polovični penzion z dodatnim ležiščem 31 din + 2 din takse — kosilo, plačano po napotnici 17 din — polovično kosilo, po napotnici 13 din Razlika v ceni penziona je nastala zaradi tega, ker daje Občinski sindikalni svet Škofja Loka vsem članom sindikata, ki plačujejo članarino ObSS Škofja Loka, popust v višini 5 din dnevno. Delavci pripojenega LIK Kranj, ki plačujejo članarino ObSS Kranj, pa takšnega popusta nimajo. 2. Novigrad Cena dnevnega penziona za čas od 3. 7. — penzion, odrasli — penzion, otroci od 3—10 let — otroci od 1—3 lat — samo ležišče — otroci od 1—3 let — polovična hrana Cena za čas od 30. 8. do 19. 9. 1972. — penzion, odrasli — penzion, otroci od 3—10 let — otroci od 1—3 let — samo ležišče — otroci od 1—3 let — polovična hrana — kosilo — polovično 'kosilo do 30. 8. 1972. 46 din + taksa 31 din + taksa 13 din 18 din 40 din + taksa 26 din + taksa 8 din 18 din 18 d in 10 din 3. Pula — polni penzion 45 din + 2,50 din taksa — polovični penzion 32 din + 2,50 din taksa — kosilo, plačano po napotnici 17 din — polovično kosilo, plačano po napotnici 13 din Podjetje skupno z ObSS Škofja Loka prav v teh dneh proučuje možnost najema sob za letovanje na Rabu. Ce bo rešitev ugodna, vas bomo še pravočasno obvestili. Kandidati, ki želijo letovati v omenjenih krajih, se lahko prijavijo pri tovarišici Kokot Jožici. Prijava postane veljavna šele tedaj, ko kandidat vplača 50 din kavcije za vsakega prijavljenega člana. Kavcija se vračuna v stroške letovanja. Če pa delavec letovanje odjavi (razen v primeru smrti ali bolezni v družini), se kavcija zadrži za pokritje vseh stroškov, ki nastanejo v zvezi s prijavo in odjavo delavca za letovanje. Če ima ikdo v sobi še prazno posteljo, pa ne želi v sobi nikogar več, mora plačati prazno posteljo v višini zneska, kot ga določajo pogodbe s posameznimi počitniškimi domovi. Napotnice za letovanje lahko dvignete 14 dni pred odhodom pri tovarišici Kokotovi. Za letovanje v Novemgradu imajo prednost družine z majhnimi otroki, ker je v bližini popolna zdravstvena ekipa. Ostale pravice delavcev za letovanje ureja Pravilnik o regresiranju stroškov letnega oddliha članov kolektiva. Izobraževalni center - korak naprej pri izobraževanju ŽELIMO VAM PRIJETNO Letovanje na Poleg že dobro poznanega Strunjana, Pule, Novega grada in drugih letovišč, je po zaslugi sindikalnih funkcionarjev in nekaterih drugih članov kolektiva letos mogoče letovati tudi na otoku Rabu. Naši predstavniki so si ogledali mesto letovanja im, so si edini, da je delček obale, kjer bodo letovali člani delovne skupnosti izredno lep. LETOVANJE! Valerija Žakelj novem kraju Napravili so tudi nekaj zelo zanimivih posnetkov, ki jih pa zaradi posebne tehnike snemanja naši poklicni fotografi žal ne morejo razviti in zato objavljamo kar film, ki vam bo pričaral košček obmorske idilike. Tisti, ki se zanimajo za letovanje, si lahko ogledajo posnetke pni fotografu So-vincu ali pri njegovem asistentu Žaklju. Izobraževanje kadrov naj bi v podjetju potekalo vzporedno z napredkom ekonomike in tehnologije — za to naj bi poskrbel izobraževalni center »Jelovica« pni bodočem »Šolskem lesnem centru«, v začetkih visoko organizirane pedagoške ustanove za potrebe lesne industrije, ki naj bi se vanjo vključilo tudi podjetje Jelovica s celotnim programom izobraževanja lastnih kadrov! Podjetje Jelovica je v zadnjem času omogočilo izobraževanje 45 učencem v gospodarstvu in sedmim za profil »lesnoindustrijskega delovodje«. Praktični del pouka je potrebno sistemsko urediti v smislu »Zakona o poklicnem izobraževanju« v gospodarskih organizacijah. Sedanji način usposabljanja oziroma pridobivanja znanja, ki bi naj ga bil učenec pri praktičnem delu pouka deležen, je bil z ozirom na pogoje v samem podjetju precej pomanjkljiv. Nenehno smo se ukvarjali z mislijo, kako bi izboljšali sistem izobraževanja v okviru podjetja. Ta misel je botro- Ker je naše glasilo neredno izhajalo, smo zanemarili tudi stalno rubriko, ki je obravnavala varstvo pri delu in še posebej 'tekočo nezgodno problematiko v našem podjetju. Varstvo pri delu je po dročje, s katerim so tesno povezane vse dejavnosti v podjetju, zato bomo tudi poslej redno pisali o njem. Miselnost, da varnostna naprava predstavlja vedno le oviro oziroma strošek, prevladuje samo pri osebah, ki zdlo ozko gledajo na celoten proces proizvodnje. Če bi v podjetju začeli ugotavljati, v kakšnih pogojih delajo nekateri naši delavci, bi prišli do zaključka, da je delo organizirano brez posebnega načrtovanja, kar pa utegne imeti včasih usodne posledice. Računica bi vam sicer pokazala, da so improvizirano organizirana delovišča prvi thip cenena, v končni fazi pa bi bile glede na rezultate proizvodnje zaradi boljših delovnih pogojev in varnega dela verjetno dobro poplačane tudi vse malenkosti, ki bi jih med načrtovanjem tehnološkega procesa štorih za olajšanje dela, saj bi prinesle boljše delovne uspehe, boljšo kvaliteto, manj izostankov od dela in precej boljše delovno vzdušje. Prav gotovo ne ve dosti o ekonomiki projektant, ki je sanitarije predvidel 300—400 metrov od delovnih prostorov, ali pa tisti, ki jih sploh ni predvidel. Tudi s Slabim orodjem, 'kakor tudi ne s slabo organiziranim dedom si ne vala inačicam kar zadeva sistem izobraževanja! Nekateri so se navduševali za samo-stajni, 'izobraževalni center, drugi pa spet za center v sklopu Poklicne lesne šole v Škofji Loki. Uresničitev prve inačice je bila časovno precej odmaknjena zaradi pomanjkanja sredstev, pa tudi precej dvomljiva. Zaradi že obstoječega sodelovanja s »Poklicno lesno šolo« je postajala zmeraj bolj pomembna druga varianta, saj je bila bolj racionalna in kadrovsko izvedi ji ve j ša. Akcijo, ki je bila precej široko zastavljena, je podprla tudi sindikalna organizacija podjetja. Centralni DS je na svoji 15. redni seji razpravljal o tej problematiki in sklenil, da »Poklicni lesni šoli« odstopi zemljišče pare. št. 178 k. o. Stari Dvor. Odstraniti je treba nekdanjo lopo »jugo-lita« in čimprej realizirati zadani program. Potrebe po strokovnih kadrih so vsak dan večje. V okviru šolskega lesnega cen- bomo ustvarili posebnih prihrankov. Negativne posledice, ki nastanejo zaradi improviziranih dd in neupoštevanja varnostnih predpisov lahko dokažemo s povečanim številom nezgod pri delu, obolenj ter zastojev v proizvodnji. Primere nesreč pri delu bomo začeli objavljati v naslednji številki našega glasila, obenem pa osltalo problematiko varstva pri delu. Anton Kužnik tra obstajajo sledeče organizacijske enote: a) Poklicna lesna šola (široki profil) b) Šola za lesne delavce (ozki profil) c) Delovodska šola (delovodje in inštruktorji) d) Občasni seminarji in tečaji Program omogoča dodatno izobraževanje delavcev, zaposlenih v lesni industriji skoraj za vse profile. Izobraževalni center Jelovice naj bi s tem zapolnil predvsem praktični del pouka. V novih šolskih prostorih je predvideno okrog 60 delovnih mest (v eni izmeni), ureditev kabinetnih učilnic, brez katerih je uspeh oziroma znanje bodočih kadrov pomanjkljivo. Organizacija teoretičnega in praktičnega pouka naj bi temeljila na programih šole. Osnova za program pa naj bi bili opisi delovnih mest v proizvodnji našega podjetja. Za posamezne profile kadrov, naj bi bila snov v celoti predelana (teoretični del in praktični del). Posamezne faze dela, ki jih učenci danes ne obvladajo (iz objektivnih razlogov), naj bi v bodoče izpopolnil dopolnilni praktični pouk v izobraževalnem cen- Finančna sredstva za realizacijo tega programa so delno že zagotovljena. Predračunska vrednost investicije maša 3.000.000 dinarjev. Denar naj bi zbrali iz sredstev poklicne šole, Republiške izobraževalne skupnosti in drugih lesno industrijskih podjetij. Takšna odločitev podjetja je vsekakor pozitivna, saj bo omogočila izobraževanje na strokovno zadovoljivi višini. Boštjan Jocif, dipl. ing. Varstvo pri delu Čestitamo jubilantom IMočno delo žena Dne 22. aprila 1972 je bila v podjetju majhna slovesnost. V sejni sobi so se zbrali jubilaintje, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, direktorji sektorjev in vodja kadrovsko socialnega oddel- V vseh dosedanjih razpravah smo na dolgo in široko razglabljali’ o ustavnih amandmajih, vendar pa je ostalo samo pri besedah. Napočil je čas, ko bi morali več delati in konkretno ukrepati. Izvršni odbor sindikalne organizacije bo v ta namen sklical razširjeni sestanek, pred tem pa moramo v podjetju sestaviti posebno komisijo ali odbor. Naloga omenjene komisije bi bila: napraviti širši program za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v podjetju. ka. Glavni direktor Franc Puhar je v krajšem govoru orisal pomen slovesnosti, poudaril je zasluge jubilantov, jim čestital in jim zaželel še mnogo uspeha pri nadalj-nem delu. Predsednik delavskega sveta inženir Anton Sindikalna organizacija podjetja mora odločno nastopiti proti posameznikom ali skupini, ki ne soglašajo s takojšnjo uresničitvijo ustavnih sprememb. Po ustavnih spremembah so nekatera podjetja spremenila tudi sestav organov upravljanja. Slišati je tudi želje, naj bi se mandat organov upravljanja podaljšal. Sindikat je mnenja, da mandata ni mogoče podaljšati, volitve v nove organe pa je treba opraviti v predpisanem roku ter takoj začeti izbirati kandidate za nove organe upravljanja. Kandi- Oman pa jim je za desetletno delo v podjetju predal ročne ure. Ure so prejeli: iz obratov v Škofji Loki: Marjan Igličar, Jožefa Jelovčan, Marjan Srakar, Franc Stražar, Leopold Jenko, Alojz Benkič, Milka Oman, Maksimilijan Bogovič, Franc Jenko, Janez Bohinc, Vlado Čulum; iz obrata Preddvor: Vinko Likozar, Helena Martinjak, Anica Prezelj, Franc Seljak, Peter Štular, Marija Šavs, Jože Tičar; iz obrata Kranj: Vinko Marušič, Ivan Pavšer; iz obrata Sovodenj: Milka Debeljak, Ciril Rupnik, Jože Demšar; iz obrata Gorenja vas: Pavel Ažbe, Janez Likar, Frančiška Brence. Med skromno zakusko so obujali spomine na preteklost, saj se je v desetih letih v podjetju marsikaj spremenilo, iz majhnega smo postali veliki, želja nas vseh pa je, da bi postali še večji. Franc Pavlin datc moramo izbirati demokratično, med najbolj sposobnimi in pridnimi delavci. Sindikalna organizacija podjetja mora vztrajati tudi pri tem, da individualni izvršilni organi zaradi svojega položaja ali funkcije ne morejo avtomatično postati člani delavskega sveta ali kolektivnih izvršilnih organov. Za vse veljajo enake pravice in dolžnosti. Vsi sindikalni pododbori naj bi čimprej pretehtali kdo naj bi zastopal člane obrata ali službe v najvišjih in najbolj odgovornih organih podjetja. Franc Gaber V mesecu februarju je bil na predlog vseh občinskih sindikalnih svetov za Gorenjsko sklican razgovor predstavnikov delovnih in sindikalnih organizacij s področja Gorenjske. Namen tega razgovora je bil, ugotoviti kako je z nočnim delom v letošnjem letu in v kolikšni meri bo nočno delo nujno še v naslednjih letih. Razgovor je tekel o tem, kakšne težave bi nastale, če poslej ne bi več izdajali dovoljenj za nočno delo žena in mladine. Po mednarodni konvenciji št. 89 o močnem delu žena in konvenciji št. 90 o nočnem delu otrok v industriji, v določbah 52., 53., 54., 55. in 56. člena temeljnega zakona o delovnih razmerah, delovne organizacije ne smejo razporejati na nočno delo žena in mladine, stare manj kot osemnajst let. Kot izjemo v tej prepovedi zakon dovoljuje, da je mogoče žene in mladino med 17. in 18. letom razporediti na nočno delo: — če je treba nujno nadaljevati delo, ki ga je med dnevom prekinila višja sila, ki je ni bilo moči pričakovati in nima periodičnega značaja. — če je treba preprečiti škodo na surovinah in drugem materialu. Ta izjema se nanaša predvsem na nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s hitro pokvarljivimi materiali. Mimo absolutne prepovedi nočnega dela žena in mladine dovoljuje zakon s pogojem soglasja le eno izjemo uvedbe nočnega dela, in sicer, kadar to terjajo posebno resne družbene, ekonomske, socialne ali podobne okoliščine. Takšnih okoliščin pa nikakor ne moremo opravičiti ali primerjati z okoliščinami v kakršnih zdaj pogostokrat uveljavljamo zahtevo za uvedbo nočnega dela žena. Doslej so se dovoljenja za nočno delo žena izdajala tistim gospodarskim organizacijam, ki so se sklicevale na primer, na ozko grlo v proizvodnji ali pa na trenutno konjunkturo, ki jo je imela na trgu določena vrsta izdelkov. Praksa je v zadnjih letih pokazala, da je odstotek žena in mladine, ki opravljajo nočno delo v pogostih primerih zmerom višji. Na podlagi izdanih soglasij o nočnih izmenah je leta 1969 delalo 16.024 žena in mladine, leta 1970 pa 19.735 in prav toliko v letu 1971. Iz navedenih podatkov je razvidno, da gospodarske organizacije v tem pogledu niso ničesar storile, pa tudi republiški sekretariat za delo ni upošteval mednarodne konvencije in je izdajal dovoljenja, ne da bi pretehtal, če so slučaji res nujni. V našem podjetju opravlja nočno delo le malo žena in mladine in še to le občasno. O tem je razpravljal na svoji predzadnji seji tudi izvršni odbor sindikalne organizacije, ki je poudaril, da bi v letu 1973 lahko povsem ukinili nočno delo žena in mladine v našem podjetju. STALISCA ki bi jih bilo treba uresničiti v letu 1973. 1. Sindikalna organizacija in samoupravni organi naj bi v svojem programu dela, na osnovi celotnega gospodarskega plana podjetja za leto 1973, povsem odpravili tudi začasno delo v nočnih izmenah za vse žene in mladino. 2. Ce bi tega ne bilo mogoče uresničiti, mora sindikalna organizacija zahtevati spoštovanje sklepov mednarodne konvencije, ki dovoljuje, da se izmena uvede od šestnajste do štiriindvajsete ure. 3. Nočna izmena naj bi trajala samo štiri ure, vendar bi veljala za polni delovni čas. 4. Ob ureditvi delovne zakonodaje z ustavnimi amandmaji bo treba vskladiti tudi nekatere druge akte in povečati zaščito mater z otrokom do enega leta. 5. Nočno delo naj bo bolje organizirano, delovna mesta pa urejena po določilih zakona o varstvu pri delu. V podjetju moramo stremeti predvsem za tem, da bi ta stališča zares uzakonili. Franc Gaber ••••••••##•••••##•#< NOVI SODELAVCI V mesecu marcu in v aprilu 1972 so se v delovni organizaciji zaposlili naslednji sodelavci: v vzdrževalnem servisu Stari dvor: Anton Zaplotnik, Tomaž Logonder, Marjan Strem-felj; v obratu oken in notranjih vrat: Pavel Oblak, Jože Križnar; v obratu montažnih hiš: Stanislav Benedik; v obratu oblog in letev: Ljudmila Potočnik; v obratu vhodnih in garažnih vrat: Andrej Lunar, Viljem Medvešek; v obratu podbojev in rolet: Alojzija Zorman,. Mihael Ferjan; v obratu montaže stavbene-ga pohištva: Alie Sakib; v nabavnem oddelku: Franjo Veber. UPOKOJENA Ob upokojitvi sta delovno organizacijo zapustila Marija Tičar iz obrata podbojev in rolet in Janez Okorn iz obrata oken in notranjih vrat. Obema se za dolgoletno delo ob odhodu v zasluženi pokoj lepo zahvaljujemo. UMRLA Ta mesec sta preminila tudi dva naša sodelavca: Ivan Ržek, pleskar iz obrata hladilnega pohištva in Vaclav Paulus, dijak drugega letnika lesno industrijske šole v Škofji Loki. Stališča k uresničitvi ustavnih dopolnil Naš izvoz v ZR Nemčijo V prejšnjem sestavku smo ugotovili, da naše podjetje uvaža več kot pa izvaža in s tem ustvarja negativni devizni efekt. Za uspešno rešitev naloge »POVEČATI IZVOZ« pa je odločilnega pomena razvozljati vprašanje »KAJ IZVAŽATI« in »KAM IZVAŽATI«. Proizvajalec stavbnega pohištva brez močne primarne lesne proizvodnje (žagan les, furnirji, plošče) in brez specializirane izvozne proizvodnje (galanterija, kolonijalno pohištvo) ob vprašanju »KAJ IZVAŽATI« ne pozna dilem; zanj obstaja samo ena možnost: »STAVBNO POHI- ŠTVO«. Potemtakem moramo produkte iz proizvodnega programa stavbnega pohištva nameniti za prodajo na domačem in na tujem tržišču. Ce je bil odgovor na prvo vprašanje »KAJ IZVAŽATI«, enostaven, pa je odgovor na drugo vprašanje »KAM IZVAŽATI« veliko bolj zapleten. Čeprav je jugoslovansko gospodarstvo s stavbnim pohištvom doslej nekajkrat prodrlo na svetovno tržišče, so bili ti uspehi le občasni ali pa po obsegu nepomembni. Poznane so nam izvozne akcije jugoslovanskih izvoznih hiš na Madžarsko, v Libijo in v ZR Nemčijo. Pri vseh teh akcijah je naše podjetje sodelovalo, vendar brez večjega in na žalost tudi brez trajnejšega rezultata. Izvoz jugoslovanskega stavbnega pohištva je še vedno v povojih in zato njegova optimalna teritorialna usmeritev še ni podrobno proučena. Stavbno pohištvo kot voluminozen proizvod ne prenese dolgih transportnih poti, zato je usmerjanje njegovega izvoza v Azijo, Afriko, Severno in Južno Ameriko, Avstralijo an Oceanijo nesmiselno. rimi Jugoslavija sicer sodeluje, vendar vanje ni včlanjena kot polnopraven član (mimogrede naj omenim, da imajo tudi Grčija, Španija in Švica podoben status). Z državami Evropskega združenja za svobodno trgovino: Avstrijo, Dansko, Norveško, Portugalsko, švedsko, Švico in Veliko Britanijo trguje Jugoslavija s pomočjo konvertibilnih valut. Za te države je značilno, da ščitijo svojo industrijo pred tujo konkurenco z visokimi carinskimi zaprekami, v večini teh držav pa je visoko razvita tudi lesno industrijska predelava. Prodor na to tržišče je problematičen in težaven. Trgovina med državami Sveta za medsebojno ekonomsko pomoč: Albanijo, Bolgarijo, Češko, Madžarsko, Nemško demokratično republiko, Poljsko, Romunijo in Sovjetsko zvezo na eni strani in Jugoslavijo na drugi strani je urejena z državnimi pogodbami po klirinškem sistemu. Zaščitnih carin v klasični obliki te države sicer ne poznajo, poznajo pa posebne obračunske tečaje za posamezne proizvode pri izvozu in uvozu, ki skupaj s klirinškimi listami ščitijo domačo industrijo in kmetijstvo. Na to tržišče bi s stavbnim pohištvom prodrli le preko klirinških list; vse te države, razen Madžarske, pa stavbnega pohištva ne marajo uvrstiti na klirinške liste. Olimpijsko naselje v Miinchnu Pri izbiri evropskih držav, v katere bi lahko usmerjali izvoz stavbnega pohištva, pa ne moremo mimo naslednjih spoznanj: Evropa je razdeljena na več tržišč: Evropsko združenje za svobodno trgovino. Svet za medsebojno ekonomsko pomoč in Evropska gospodarska skupnost, s kate- Evropska gospodarska skupnost, ki jo sestavljajo države: Belgija, Francija, Italija, Luksembrug, Nizozemska in ZR Nemčija, je najbolj liberalizirano tržišče v Evropi, pa tudi v svetu. Države, ki pripadajo temu tržišču, trgujejo med seboj in z vsemi drugimi državami brez vsakršnih omejitev, carinske (ovire so nizke in za uvoz z nerazvitih držav, med katere (uvrščajo tudi Jugoslavijo, ‘uvoznikom delno ali pa v celoti povrnejo carino iz posebnega preferencialnega sklada skupnosti. Prodaja zavisi le od poslovne in proizvodne zmožnosti proizvajalcev — izvoznikov, ne pa od njihove konkurenčnosti. Ne smemo misliti, da so za plasma stavbnega pohištva enako dostopne vse države Evropske gospodarske skupnosti. Belgija in Nizozemska sta precej oddaljeni od sedeža našega podjetja, v Franciji je proizvodnja stavbnega pohištva suficitna, Luksemburg je po absorboijskl moči nepomemben, Italija slovi po nizkih domicilnih cenah, v ZR Nemčijo pa prodajajo proizvode stavbnega pohištva Francozi, Italijani, Danci, Norvežani in Švedi. Tržišče ZR Nemčije je edino zares primemo tuje tržišče, kamor bi lahko uspešno in stalno plasirali del naše proizvodnje stavbnega pohištva. Izrazite prednosti, ki jih ima to tržišče stavbnega pohištva so: 1. Oddaljenost potrošniških središč južnega in srednjega dela ZR Nemčije je enaka potrošniškim središčem centralnih in vzhodnih predelov v Jugoslaviji. Oddaljenost od Munchna, Regensburga, Augsburga in Ulma je povsem enaka od- Olimpijsko naselje v Miinchnu znaša absorbcijska moč tržišča ZR Nemčije med sedem do devet milijonov oken in prav toliko vrat. 3. Koncentracija absorbcij-ske moči v ZR Nemčiji je večja kot pa v Jugoslaviji; za primer: v mestu Miinchnu zgrade na leto več stanovanj, kot v celi Sloveniji. 4. Tržišče ZR Nemčije je eno najbolj liberaliziranih tržišč v Evropi in tudi v svetu. Carinske stopnje za stavbno pohištvo so zelo nizke (pod 10 %), država pa uvoznikom stavbnega pohištva, če prihaja iz nerazvitih držav carine celo povrne. Ljubljana 25 km Gorica 125 km Maribor 160 km Reka 150 km Zagreb 160 km 440 km Miinchen Pula 250 km 520 km Regensburg Zadar 375 km 500 km Augsburg Osijek 440 km 570 km Ulm Split 530 km 610 km Niirnberg Bihač 315 km 660 km Stuttgart — Škofja Loka — Banja Luka 345 km 820 km Freiburg Tuzla 500 km 730 km Karlsruhe Sarajevo 555 km 660 km Wiirzburg Mostar 730 km 780 km Mannheim Beograd 545 km 815 km Frankfurt Subotica 560 km Kragujevac 685 km Niš 785 km Priština 930 km Skopje 990 km Titograd 1025 km daljenosti do Osijeka, Splita, Beograda in Sarajeva; razdalje do Stuttgarta, Freiburga, Karlsruhea, Wiirzburga, Mann-hedma in celo Frankfurta pa lahko mirne duše enačimo s tistimi do Subotice, Kragujevca, Niša in Skopja. 2. Absorbcijska moč tržišča ZR Nemčije je veliko večja od absorbcijske moči jugoslovanskega tržišča. Medtem ko absorbcijsko moč jugoslovanskega tržišča ocenjujemo okroglo na en milijon oken in en milijon vrat letno, pa 5. Lastna proizvodnja stavbnega pohištva v ZR Nemčiji je manjša od lastne potrošnje, saj manjši obrati stavbnega pohištva zaradi pomanjkanja delovne sile ukinjajo svojo proizvodnjo. Vsled vseh naštetih prednosti bi bila prodaja stavbnega pohištva v ZR Nemčiji zelo mikavna, vprašanje pa je, kakšne naj bi bile prodajne metode, da bi na tem tržišču uspeli in ga tudi osvojili. (Se nadaljuje) Janez Hude, dipl. oec. Praznik žena ženam in dekletom, zaposlenim v podjetju Jelovica je sindikalna organizacija ob »Dnevu žena« pripravila prijetno presenečenje: svečama proslava z bogatim kulturnim programom, ki je bila v škofjeloškem gledališču. Ni jih motil dež, da si ne bi nadele svečanih oblek, ki jih je ob vstopu v dvorano krasil še rdeč nagelj. V nabito polni dvorani so člani okteta najprej zapeli pesem »Pozdrav«, nato pa je glavni direktor podjetja, Franc Puhar govoril o zaslugah, ki jih imajo ženske za razvoj podjetja in družbe kot celote. V sporedu, ki se je zvrstil, se je predstavila znana škofjeloška gledališka igralka Poldka Štiglic z odlomkom iz Prežihove novele Samorastniki. Najbolj pa so s svojim nastopom z recitacijami, petjem in plesom navdušili najmlajši — učenci osnovne šole iz Preddvora. Kratek odmor in že so se na odru pojavili dijaki in dijakinje ter oktet. Spet je zadonela pesem in takoj zatem so brhke dijakinje škofjeloške gimnazije recitirale »Sedem ljubezenskih pisem«, gimnazijski pevski zbor pod vodstvom tovariša Forška pa je zapel Prešernovo pesem »Luna sije«. Zelo lepa je bila tudi pripoved Jurija Svoljšaka, nežna ljubezenska zgodba Ivana Tavčarja iz zbirke »Cvetje v jeseni«. Po zaključni pesmi okteta »Jelovica« so žene v prijetnem kramljanju odšle v hotel Tramsturist, kjer so jih čakala darila in so jim hotelski delavci pripravili svečano kosilo. Lahko rečemo, da je bilo letošnje praznovanje »Dneva žena« prijetno. Na koncu bi se v imenu sindikalne organizacije, v imenu žena in v svojem imenu še enkrat rad zahvalil vsem, ki so sodelovali na proslavi, saj nam bo še dolgo ostala v spominu. Franc Pavlin Oktet Jelovica Po predihu poletnih mesecev je v septembru oktet znova prijel za delo. Takrat so se v Škofji Loki zbrali upokojenci podjetja Jelovica, ki jih je oktet pozdravil s krajšim programom. 12. septembra je pel oktet v okviru proslav ob 700-letni-oi ustanovitve Preddvora. Mini koncert v dveh delih je občinstvo zelo ugodno ocenilo. 28. septembra je radio Ljubljana prvič predvajal posnetke okteta »Jelovica«. Interpretacija pesmi, ki sem jih že omenil, je bila po mnenju strokovnjakov, solidna. Med največje dogodke v zgodovini okteta pa šteje nastop v zamejstvu, med slovanskim rojaki v Selah na Koroškem. To je bilo 4. oktobra. Tja je oktet odpotoval z loškim županom Zdravkom Krvino. Selani so z zanimanjem prisluhnili oktetu, posebno še zato, ker je oktetov tenorist, ing. Z. Ogris njihov domačin. Prenekaterim starejšim poslušalcem se je orosilo oko ob pesmih, ki so budile spomine na tiste čase, ko je koroški človek svobodno govoril in pel v materinem jeziku. Selani so prijetni ljudje in v njih je še živa zavest, da so del slovenstva in slovanstva. Po daljšem študiju je bilo skladb za celovečerni koncert, ki ga je imel oktet »Jelovica« že dalj časa v načrtu. Prva generalka je bila v Domu slepih v Škofji Loki. Nastop je uspel, največ zanimanja pa so spet zbudile koroške pesmi. Koncertu v Škofji Loki je sledila še generalka v enakem zavodu v Ljubljani, ki je prav tako navdušila poslušalce. 18. novembra je radio Ljubljana predvajal posnetke okteta »Jelovica« v Četrtkovem večeru. To je bil nov dokaz, da naš ansambel cenijo tudi na radiu, saj v četrtkovih večerih nastopajo le najboljši sestavi. Pomemben mejnik v razvoju okteta »Jelovica« je registracija ansambla pri Zvezi kultumoprosvetnih organizacij pri občinski skupščini Škofja Loka. To je bilo 16. novembra. Uradni naslov okteta je Kulturnoumetmiško društvo oktet »Jelovica«. Upravni odbor društva sestavljajo: ing. Zdravko Ogris — predsednik, Ivan Breznik — tajnik, Marjan Kovač — blagajnik, Srečko Peklaj je prvi v nadzornem odboru, za kronista v oktetu pa je bil imenovan Franc Jenko, člana društva sta še Tomaž Tozon — producent RTV — in Franc Puhar — direktor tovarne, ki je oktetu mecen. Dan pred praznikom Dneva republike je oktet nastopil na proslavi občinske skupščine Škofja Loka. Istega dne, 26. novembra zvečer se je oktet spet zbral na RTV Ljubljana, kjer je bilo snemanje pesmi za prvo gramofonsko ploščo, ki naj bi izšla v samozaložbi podjetja Jelovica. Plošča naj bi služila v reklamne namene. 4. decembra se je oktet »Jelovica« s celovečernim koncertom predstavil svojemu kolektivu v galeriji loškega gradu. Ob tej priliki so bili poslušalcem na voljo tudi lični bilteni z uvodno besedo direktorja Franca Puharja, s fotografijo okteta in z opisom njegovega nastanka, namena, dela in uspehov. Naslednjega dne, 5. decembra je oktet z istim programom ponovno nastopil v Selah na Koroškem, kamor je bil povabljen že ob prvem obisku meseca oktobra. Dvorana v Selah je bila nabito polna. Tamkajšnji časopisi so pozneje objavili zelo ugodno kritiko, polno laskavih pohval. Selani so ponovno dokazali, kako ljuba jim je pesem v jeziku, ki je v teh krajih zapostavljen. V galeriji loškega gradu je bila 18. decembra komemo-rativna svečanost ob obletnici smrti prvaka ljubljanske Drame Staneta Severja. Ta dan so bile tudi prvič podeljene nagrade iz sklada, ki se po umetniku imenuje. Prireditelji so naprosili oktet »Jelovico« naj zapoje nekaj pesmi. Ta naloga je bila odgovorna. V galeriji je bila zbrana smetana slovenske literarne, gledališke in sploh umetniške elite. Oktet se je predstavil s pesmimi: Puobi pojo, Ko so fantje proti vasi šli in Zimski večer. Po nastopu so člani okteta dn vodja prof. Capuder za svojo izvedbo prejeli prenekatero laskavo oceno. Vsem oktetov-cem bo v trajnem spominu ostal prvak ljubljanske opere Ladko Korošec, ki ga je oktet tolikanj navdušil, da ni skoparil z besedami priznanja. Poudaril je, da je pred nami lepa prihodnost, seveda, če bomo ostali tako prizadevni kot doslej. Posebno všeč mu je bil izbor pesmi, saj je rekel, da bi bile gotovo všeč tudi pokojnemu Stanetu Severju, če bi še živel, ker je tudi on neskončno ljubil našo pesem. »Ravno takšne pesmi je Stane oboževal«, je rekel Ladko Korošec. Skupaj smo prebili lep večer in vsem je napisal posvetilo z avtogramom na hrbtno stran oktetove fotografije. Povedal je še, da tudi sam od mladih let ljubi zborovsko petje in da je prav zborovsko petje odlika našega naroda. Ko sem imel čast spregovoriti z Ladkom Korošcem, sem ga prosil za realno sodbo o našem oktetu. Odgovoril mi je, da je bil nastop v resnici brez napak, vse je bilo skladno interpretirano, intonančno in dinamično neoporečno, z dovršenim pianom ter čutno razporejenim crescandom in desrescendom. Ta sodba se mi je zdela pretirana, pa je njegov obraz poštenjaka in velikana med umetniki potrjeval izrečene besede. Zahvalil sem se mu v oktetovem imenu. Še in še nam je dajal napotke in nasvete, ki bi jih res veljalo upoštevati. Hvala ti, dragi Ladko! Naslednjega dne, 19. decembra je oktet »Jelovica« nastopil v Šentvidu pri. Gro-belnem na javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev. Po besedah poslušalcev pri sprejemnikih in po navdušenju publike v dvorani, je uspel tudi ta nastop. Pred koncem leta 1971 je prišla iz Beograda pošiljka gramofonskih plošč s štirimi pesmimi okteta »Jelovica«. Te plošče so odgovorne službe podjetja pošiljale raznim poslovnim partnerjem im potrošnikom tovarne kot novoletno darilo. Ploščo je dobil tudi vsak član kolektiva. Leto 1971 je bilo potemtakem bogato in uspešno. Poleg omenjenih nastopov je oktet sodeloval še na vseh pogrebnih svečanostih, če je šlo za člane kolektiva. Na željo svojcev pa je oktet zapel tudi drugim. Po nepisanem pravilu so člani okteta skupaj proslavljali svoje osebne praznike, kar še posebej utrjuje tudi drugačno, prijateljsko »harmonijo« okteta. 7. januarja letošnjega leta je oktet »Jelovica« — spet v galeriji loškega gradu — priredil celovečerni javni koncert. Galerija, ta nema priča začetkov in uspehov okteta »Jelovica«, je bila ta večer polna do zadnjega kotička. Ločani, pa tudi tisti iz oddaljenih centrov so navdušeni odhajali domov. Kritike v lokalnem tisku so bile pozitivne. Na koncertu sta bila tudi Rado Kokalj in Peter Ambrož — prvi je vodja kvarteta Zvonček, drugi pa tenorist v Slovenskem oktetu. Oba sta oktetov koncert zelo pohvalila, članom pa sta zaželela še veliko uspehov. Franc Jenko Peter in Milojka že drugič najboljša Dne 20. in 22. marca je bilo moško in žensko prvenstvo podjetja v kegljanju, ki se ga je udeležilo 40 kegljačev in 4 kegljačice. Prvaka sta postala zmagovalca Peter Mravlja in Milojka Zalaznik. Kegljači so tekmovali dvakrat in sicer na kegljišču »Puštal« 50 lučajev — 25 polno, 25 čiščenje, in na kegljišču »Gorjanc« v Hotemožah 50 lučajev — 25 polno in 25 čiščenje. Prvi dan tekmovanja je nepričakovano zasedel prvo mesto Alojz Murnik z 218 podrtimi keglji, medtem ko je zmagovalec Peter Mravlja zaostal za 10 kegljev in dosegel tretje mesto. Nekateri favoriti, Medja, Gaber, Pavlin in Gorjanc niso imeli športne sreče. Samo Alojz Likozar je tudi drugi dan tekmovanja zasedel drugo mesto. Pri kegljačicah se je najbolje izkazala Milojka Zalaznik, ki je brez prave konkurence s 354 podrtimi keglji premočno osvojila prvo mesto, saj je drugo uvrščena kegljačica zaostala kar za 112 kegljev. V primerjavi z lanskim pomeni letošnje tekmovanje resnični napredek. Lani sta v 50 lučajih samo dva tekmovalca dosegla preko 200 podrtih kegljev, letos pa se je prvi dan to posrečilo 9, drugi dan pa 10 tekmovalcem; 7 tekmovalcev je v 100 lučajih uspelo podreti preko 400 kegljev. Tekmovalec s poprečno 201 podrtimi keglji je letos dosegel šele šesto, lani pa drugo mesto. Vrstni red nastopajočih je naslednji: Moški: 1. Peter Mravlja 427, 2. Likozar Alojz 417, 3. Murnik Alojz 406, 4. Jelenc Filip 403, 5. Gaber Jože 403, 6. Roblek Jakob 402, 7. Medja Branko 400, 8. Križnar Vinko 398, 9. Šavs Peter 392, 10. Logar Miha 390, 11. Rant Pavle 388, 12. Marušič Vinko 384, 13. Krek Slavko 384, 14. Pavlin Franc 383, 15. Umnik Janez 381, 16. Mrak Franc 381, 17. Gorjanc Alojz 380, 18. Celar Jože 378, 19. Jenko Franc 375, 20. Stimec Anton 368, 21. Vovk Aleš 368, 22. Polajnar Jernej 365, 23. Bertoncelj Andrej 364, 24. Plešec Miha 361, 25. Dolinar Branko 361, 27. Mrak Pavle 360, 27. Kropivnik Franc 359, 28. Rupar Ivan 356, 29. Martinovič Miloš 354, 30. Peternel Avgust 351, 31. Sovine Jože 350, 32. Kužnik Anton 335, 33. Novinec Cveto 315, 34. Turnšek Zimi 315, 35. Mlakar Ivan 314, 36. Rant Janko 309, 37. Malovrh Janez 292, 38. Šeme Jurij 290, 39. Veber Vinko 171/50 metov, 40. Cvetkovič Stevo 161/50 metov. Ženske: 1. Zalaznik Milojka 354, 2. Jenko Majda 242, 3. Z rim Erika 158, 4. Vidovič Angelca 144/50 metov. Prvih štirinajst se jih je uvrstilo v širši izbor za lesa-riado, le-ti pa se bodo med seboj pomerili še na dveh izbirnih tekmovanjih; sedem najboljših pa bo potem lahko dostojno zastopalo naše podjetje na lesariadi in na občinskem tekmovanju. Tekmovalke pa so si udeležbo na lesariadi in na občinskem tekmovanju že zagotovile. Na koncu zmagovalcu in zmagovalki še iskrene čestitke, vodstvu tekmovanja oziroma sodnikom priznanje za uspešno izvedbo tekmovanja, gostilničarju »Gorjancu« pa hvala za prisrčno gostoljubnost in dobro postrežbo. Franc Pavlin JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Stane Bernik, Mirko Bondi, Franc Jenko, Jurij Zebre, Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tiska ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih Prvi šahist Jelovice Jože Rupar V nedeljo, 20. februarja, je šahovska sekcija osnovne sindikalne organizacije organizirala šahovsko prvenstvo podjetja. Boj za prvo mesto je bil letos precej hud, saj je bil zmagovalec znan šele po zadnjem kolu, ko sta se spoprijela Rupar in Bertoncelj. Slednji bi potreboval za osvojitev prvega mesta samo pol točke, vendar ni vzdržal in tako je z minimalno prednostjo zmagal Jože Rupar. Lanski prvak Anton ŠLimec je nekoliko razočaral, saj je dosegel šele tretje mesto, premagal ga je Novinc, ki je letos prijetno presenetil. Solidno sta igrala tudi Vendramin in Karel Kalan. Turnir je bil dobro organiziran, vendar udeležba ni bila posebno številna. Prav bi bilo, ko hi se v prihodnje udeležili tekmovanja tudi delavci iz obratov v Sovodnju, Gorenji vasi, v Kranju in v Preddvoru, saj je namen takšnih srečanj tudi seznanjanje med člani kolektiva. REZULTATI PRVENSTVA PODJETJA V ŠAHU ZA LETO 1972 1. Jože Rupar 7,5 točke, 2. Andrej Bertoncelj 7 točk, 3. Anton Stimec 6,5 točke, 4. Vlado Vendramin 6 točk, 5. Kardl Kalan 5,5 točke, 6. Cveto Novinc 4 točke, 7. Minko Pintar 3,5 točke, 8. Branko Zadnikar 3 točke, 9. Anton Madjar 2 točki, 10. Pavlic Mlakar brez točk. Brane Medja