o MS/m/jL/
II 1	Celje - skladišče
II '	D-Per
159/1982
informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —Št. 1 —Leto XVII.—Titovo Velenje, 7. 1. 1982
OCENA POSLOVANJA V LETU 1981
Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO, je na svoji 22. redni seji, v soboto, 26. decembra 1981, razpravljal tudi o poslovanju v letu 1981.
Nedvomno je bilo leto 1981 eno najtežavnejših v zgodovini Gorenja, kljub vsem omejitvam in stabilizacijskim ukrepom pa je bil vendarle dosežen izredno lep uspeh prav na najpomembnejšem področju — izvozu blaga na konvertibilno tržišče.
Skupna vrednost proizvodnje je ocenjena na 10.160 milijonov dinarjev (tisoč starih milijard), kar je za 30 % več kot leto dni poprej.
Vrednost izvoza je ocenjena na višino 3.557 milijonov din (355 starih milijard), kar je za 33 % več kot leta 1980.
Takšne rezultate smo dosegli pri dveh odstotkih manj zaposlenih kot leto dni poprej.
V	Gorenju smo še pred dvema letoma uvozili reprodukcijskega materiala za nekaj odstotkov več kot je bil naš izvoz. Sedaj pa je slika popolnoma drugačna. Izvoz je dosegel že dvakratno vrednost uvoza. Takšna usmeritev v izvoz že pred več kot deset leti se je pokazala tudi v sedanjih pogojih za izredno odločilno. To je letos hkrati pomembno vplivalo, da se stroji in tekoči trakovi niso ustavili za dalj časa.
V	Gorenju smo ob koncu proizvodnega dela tudi ugotovili, da načrtovane proizvodnje nismo v celoti dosegli, prav tako pa bomo zabeležili tudi izgubo. Kot je bilo poudarjeno na delavskem svetu, bomo v letošnjem letu morali še več izvažati, hkrati pa posvetiti še večjo pozornost notranjim razmeram.
V	letu 1981 smo izdelali 350 tisoč štedilnikov, 115 tisoč kuhalnih aparatov, 337 tisoč pralnih strojev, 223 tisoč hladilnikov, 302 tisoč zamrzovalnih aparatov, 35 tisoč črno belih in 33 tisoč barvnih televizijskih sprejemnikov, 150 tisoč kuhinjskih in kopalniških elementov, 1 milijon sto tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic in 926 tisoč malih gospodinjskih aparatov. Izvozili smo največ štedilnikov (275 tisoč), pralnih strojev (175 tisoč), hladilnikov (178 tisoč), zamrzovalnih aparatov (130 tisoč) in malih gospodinjskih aparatov (411 tisoč).
Na delavskem svetu je bilo poudarjeno, da moramo stopiti v leto 1982 smelo, z jasno začrtanimi usmeritvami, brez omahovanj in pripravljeni, da se spopademo s kakršnimikoli pogoji gospodarjenja.
DELO TEČE NAPREJ
Prazniki in novoletne želje so za nami. Smo se dovolj odpočili? Smo si nabrali novih moči? Bo letos kako drugače?
To so vprašanja, ki si jih zastavljamo. Vendar letos je vsekakor bolje vsaj to, da so znane resolucijske usmeritve in da bolje poznamo položaj.
SKLEPI 22. SEJE DELAVSKEGA SVETA
Na 22. redni seji delavskega sveta DO Gorenje TGO so delegati obravnavali in sprejeli naslednje sklepe:
•	Sprejeto je bilo poročilo o izvajanju sklepov 21. redne seje DS DO, s tem, da se morajo rezultati ukrepov preana-lizirati in spremljati ter poročati delavskemu svetu DO.
•	Kadrovsko—socialna služba mora do naslednje seje pripraviti poročilo o gibanju bolniškega staleža ter predlog nadaljnjih ukrepov.
•	Nadalje je bila sprejeta informacija o rezultatih gospodarjenja za januar — december 1981 ter temeljna usmeritev poslovanja v letu 1982.
•	Poslovodni odbor mora po sprejetju poročila o poslovanju firme Gorenje — Koerting za leto 1981 sprejeti stališča ter podati delavskemu svetu predlog nadaljnjih ukrepov za izboljšanje poslovanja v firmi.
Prav tako je delavski svet zadolžil poslovodni odbor, da zahteva od Gorenja, Promet—Servisa, da izdela predlog prodaje izdelkov Koertinga v svoji prodajni mreži, kar je tudi v sanacijskem programu predvideno.
•	Delavski svet zahteva od razvojnih služb izdelavo predloga skupnega razvoja, s ciljem uskladitve razvojnih programov in maksimalnega angažiranja sredstev.
•	Delavski svet zahteva od Gorenja—Varstroja in Gorenja— Elrada, da realizirata svoje obveze glede pokrivanja izgub v Gorenju—Koertingu za leto 1980.
•	Odobrena je bila tudi garancija za kritje plačila po menicah, izstavljenih s strani Gorenje—Koerting Elektronic za dobavljen repromaterial od firme Volvo Hamburg za čas od T. januarja 1982 do 30. decembra 1982. TGO zavaruje garancijo plačljivo z menicami v višini 15 milijonov DM.
•	Sprejet je bil tudi sklep o objavi natečaja oziroma ponudbe za združevanje dela in sredstev za investicijo v Biha-ču.
•	Delavski svet je obravnaval spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo ter ga podal v obravnavo delavcem. Poprejšnja obravnava bo potekala tako, da se pripombe na osnutek sprememb in dopolnitev sporazuma posredujejo v službo za stanovanjsko gospodarstvo do 20. januarja 1982, na osnovi teh pripomb pa se v času od 20. do 30. januarja 1982 oblikuje in sprejme dokončni predlog sprememb in dopolnitev sporazuma, ki se bo sprejemal z referendumom dne 17. februarja 1982.
•	Delegati so obravnavali tudi vloge za dodelitev pomoči iz sredstev sklada skupne porabe, in sicer so odobrili sredstva za obdaritev otrok umrlih delavcev Gorenja, obdaritev učencev podružnične šole Cirkovce ter za stroške srečanja upokojencev v Gorenju. Vse ostale vloge pa so bile odstopljene v reševanje službi ekonomske propagande v Gorenju Promet—Servis.
Množična inventivna dejavnost
RAZPIS PROIZVODNO - TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV IN RACIONALIZACIJA PRALNIH STROJEV
V	skladu z 42. členom samoupravnega sporazuma o inovacijski in inventivni dejavnosti je DS TOZD Pralna tehnika na seji dne 18. decembra 1981 sprejel sklep:
Razpis proizvodno — tehnoloških problemov v tozdu in racionalizacija pralnih strojev.
Namen akcije je, da vzpodbudimo vse, ki so pripravljeni razmišljati oziroma s svojimi izkušnjami prispevati, da bomo skupaj rešili razpisane proizvodno — tehnološke probleme. Zelo zaželeni pa so tudi predlogi, ki bodo podani za racionalizacijo posameznih elementov pralnega stroja (to so konstrukcijske, tehnološke, organizacijske in ostale izboljšave). Aktualen problem je tudi nadomestitev uvoza z domačimi repromateriali.
Pri uvajanju predlogov v proizvodnjo pa nam mora biti vodilo, da kvaliteta ostane na našem nivoju oziroma bo še boljša.
Delavski svet je sprejel sklep, da bo vsak smiseln predlog nagrajen z enkratno nagrado v višini od 500 do 1000 din. O nagradi bo odločala strokovna komisija, ki bo sestavljena glede na problematiko podanih predlogov.
Predlogi, ki bodo realizirani v proizvodnji, bodo obravnavani v skladu s samoupravnim sporazumom in pravilnikom o inovacijski in inventivni dejavnosti tozda Pralna tehnika. Avtorjem bo izplačano posebno nadomestilo v odvisnosti od višine ustvarjene gospodarske koristi (povprečno znašajo ta nadomestila od 20.000 do 50.000 din za eno leto izkoriščanja inovacije).
Delavci iz tozda Pralna tehnika lahko prijave predlogov podajo organizatorju množične inventivne dejavnosti Danijelu Dikliču, oziroma neposrednemu mojstru, oddelkovodji, vodji tozda, predsedniku DS tozda in predsedniku osnovne organizacije zveze sindikatov tozda ali v službo SOIL — oddelek industrijske lastnine, tel.: 239. Vsi navedeni imajo tudi obrazce za prijave in lahko, če bo potrebno, pomagajo pri izpolnjevanju le-teh. Delavci iz ostalih tozdov in DSSS lahko podajo prijave svojim organizatorjem množične inventivne dejavnosti ali službi SOIL — oddelek industrijske lastnine.
Po predhodno navedenem postopku bodo obravnavani vsi predlogi, ki bodo prijavljeni od 4. januarja 1982 do 31. marca 1982.
Predlogi, prijavljeni izven navedenega termina, bodo obravnavani po postopku v skladu s pravilnikom o inovacijski in inventivni dejavnosti Pralna tehnika.
V	nadaljevanju objavljamo nekaj tehnološko — proizvodnih problemov, za katere pričakujemo, da boste predlagali rešitve:
1.	Nalaganje sprednje stene na ohišje pralnega stroja. Pojavljajo se predvsem težave, ker so zamaknjene luknje na steni in ohišju.
2.	Sklop zapore vrat pralnega stroja.
Težave so predvsem s centriranjem posameznih elementov tečaj — vrata — zaskočnik.
3.	Točnost toč kanja posameznih elementov na obod kadi.
4.	Pritrjevanje kratkega nosilca programatorja.
Obstoječ nosilec ne omogoča kvalitetne montaže programatorja.
5.	Izdelava bobna
Problem točnega nastavljanja podaje na liniji Miramondi in prečnega robljen ja (pertljanja) bobna.
6.	Lepljenje napisnih ploščic na čelno ploščo.
Problem odpadanje napisnih ploščic.
7.	Optimalizirati debeline pločevine
Ker je izpostavljenih le nekaj problemov, ki so prisotni v tozdu Pralna tehnika, pričakujemo, da boste tudi za ostale probleme predlagali rešitve.
Ponovno objavljamo seznam organizatorjev množične in ventivne dejavnosti po temeljnih organizacijah:
Bojan ROP Franc PRIMON Anton OCEPEK
TOZD Orodjarna TOZD Kuhalni aparati TOZD Štedilniki TOZD Pralna tehnika TOZD Zamrzovalniki TOZD Hladilna tehnika TOZD MGA TOZD Keramika TOZD Pohištvo TOZD Embalažnica
TOZD Plastika TOZD Elektronika Ptuj
Danijel DIKLIČ Milan KREVZEL Alojz MEŽA Danijel BELE Marko MAGRIČ Blaž MEKE Alojz GOLTNIK in Ladislav BRAČIČ Franc VIVOD Ivan VERŠIČ
Srečanje krvodajalcev
„Krvodajalstvo ima v Gorenju bogato in dolgo tradicijo. Vseskozi je slonelo na veliki zavzetosti posameznih aktivistov in vse bolj tudi na organizirani aktivnosti aktiva krvodajalcev. Danes se lahko pohvalimo z lepimi rezultati.
Več kot tisoč krvodajalcev: 1000 delavcev Gorenja je v letošnjem letu darovalo kri. Številka ni velika, zato ker bi predstavljala rekord. Velika je zato, ker nam govori o velikem številu ljudi, ki so doumeli humano poslanstvo krvodajalstva.
Velika je zato, ker nam govori o ljudeh, ki jim solidarnost ni prazna beseda. Velika je zato, ker govori o ljudeh, ki se darujejo za ljudi.
Aktiv krvodajalcev je organiziran v okviru konference osnovnih organizacij sindikata Gorenja TGO. Sestavlja ga izvršni odbor in 30 poverjenikov, aktivistov iz vseh temeljnih
organizacij združenega dela in DSSS Gorenja TGO, Gorenja Promet — Servis, interne banke, DO razvoj in raziskave in DSSS SOZD.
Ko dobro pretehtamo vse, kar je med ljudmi dobrega in vrednega, bomo ugotovili, da je zdravje ena največjih vrednosti. Vsakomur to ogromno pomeni. V Jugoslaviji in v Sloveniji smo veliko vložili v dvig narodnega zdravja in razvoj zdravstva. Sodobnega zdravstva pa si brez velikih količin krvi ni mogoče zamisliti.
Kri, ki so jo darovali prostovoljni krvodajalci, je rešita življenje že mnogim ponesrečencem in mnogim bolnikom. Rešila jim je življenje in vrnila zdravje. Šele, ko kri rešuje življenje, ko vrača zdravje, se prav zavedamo, da besede KRI— TEKOČINA — ŽIVLJENJE niso te fraza. To je resnica, ki v sodobnem življenju še bolj velja in ima še večji pomen. Zato je naša dolžnost, da se danes zaobljubimo, da bomo ostali aktivni krvodajalci, poroki zdravja in človeške solidarnosti. Hkrati pa si zastavimo nalogo, da v naslednjem letu vsakdo pridobi v vrste krvodajalcev še enega — sodelavca, prijatelja, sorodnika."
S temi besedami je predsednik aktiva Anton Časi o tvoril srečanje naših krvodajalcev. Nato so prisluhnili monodrami „V znamenju tehtnice", kar je bil še en lep kulturni dogodek v Gorenju, predstavila pa se je mariborska gledališka igralka Majda Herman.
Ob zaključku srečanja so krvodajalcem podelili priznanja. Prejeli sojih: Hainz Bartlma, kije daroval kri 32-krat, Franc Jeseničnik (25), Vili Leber (28), Franc Oštir (47), Vida Pahor (30), Cveto Polutnik (32), Jože Rup (35), Stane Topo-riš (25), Pavla Tučman (35), Edo Vodep (47), Alojz Tišler (42).
NAŠ POGOVOR
VINKO LOČAN
Kot transporter se je Vinko Ločan zaposlil v Gorenju — Glin v Nazarjah. Delo je opravljal vestno. Bil je živahen fant, poln mladostne energije, fant, ki ni poznal strahu. Njegov hobi je bilo kolesarjenje. Kje vse je kolesaril s svojimi prijatelji ali sam, ve samo on. Ni bilo sobote, ne nedelje, da ne bi sedel na kolo in se odpeljal neznano kam. Tako je bilo do usodnega avgusta leta 1979, ko se je sedemnajstletni Vinko vračal domov. Zgodila se je nesreča, Vinko je ostal invalid, paraplegik.
Zakaj se je moralo zgoditi ravno meni, se Vinko sprašuje še danes, a odgovora ne dobi?
Da, zakaj fantu,, polnemu življenjske energije, fantu, ki je šele začel- spezftaratl življenje m njegove vrednote in se pričel postavljati na lastne noge.
Zakaj je človeška usoda včasih tako kruta in se tako grdo poigra z nami?
Vinko živi pri svojih starših v Spodnji Rečici in se počasi privaja na novo življenje, ki ga je pač treba živeti in sprejeti takšno kot se ponuja.
Starša mu seveda pomagata, kolikor pač ob delu,oba sta zaposlena v MGA Nazarje, moreta, veliko pa je to, kako se bo vključil v normalno življenje in se včlanil v športno ali kakšno drugo društvo,odvisno od njega samega. Le na ta način se bo počasti rehabilitiral in življenje bo zanj dobilo nov smisel. Seveda pa brez trdne volje, energije in samozavesti po ustvarjanju, delu in končno po ponovni zaposlitvi, ne bo šlo.
Dolgčas preganja s popravili tranzistorjev, radio—aparatov in magnetofonov. Zelo ga zanima področje elektronike, to opaziš že, ko vstopiš v njegovo sobo, saj ima povsod veliko strokovne literature.
Strokovno literaturo si Vinko kupuje sam, čeprav ni poceni. Mogoče ima kdo od nas, zaposlenih v Gorenju, knjigo z omenjenega področja, ki mu leži na zaprašenem podstrešju ali daleč zadaj v knjižni polici, pa že dolgo ne služi svojemu namenu, in bi jo lahko odstopil ali posodil Vinku, kateremu bi prišla še kako prav.
Ob novem letu se je Aktiv invalidov Gorenja spomnil tudi Vinka in mu podaril skromno darilo.
Mi pa mu želimo čimprejšnje okrevanje, vrnitev v družbo in še več volje do življenja, do dela, kajti samo z delom bo dobil občutek, da ni nikomur v odvečno breme, da je koristen član naše družbe ter sposoben v življenju sam reševati svoje probleme.
NOVOLETNI
POGOVOR:
MARIJA
ŽNIDAR
r'
Marija Žnidar je v Gorenju zaposlena od leta 1976, sedaj pa kot obdelovalec plastike že peto leto dela v tozdu Plastika.
„Sprašujete me, kaj si žetim v novem letu? Želim si predvsem zdravja in pa razumevanja na delovnem mestu, saj so pristni, tovariški odnosi pogoj za dobro delo in skupne uspehe. Želim pa si tudi, da nam ne bi zmanjkalo dela.
Zaradi narave dela je delo v našem tozdu troizmensko. Izdelujemo polizdelke, ki so ostalim tozdom potrebni za končne izdelke in, če nimamo materiala, ne morejo delati tudi delavci v ostalih tozdih.
V Plastiki smo zaposlene predvsem ženske in seveda tudi matere. Tako ob tretji izmeni prihaja do problema varstva otrok. Moj mož je zaposlen na Rudniku, kjer prav tako de-
la na tri izmene, tako da se nemalokrat zgodi, da delava oba v isti izmeni.
Prav zato si ob novem letu želim, da bi čimprej ukinili nočno delo žensk in mislim, da v našem tozdu nisem edina, ki si tega ne bi želela.
Glede stabilizacije smo v našem tozdu veliko naredili. Ker pa je uvoz repromateriala omejen ali pa ga praktično ni, domači dobavitelji pa tudi ne zmorejo zadostiti vsem potrošnikom, le s težavo zadovoljujemo vse potrebe, tako večkrat ne dosegamo norme, ker moramo skrbeti tudi za kakovost polizdelkov!"
Šport in rekreacija
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V KEGLJANJU ZA POSAMEZNIKE ZA LETO 1981 ZA UVRSTITEV OD 1. - 8. MESTA
ŽENSKE DO 30 let disciplina 100 lučajev mešano:
1.	Biserka Poznič (Kuh. ap.) 384, 2. Marija Korun (DSSS GPS) 341, 3. Ljubica Donko (DSSS GRS) 327, 4. Milena Rehberger, 5. Ivica Ostruh, 6. Ivica Svečko, 7. Irena Zem-Ijak, 8. Irena Kramer.
ŽENSKE NAD 30 let disc. 100 lučajev mešano:
1.	Zdenka Mucik (Hlad. teh.) 284, 2. Silva Čurči (DSSS GPS) 282, 3. Martina Oštir (Prom,—Serv.) 261,4. Joža Kovač, 5. Rezka Hojan, 6. Milena Tamše, 7. Hermina Sevčnikar, 8. Hilda Cestnik.
MOŠKI DO 30 let disc. 200 lučajev mešano:
1.	Vlado Križovnik (Malop.) 868, 2. Miloje Aleksič (Avtop.) 854, 3. Stane F idej (Kuh. ap.) 852, 4. Leopold Fidej, 5.
Rasim Hasičič, 6. Emil Sevčnikar, 7. Franc Tamše, 8. Martin Čeh.
MOŠKI OD 31—40 let disc. 200 lučajev mešano:
1.	Martin Vaupotič (Orod.) 774, 2. Vlado OcJer (Malop.) 750, 3. Brane Mešter (Šted.) 723, 4. Ivan Po lesni k, 5. Marjan Korun, 6. Iztok Vivod, 7. Franc Kos, 8. Roman Terglav.
MOŠKI NAD 40 let disc. 100 lučajev mešano:
1.	Milan Ježovnik (Elek.) 337, 2. Franc Oštir (Galv.) 298, 3. Franc Lesjak (Kuh. ap.) 211,4. Andrija Kovačevič.
REZULTATI EKIPNEGA PRVENSTVA GORENJA V NAMIZNEM TENISU ZA LETO 1981
Tekmovanje je bilo dne 22. 12. 1981 na osnovni šoli Bratov Mravljak. Odigrano je bilo po sistemu na izpadanje.
A)	ŽENSKE EKIPNO:
FINALE: Pralna t. : Tehnologi 0:3, Vodovnik : Ostruh 1:2, Javornik : Škrbič 0:2, Korošec : Hernaus 0:2.
VRSTNI RED:
1.	Tehnologi, 2. Pralna t., 3. DSSS GPS II, 4. Štedilniki, 5. DSSS GPS I, 6. DSSS GPS III, 7. Galvana I, 8. Galvana II,
9. DSSS GPS IV.
MOŠKE EKIPE:
FINALE: Orodjar. : Tehnologi 2:3, Hribernik : Orešnik 2:0, Tisnikar: Koren 2:0, Stevanovič : Hernaus 0:2, Lavre : Zadravec 0:2, Pinculič : Šme 0:2.
VRSTNI RED:
1.	Tehnologi, 2. Orodjarna, 3. Štedilniki, 4. S O P, 5. RKS, 6. Hladilniki.
JAVNA RAZPRAVA O REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
Na osnovi 1. točke 58. člena sporazuma je pristojnost Sveta za stanovanjsko gospodarstvo, da potrdi osnutke samoupravnih splošnih aktov s področja stanovanjskega gospodarstva ter jih predlaga udeleženkam v predhodno obravnavo in sprejem.
Dne 24. decembra 1981 je svet za stanovanjsko gospodarstvo potrdil pripravljene osnutke sprememb in dopolnitev sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gospodarstvo, sprejetega leta 1979 ter osnutke pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj ter jih predlaga udeleženkam v predhodno obravnavo in sprejem.
Svet predlaga udeleženkam, da organizirajo predhodno obravnavo, tako da bodo pripombe na osnutek v službo stanovanjskega gospodarstva podane v pisni obliki najkasneje do 20. januarja 1982, ter da pristojni organi 17. februarja 1982 razpišejo referendum za sprejem aktov.
Osnutek prečiščenega besedila sporazuma ter osnutek pravilnika ter dokončen predlog obeh aktov naj se objavi v Informatorju.
Na podlagi 118. in 586. člena Zakona o združenem delu so delavci tozdov in DSSS, združeni v Gorenju TGO, n. sol. o., Titovo Velenje in delovne organizacije Gorenje Promet — Servis, n. sol. o., Titovo Velenje, delovni organizaciji Gorenje Raziskave in Razvoj, p. o., Titovo Velenje in delavci delovne skupnosti Gorenje — Interna banka, n. sub. o., (v nadaljevanju udeleženke), na referendumih, ki sta bila 29. junija in 11. julija 1979 sprejeli ter na referendumu dne ................... dopolnili naslednji
OSNUTEK!
Na podlagi 609. člena Zakona o združenem delu.
............ samoupravnega sporazuma o združevanju
dela delavcev v tozdih (DSSS).................
..................... in ....... člena samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo, so delavci tozdov (DSSS) na referendumu dne........................s.......................glasovi od skupnega števila delavcev...........sprejeli
PRAVILNIK
O REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom delavci tozda določamo:
1.	osnove in merila za dodelitev in zamenjavo stanovanj;
2.	osnove in merila za dodelitev posojil za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj;
3.	osnove in merila za določitev višine lastne udeležbe;
4.	pristojnosti komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj;
5.	postopek za reševanje stanovanjskih vprašanj;
6.	druge pravice in obveznosti v zvezi z uživanjem stanovanjske pravice oziroma koriščenjem stanovanjskih posojil.
2.	člen
Delavci tozda združujemo vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo skupaj z drugimi tozdi oziroma DSSS, udeleženkami samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo (v nadaljevanju SSP).
3.	člen
Na združenih sredstvih ima tozd delež, ki je enak deležu, ki ga je tozd združil in ga vodi v svoji knjigovodski evidenci (realni delež).
V	svoji evidenci vodimo kot vire sredstev za stanovanjsko gradnjo:
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz čistega dohodka,
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran po zakonu,
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz drugih virov.
V	aktivi vodimo sredstva skupne porabe (del za stanovanjsko gradnjo ) in združena sredstva za stanovanjsko gradnjo.
4.	člen
Z letnim planom stanovanjske gradnje se določijo sredstva, ki jih tozd združuje v skladu s svojim planom.
Delavci tozda sprejemajo v skladu SSP skupni srednjeročni in letni plan stanovanjske gradnje.
Z letnim planom se določijo razpoložljiva stanovanjska sredstva in višina sredstev za kreditiranje zasebne gradnje ter ostali elementi, ki naj jih vsebuje plan.
5.	člen
Skupaj z drugimi udeleženkami SSP delavci tozda skladno s planom kadrov financiramo tudi izgradnjo kadrovskih stanovanj.
II.	DODELJEVANJE STANOVANJ, POSOJIL IN ZAMENJAVA STANOVANJ
6.	člen
Stanovanja se dodeljujejo po naslednjih osnovah in merilih:
A)	stanovanjska površina na člana družine
B)	velikost družine
C)	kvaliteta stanovanja
Č) stanovanjske razmere ogrožajo zdravje
D)	ločeno življenje oziroma dnevna odsotnost zaradi vožnje
E)	dolžina izpostavljenosti opisanim stanovanjskim razmeram
F)	čakalna doba — število prijav
G)	socialni položaj
H)	invalidnost, bolezen ali starost v družini
I)	samohranilstvo
J)	strokovnost
K)	skupna delovna doba
L)	delovni staž v tozdu oziroma DSSS udeleženki tega sporazuma
M)	inovatorstvo
N)	težki pogoji dela
O)	število članov družine, zaposlenih v Gorenju
P)	sodelovanje v NOV.
A) Stanovanjska površina na člana družine
—	do 3 m^	15	točk
—	nad 3 do 6	13	točk
—	nad 6 do 9 m^	11 točk
—	nad 9 do 12 m^	7	točk
—	nad 12	0	točk
Razlaga:
1.	Za člane družine štejejo otroci in posvojenci dokler se šolajo, oziroma tako dolgo kot veljajo splošna družbena merila, po katerih uživajo status odvisnega člana družine, ki ga preživljajo starši.
Za člana družine veljajo tudi starši prijatelja oziroma njegovega zakonskega tovariša, vendar samo pod pogojem, da le-ti zaradi zdravstvenih razlogov ali splošne oslabelosti oziroma ostarelosti trajno niso sposobni živeti sami zase in niso v delovnem razmerju. Takšno stanje je treba dokazati z uradnim potrdilom, ki ga izda ustrezna pooblaščena ustanova.
2.	Vdove z otroki, vdovci z otroki, razvezani z otroki, matere samohranilke in očetje samohranilci, se po 1. kriteriju obravnavajo tako, kot da živijo v zakonski skupnosti še z drugim zakoncem.
3.	Samski delavci, stari več kot 32 let in samske delavke, stare več kot 30 let, z najmanj 5 leti neprekinjene delovne dobe v tozdu ali DSSS,udeleženki tega sporazuma, se obravnavajo enako kot delavci iz prejšnjega odstavka te razlage.
4.	Uradno zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece velja, kot da je otrok rojen. Potrdilo mora biti izdano v času razpisnega roka, izdati pa ga mora zdravstvena ustanova na osnovi izvida ginekologa.
5.	V stanovanjsko površino se vračunajo sobe, kuhinja, utiliti, hodniki v stanovanju, sanitarije, shramba v stanovanju.
6.	Tudi pri tem kriteriju velja razlaga, podana pod kriterijem A), točkel, 2, 3.
7.	Delavcu, ki živi ločeno od družine, se točke po tem kriteriju določijo glede na razmere, v katerih živi on osebno.
8.	V primeru, da delavec stanuje v stanovanjskih prostorih, kjer uporablja sanitarije in pomožne prostore kot soupo-rabnik, se le-ti ne štejejo v stanovanjsko površino, temveč se upošteva čista stanovanjska površina.
B)	Velikost družine
—	zakonca in 3 ali več otrok	5 točk
—	zakonca in 2 otroka	4	točke
—	zakonca in 1 otrok	3	točke
—	zakonca brez otrok	2	točki
—	samski delavec	1	točka
Razlaga:
Velikost družine ugotavljamo skladno z določili razlage kriterija A).
C)	Kvaliteta stanovanja oziroma bivalnega prostora
1.	skupina pomanjkljivosti
—	ni vodovoda,
—	ni kopalnice (tudi ne s souporabo),
—	WC izven zgradbe,
—	stanovanja ni mogoče ogrevati na običajen način, ker ni dimnika (centralne ni).
2.	skupina pomanjkljivosti
—	nima kuhinje, vendar je prijavitelj poročen,
—	nima spalnice, vendar je prijavitelj poročen in ima vsaj enega otroka,
—	nima WC in kopalnice, ali pa ju lahko koristi v souporabi z drugimi.
3.	skupina pomanjkljivosti
—	stanovanje je kletno,
—	stanovanje je podstrešno,
—	stanovanje je temno,
—	stanovanje je vlažno, a zdravje ni ogroženo,
—	stanovanje je težko ogrevati (slabo izolirano, prepih, mrzel pod,...),
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti iz prve skupine
5 točk
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti iz druge skupine
ali eno iz prve, eno iz druge skupine	4 točke
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti iz tretje skupine, ali
eno iz tretje, eno iz druge	- ■	3 točke
—	stanovanje ima eno pomanjkljivost iz druge ali tretje
skupine	2 točki
—	stanovanje ima eno pomanjkljivost iz tretje skupine
1 točka
Č) Stanovanjske razmere ogrožajo zdravje
—	zakonca z enim ali večimi otroki	8 točk
—	zakonca brez otrok	6 točk
—	samski delavec	3 točke
Razlaga:
1.	Kadar delavec živi do zaključka javnega razpisa v zdravju škodljivih razmerah od 1 do 2 let, mu pripada polovica točk po tem kriteriju, če pa v takšnih razmerah živi več let, pa mu pripada polno število točk.
2.	Stanovanjske razmere lahko ogrožajo zdravje z dveh vidikov:
—	gradbeno—statični vidik, ki vključuje konstrukcijske pomanjkljivosti in gradbeno—statično dotrajanost, kar se odraža v nevarnosti zruškov, nevarnih nagibih sten, nevarnih dostopih do stanovanja po konstrukcijsko pomanjkljivih stopnicah, podiranju strehe, itd.,
—	medicinsko—higienski vidik, ki vključuje pomanjkljivosti, kot so velika vlaga, hud prepih, nemožnost učinkovitega ogravanja, itd.
3.	Če prijavitelj navede, da stanovanjske razmere, v katerih živi, ogrožajo zdravje stanovalcev, je obvezen komisijski ogled stanovanjskih razmer.
Svet za stanovanjsko gospodarstvo v ta namen imenuje komisijo za ogled in oceno stanovanjskih razmer, ki jo sestavljajo:
—	en gradbeniški delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je srednja tehnična šola gradbene smeri,
—	en socialni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je višja šola za socialne delavce,
—	en predstavnik sindikata, ki mora svoje delo v eni od udeleženk tega sporazuma združevati najmanj tri leta.
D)	Ločeno življenje oziroma dnevna odsotnost zaradi vožnje na delo
—	živi ločeno od družine, vožnja izključena	8 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 14 ur	7 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 13 do 14 ur 5 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 12 do 13 ur 2 točki
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 11 ur do 12 ur 1 točka
Razlaga:
1.	Za določanje časa dnevne odsotnosti zaradi vožnje na delo se upoštevajo časi prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in čas, potreben, da pride delavec do javnega prevoznega sredstva in nazaj.
2.	Maksimalno število točk po tem kriteriju lahko dobi le delavec, ki živi ločeno od družine in je vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi zaradi velike dolžine poti in organizacije javnih prevozov izključena.
Če je vožnja na delo možna, delavec pa vseeno živi ločeno od družine, točkujemo, kot da bi se delavec na delo vozil in upoštevamo, koliko bi bil v takšnem primeru dnevno odsoten z doma.
3.	Delavec ima pravico do točkovanja po tem kriteriju pod pogoji, da je bil do dneva zaključka razpisa za dodelitev stanovanja najmanj 2 leti v opisanih razmerah.
4.	Samski delavec ali delavka se po tem kriteriju točkujeta tako, da dobljeno število točk pomnožimo s faktorjem 0,5. Ta omejitev pa ne zadene vdov z otroki, vdpvcev z otroki, mater samohranilk in očetov samohranilcev, kot tudi ne samskih delavcev, starih več kot 32 let in samskih delavk, starih več kot 30 let, ki imajo najmanj 5 let delovne dobe v tozdu ali DSSS, udeleženki tega sporazuma.
E)	Dolžina izpostavljenosti opisanim razmeram
—	do 2 leti	0 točk
—	nad 2 do 4 leta	2 točki
—	nad 4 do 6 let	3 točke
—	nad 6 let	4 točke
F)	Čakalna doba — položaj na prioritetni listi v preteklem letu
—	prvih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi že
dosegel dodelitev stanovanja	3 točke
—	drugih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi
že dosegel dodelitev stanovanja	2 točki
—	tretjih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi
že dosegel dodelitev stanovanja	1 točka
Razlaga:
1.	Na prioritetni listi preteklega leta oziroma prejšnjega razpisa prijav poiščemo zadnjega, ki mu je bilo na podlagi doseženega števila točk v prejšnjem razpisnem obdobju že dodeljeno stanovanje. Pri tem se za prejšnje razpisno obdobje šteje čas od začetka prejšnjega prijavnega roka do začetka letošnjega oziroma sedanjega prijavnega roka.
2.	S tremi točkami se točkujejo tudi vsi tisti, ki na prejšnji prioritetni listi sledijo prvim dvajsetim, pa imajo enako število doseženih točk kot dvajseti.
3.	Temu ustrezno se potem število drugih dvajset zmanjša.
4.	Po istem principu določimo tudi točke drugim dvajsetim in tretjim dvajsetim.
G) Socialni položaj
Točkuje se mesečni osebni dohodek na člana družine kot delež poprečnega mesečnega OD v gospodarstvu SRS v
koledarskem letu pred razpisom prijav:
—	do 30 % poprečnega OD na člana družine	5 točk
—	nad 30 % do 40 % poprečnega OD na člana
družine	3 točke
—	nad 40 % do 50 % poprečnega OD na člana
družine	1 točka
—	nad 50 % poprečnega OD na člana družine	0 točk
H)	Invalidnost, bolezen ali starost v družini
—	prisotnost invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da trajno sam ne more opravljati dnevnih opravil:
jemanje hrane, osebna higiena, sprehod,... 4 točke
—	prisotnost invalidnega, bolnega ali ostarelega člana dru-
žine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da trajno sam ne more opravljati vseh delovnih opravil, temveč samo nekatera	2 točki
Razlaga:
Za invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine se šteje bolnik, ki ustreza eni od definicij obeh stopenj ter je s prijaviteljem v najožjem sorodstvu, to je oče, mati, sin, hči ali posvojen otrok.
Pri tem se, kadar gre za defektnega otroka, ki bi ga lahko uvrstili samo v drugo stopnjo (2 točki), vedno oceni s prvo stopnjo (torej 4 točke), da bi na ta način naglasili potrebnost večje pomoči ob težavah, ki so, če je v družini defekten oziroma invaliden otrok in ki se še stopnjujejo, če stanovanjski pogoji niso kolikor toliko urejeni.
I)	Samohranilstvo
—	prijavitelj je samohranilec, samohranilka	3 točke
J)	Strokovnost
—	prijavitelj je nekvalificiran	0 točk
—	prijavitelj je priučen	2 točki
—	prijavitelj ima končano poklicno šolo	7	točk
—	prijavitelj ima končano srednjo šolo	10	točk
—	prijavitelj ima končano višjo šolo	13	točk
—	prijavitelj ima končano visoko šolo	14	točk
—	prijavitelj ima končano tretjo stopnjo	15	točk
K)	Skupna delovna doba
—	do 3 leta	0 točk
—	nad 3 do 5 let	1	točka
—	nad 5 do 10 let	3	točke
—	nad 10 do 15 let	5	točk
—	nad 15 do 20 let	7	točk
—	nad 20 let	9	točk
L)	Delovni staž v tozdu oziroma DSSS udeleženki tega sporazuma
—	do 2 leti	0	točk
—	nad 2 do 4 leta	5	točk
—	nad 4 do 6 let	10	točk
—	nad 6 do 8 let	14	točk
—	nad 8 do 10 let	17	točk
-nad 10 let	20	točk
M)	Inovatorstvo
—	prijavitelj ima status inovatorja, sprejeta in nagrajena pa
sta že dva ali več njegovih predlogov	5 točk
—	prijavitelj ima status inovatorja, sprejet in nagrajen je en
njegov predlog	3 točke
N)	Težki pogoji dela
delavec dela že dve ali več let na delih, na katerih so fizični napor, neugodni delovni pogoji in klimatske nepri-
like po analitični oceni ocenjene na skupno
—	do 70 točk	Otočk
—	od 71 do 164 točk	2 točki
—	od 165 do 258 točk	3 točke
—	od 259 do 352 točk	4 točke
—	od 353 do 446 točk	5 točk
O)	Število članov družine, zaposlenih v Gorenju
—	v Gorenju zaposlena oba zakonca	6 točk
ali več članov družine
—	v Gorenju zaposlen samo prijavitelj	0 točk
P)	Sodelovanje v NOV
—	priznano sodelovanje v NOV pred 9. 9.1943	20 točk
—	internacija pred 9. 9. 1943 in vojna sirota, ki je izgubila
oba starša v času NOV, v času izgube staršev pa še ni dopolnila 16 let	15 točk
—	priznano sodelovanje v NOV po 9. 9. 1943 in internacija
po 9. 9. 1943.	10 točk
8.	člen
O dodelitvi in zamenjavi stanovanj ter o dodelitvi posojil za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja delavcem tozda,odloča komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj.
9.	člen
Komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj imenuje delavski svet na predlog osnovne organizacije sindikata tozda. Komisija šteje po pet članov, njihov mandat pa traja dve leti. Komisija iz svoje srede izvoli predsednika in namestnike predsednika. Komisija sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
DS sprejme poslovnik dela komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Pri odločanju komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj poleg osnov in meril, določenih s tem pravilnikom, upošteva tudi stanovanjske standarde, ki ne presegajo naslednjih normativov:
Število družinskih članov 1 2
3
4
Stanovanjska površina do 32 m2 45 m2 58 m2 70 m2
Izjeme pri teh normativih so lahko le razmere v družini, ki narekujejo odstopanje, kot na primer tri generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego in podobno.
Ti normativi ne veljajo za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih pred sprejemom tega pravilnika.
10.	člen
Kadar dva delavca dosežeta enako število točk, ima prednost tisti delavec, ki je dobil več točk po kriteriju ,.stanovanjske razmere, ki ogrožajo zdravje" oziroma „stanovanj-ska površina na člana družine".
11.	člen
Posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj se dodeljujejo na podlagi prioritetne liste, ki se oblikuje po istih osnovah in merilih kot prioritetne liste za dodelitev stanovanja.
III.	DODELITEV STANOVANJ DELAVCEM V POSLOVNIH ENOTAH
(določbe vsebujejo le pravilnike tozdov, ki imajo poslovne enote)
12.	člen
Delavcem, zaposlenim v poslovnih enotah, se stanovanja dodeljuje po naslednjem postopku:
1.	Delavski svet tozda na osnovi predloga službe za stanovanjsko gospodarstvo skupaj z drugimi tozdi sprejme plan nakupa oziroma gradnje potrebnih stanovanj v krajih, kjer so sedeži poslovnih enot, ta plan pa je sestavni del plana tozda.
2.	S planom nakupa oziroma gradnje stanovanj za poslovne enote se določi lokacija nakupa oziroma gradnje stanovanj za potrebe delavcev, zaposlenih v poslovnih enotah, v smislu določil tega člena.
13.	člen
Postopek ugotavljanja upravičenosti do stanovanj za delavce v poslovnih enotah je enak postopku, določenem v tem pravilniku. Vrstni red upravičencev do stanovanja v poslovni enoti, v kateri se bo dodelilo stanovanje, se določa glede na vrstni red doseženega števila točk prijaviteljev — delavcev v tej enoti, ne glede na vrstni red upravičencev iz prioritetne liste tozda.
IV.	LASTNA UDELEŽBA PRI PRIDOBITVI DRUŽBENEGA STANOVANJA
14.	člen
Delavec, kateremu je bilo dodeljeno družbeno stanovanje, mora pred vselitvijo plačati lastno udeležbo.
15.	člen
Za ugotavljanje višine lastne udeležbe uporabljamo skupno dogovorjene osnove in merila:
—	vrednost stanovanja,
—	socialno-ekonomski položaj delavca in njegove družine,
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine.
16.	člen
Konkretna višina lastne udeležbe se določa na osnovi naslednje tabele:
skupni povprečni mesečni dohodek na % udeležbe delav. družinskega člana,izražen v odstotku na nabavno vredna povprečni mesečni osebni dohodek nost stanovanja v SRS v preteklem letu
za družine z dvema in več člani	za samske občane	
do 20%	do 35%	brez udelež.
nad 20 % do 25 %	nad 35 % do 40 %	1 %
nad 25 % do 30 %	nad 40 % do 45 %	2%
nad 30 % do 35 %	nad 45 % do 50 %	3%
nad 35 % do 40 %	nad 50 % do 55 %	4%
nad 40 % do 45 %	nad 55 % do 60 %	5%
nad 45 % do 50 %	nad 60 % do 65 %	6%
nad 50 % do 55 %	nad 65 % do 70 %	7%
nad 55 % do 60 %	nad 70 % do 75 %	8%
nad 60 % do 65 %	nad 75 % do 80 %	9%
nad 65 % do 70 %	nad 80 % do 85 %	10 %
nad 70 % do 75 %	nad 85 % do 90 %	11 %
nad 75 % do 80 %	nad 90 % do 95 %	12%
nad 80 % do 85 %	nad 95 % do 100 %	13%
nad 85 % do 90 %	nad 100 % do 105 %	14%
nad 90 % do 95 %	nad 105% do 110%	16%
nad 95 % do 100 %	nad 110% do 115%	18%
nad 100%	nad 115%	
17.	člen
V	osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
V	posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, če družina živi v težjih razmerah, je treba pred določitvijo višine lastne udeležbe dobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo.
V	izredno težkih socialnih primerih (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev, to je smrt zakonca in podobno) je na predlog centra za socialno delo možna tudi popolna oprostitev lastne udeležbe.
18.	člen
Lastna udeležba se plača pred vselitvijo oziroma preselitvijo, vrne pa se po 10 letih od dneva plačila v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero. Posojila za lastno udeležbo se odobrijo največ za dobo 5 let.
19.	člen
Izjemoma bodo delavci iz družin v težkem gmotnem položaju in mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačali udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da se bodo zavezali namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar bi dovolili tudi administrativno prepoved na osebne dohodke.
Kot mlada družina iz prvega odstavka tega člena se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 let.
20.	člen
V primerih iz prejšnjega člena se bo višina lastne udeležbe določila v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe.
V.	POSTOPEK ZA DODELJEVANJE STANOVANJ, POSOJIL IN ZAMENJAVO STANOVANJ
21.	člen
Upravičenost do stanovanja oziroma posojila za delavce udeleženk kontinuirano ugotavlja služba za stanovanjsko gospodarstvo.
Prijave za dodelitev stanovanj oziroma posojila se vložijo ali ustno podajo v službi za stanovanjsko gospodarstvo v DSSS TGO.
Služba za stanovanjsko gospodarstvo v skladu z določbami tega pravilnika kontinuirano spremlja, evidentira in sproti ocenjuje vse potrebe delavcev tozda za dodelitev stanovanja oziroma posojila in opravlja druge naloge, določene v SSP.
22.	člen
Predlog prioritetne liste za dodelitev stanovanja oziroma posojila služba za stanovanjsko gospodarstvo pripravi v skladu z določbami tega pravilnika do 31. januarja v tekočem letu in ga predloži komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Priritetno listo za dodelitev stanovanj oziroma posojil sprejme komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj vsako leto do 28. februarja.
Pred sprejemom prioritetne liste se v tozdu z aktivnim sodelovanjem osnovne organizacije sindikata organizira predhodna obravnava.
23.	člen
Služba za stanovanjsko gospodarstvo posameznim prosilcem izda sklep o stopnji upravičenosti do stanovanja oziroma posojila (število točk in vrstni red na prioritetni listi).
Zoper ta sklep lahko delavec poda zahtevo za varstvo pravic v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa na delavski svet tozda.
Odločitev DS je dokončna.
24.	člen
Na osnovi prioritetne liste tozda služba za stanovanjsko gospodarstvo pripravi predlog skupne prioritetne liste za vzajemno zagotavljanje sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Predlog skupne prioritetne liste obravnava in ugotovi svet za stanovanjsko gospodarstvo skupno s predlogom samoupravnega odstopa sredstev drugi udeleženki.
25.	člen
Delavski sveti udeleženk sprejmejo pismene sporazume o vzajemnem zagotavljanju sredstev stanovanjskega sklada.
26.	člen
Delitev sredstev stanovanjskega sklada, ki pripada udeleženki na osnovi vloženih sredstev ter vzajemno zagotovljenih sredstev, opravi komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj s sklepom, skladnim s prioritetno listo udeleženke.
Na podlagi tega sklepa služba za stanovanjsko gospodarstvo izda delavcem odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma z delavcem sklene pogodbo o dodelitvi posojila.
27.	člen
Delegati v tujini so izenačeni z delavci tozda, če so s tozdom sklenili ustrezno delegatsko pogodbo.
28.	člen
Če se delavec v 30 dneh od dneva vročitve odločbe o dodelitvi stanovanja oziroma obvestila službe za stanovanjsko gospodarstvo o vseljivosti stanovanja ne vseli v dodeljeno stanovanje, se šteje, da se je delavec odpovedal stanovanjski pravici.
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj po ugotovitvi navedenih okoliščin razveljavi odločbo o dodelitvi stanovanja.
29.	člen
Delavec se ne more vseliti v stanovanje, če je sprožen postopek za razveljavitev sklepa pristojnega organa udeleženke, s katerim mu je bilo dodeljeno stanovanje v uporabo.
30.	člen
Delavec, kateremu je dodeljeno posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja, sklene z organizacijo združenega dela pogodbo.
Pogodbo iz predhodnega odstavka tega člena se lahko sklene samo na osnovi sklepa pristojnega organa.
Zamenjava stanovanj
31.	člen
Za pridobitev večjega stanovanja se uporabljajo iste osnove in merila kot za dodelitev stanovanja.
Delavci, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredno stanovanje, so oproščeni plačila lastne udeležbe.
Soglasje za opravljanje poslovne dejavnosti v stanovanju in za oddajanje dela stanovanja v podnajem.
32.	člen
Za upravljanje poslovne dejavnosti v stanovanju je delavec dolžan priskrbeti soglasje komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Stanovanje, ki ga je tozd dodelil delavcu v uporabo, lahko uporablja za opravljanje poslovne dejavnosti samo nosilec stanovanjske pravice in njegovi družinski člani.
33.	člen
Delavec zahtevek iz predhodnega člena vloži pri službi za stanovanjsko gospodarstvo, zahtevku pa mora priložiti soglasje zbora stanovalcev za opravljanje poslovne dejavnosti nosilca zahtevka.
Služba za stanovanjsko gospodarstvo zahtevek skupaj s potrebno dokumentacijo posreduje tozdu.
Na osnovi sklepa komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj se izda delavcu pismeno soglasje, da lahko on ali član njegove družine opravlja določeno poslovno dejavnost, ali pa se ga z obrazloženim sklepom obvesti, da je bil zahtevek zavrnjen.
34.	člen
Delavec lahko odda del stanovanja v podnajem samo na podlagi soglasja komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Del stanovanja je treba najprej ponuditi v uporabo stanodajalcu.
V	družbenem stanovanju tozda se ne morejo oddajati turistične sobe.
35.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj lahko da svoje soglasje za oddajo dela stanovanja v podnajem s pogojem, da mora imetnik stanovanjske pravice oddati del stanovanja v podnajem samo delavcu tozda.
36.	člen
Soglasje za oddajo dela stanovanja v podnajem se ne more dati imetniku stanovanjske pravice, če ne izpolnjuje pogojev, ki jih je predpisala skupščina občine za oddajo dela stanovanja v podnajem.
Soglasje ali sklep o zavrnitvi zahtevka se pismeno posreduje imetniku stanovanjske pravice v 8 dneh od dneva, ko je komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj sprejela sklep.
Odpoved pogodbe o uporabi stanovanja.
37.	člen
Tozd lahko delavcu — imetniku stanovanjske pravice s sklepom komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj odpove pogodbo o uporabi stanovanja v naslednjih primerih:
1.	Če mu preneha delovno razmerje v tozdu, razen v primerih invalidske upokojitve, začasne prekinitve delovnega razmerja in za čas opravljanja javne funkcije, skladno z zakonom.
2.	Če odda stanovanjske prostore v podnajem v celoti ali ga uporablja za poslovno dejavnost brez soglasja tozda.
3.	Če da stanovanjske prostore v zakup za poslovne namene.
4.	V drugih primerih, določenih z zakonom.
V	primerih iz 2., in 3., točke prvega odstavka tega člena lahko tozd imetniku stanovanjske pravice odpove pogodbo o uporabi stanovanja, če le ta po prejetem pismenem opominu ni prenehal s takšno uporabo stanovanja.
VI.	ZDRUŽENO VARČEVANJE IN DRUGA
STANOVANJSKA POSOJILA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO
38.	člen
Delavcu tozda se kot udeležba v združenem varčevanju dodeli posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja po določilih tega pravilnika in na osnovi sklepa DS tozda z upoštevanjem naslednjih osnov in meril:
—	najdaljša doba vračanja posojila 20 let,
—	najnižja obrestna mera 4 %,
—	najkrajša doba varčevanja 24 mesecev,
—	maksimalna vsota kreditov od predračunske vrednosti oziroma končne cene:
•	80 % pri nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja,
•	75 % pri zadružni stanovanjski gradnji,
•	60 % pri gradnji individualne stanovanjske hiše,
•	80 % pri prenovi stanovanja.
39.	člen
Doba vračanja posojil se bo prilagajala spremenjenim ekonomskim razmeram jemalcev posojila. Pri začetku jemanja posojil se bodo omogočali ugodnejši pogoji jemalcem posojil iz vrst mladih družin, vendar pa skupne mesečne anuitete ne morejo biti nižje kot stanarina za odgovarjajoče stanovanje.
Pri enakih pogojih po določbah tega pravilnika ima prednost pri dodelitvi tisti, ki ga bo uporabil za kvalitetnejše izvedbe toplotnih izolacij, za prenovo starih stanovanjskih hiš in za uvajanje racionalnih sistemov ogrevanja.
Vsa stanovanjska posojila so namenska in se dajejo le na podlagi investicijsko—tehnične dokumentacije ter se koristijo dokumentarno.
40.	člen
Delavcu, ki za stanovanjsko gradnjo ne varčuje namensko, se lahko posojilo odobri v enkratnem znesku v višini, ki
jo določa plan stanovanjske gradnje in ne več kot.........
.......... % od predračunske cene pod pogoji, določenimi v tem pravilniku.
41.	člen
Delavec, kateremu je odobreno posojilo po določilih tega pravilnika, je s tozdom dolžan skleniti posebno pogodbo o posojilu.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se delavec zaveže, da bo vrnil posojilo, če bo prenehal z delom pred potekom naslednjih rokov in sicer:
—	za znesek posojila do 150.000 pred petimi leti neprekinjenega dela v tozdu,
—	za znesek posojila od 150.000 do 400.000 pred osmimi leti neprekinjenega dela v tozdu,
—	za znesek posojila nad 400.000 din pred desetimi leti neprekinjenega dela v tozdu.
42.	člen
Delavec, ki v delovnem razmerju ne ostane celoten čas, določen s pogodbo v smislu predhodnega člena, je dolžan ne glede na obliko prenehanja delovnega razmerja, razen če mu preneha delovno razmerje zaradi starostne ali invalidske upokojitve, tozdu vrniti neodplačani znesek posojila v enkratnem znesku in sicer v roku šestih mesecev od dneva prenehanja delovnega razmerja.
43.	člen
Prednost pri dodelitvi posojila imajo delavci, ki uporabljajo stanovanje tozda ali bodo gradili oziroma kupili stanovanje v blokovni gradnji ali organizirano gradijo in ki zagotovijo čim krajši rok selitve v lastno hišo ali stanovanje.
44.	člen
O	odobritvi posojila po določilih tega pravilnika odloči delavski svet tozda s sklepom, s katerim določi višino posojila in ostale pogoje, določene s tem pravilnikom.
45.	člen
V zvezi z dodeljevanjem stanovanj in posojil za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj, ima komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj naslednje pristojnosti:
—	odloča o dodeljevanju in zamenjavi stanovanj oziroma stanovanjskih posojil,
—	določa kriterije dodeljevanja kadrovskih stanovanj v skladu s sprejetim planom kadrov.
—	odloča o dodelitvi stanovanj v izjemnih okoliščinah (poplave, požari in drugi primeri višje sile),
—	opravlja tudi druge zadeve, v skladu s tem pravilnikom.
Varstvo pravic delavcev
46.	člen
Delavec uresničuje varstvo svojih pravic pri delavskem svetu tozda in pri drugih pristojnih organih.
47.	člen
Delavec ima pravico vložiti zahtevo za preizkus odločitve komisije za reševanje stanovanj pri delavskem svetu tozda v 15 dneh od dneva vročitve odločbe.
Delavski svet tozda je zahtevo delavca dolžan rešiti najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena.
48.	člen
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva in se izjaviti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje.
49.	člen
Ko delavski svet tozda odloča o delavčevi zahtevi, je dolžan zahtevati mnenje sindikata.
50.	člen
Če delavski svet tozda ne odloči o delavčevi zahtevi v 30 dneh od vložitve zahteve, oziroma, če delavec z odločitvijo ni zadovoljen, ima v nadaljnjih 30 dneh pravico zahtevati varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela.
Delavec, ki se ni najprej obrnil na delavski svet tozda, ne more zahtevati varstva pravic pri sodišču združenega dela, razen če uveljavlja denarno terjatev.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Delavec osebno odgovarja za točnost in resničnost podatkov, ki jih vnese v prijavo ali jih ustno poda v službi za stanovanjsko gospodarstvo v zvezi s prijavo za dodelitev stanovanja oziroma posojila.
Če se ugotovi, da je delavec z namenom pridobitve prednosti pri dodeljevanju stanovanja oziroma posojila, podal netočne ali neresnične podatke v smislu predhodnega odstavka, se to šteje kot posebno huda kršitev delovne obveznosti v smislu določil pravilnika o delovnih razmerjih.
Če prijava temelji na neresničnih podatkih ali dejstvih, se takšna prijava ne obravnava, oziroma se ne upošteva v prioritetni listi za tekoče leto.
52.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se izvajajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
53.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo 8 dni po objavi.
OSNUTEK!
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADNJO
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci udeleženk določamo in urejamo:
—	namen združevanja in uporabe sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	način združevanja in uporabe združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	skupno planiranje stanovanjske gradnje,
—	skupne osnove in merila za pridobitev stanovanjske pravice in za združeno stanovanjsko varčevanje in dodeljevanje drugih stanovanjskih posojil,
—	skupne osnove in merila za določanje višine lastne udeležbe,
—	druge obveznosti in pravice v zvezi z uživanjem stanovanjske pravice oziroma koriščenja stanovanjskih posojil,
—	sestavo in način dela skupnega organa ter dela, naloge in odgovornosti strokovne službe,
—	druga, za uresničitev tega sporazuma pomembna vprašanja.
2.	člen
Nameni in cilji združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo so:
a)	skupno financiranje stanovanjske gradnje:
—	skupno financiranje stanovanj v družbeni lasti,
—	skupno oročanje sredstev pri bankah,
—	skupno najemanje kreditov,
—	skupne osnove za kreditiranje individualne gradnje,
b)	reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev udeleženk po načelih vzajemnosti in solidarnosti,
c)	določanje skupnih osnov in meril za razdelitev stanovanj in za združeno namensko varčevanje in druga posojila,
d)	določanje skupnih osnov in meril za določanje višine lastne udeležbe.
3.	člen
Udeleženke bomo na področju stanovanjske gradnje pri bistvenemu elementu socialne varnosti izhajale:
—	iz načela enakopravnosti delavcev ob pogojih in kriterijih, ki jih določa ta sporazum,
—	iz načela objektivnosti pri dodeljevanju stanovanj delavcem,
—	iz načela izjemnih individualnih socialnih primerov,
—	iz načela prispevka k rezultatom dela.
Udeleženke bomo za realizacijo teh načel:
—	določale in sprejemale skupno politiko stanovanjske gradnje,
—	združevale svoja sredstva za stanovanjsko gradnjo,
—	skupaj planirale stanovanjsko gradnjo,
—	medsebojno odstopale sredstva stanovanjskega fonda,
—	skupaj gospodarile s stanovanjskim fondom.
II.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN RAZPOLAGANJE Z NJIMI
4.	člen
Udeleženke vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo združujemo v skladu z določili tega sporazuma in z njimi vzajemno in solidarno razpolagamo.
5.	člen
Na združenih sredstvih imamo delež, določen z razdelitveno bilanco, ugotovljeno na dan 31. 12. 1981 in ga vodimo v svojih knjigovodskih evidencah.
Na podalgi izvršenega združevanja in oročanja sredstev se od dneva ugotovitve razdelitvene bilance dalje za vsako udeleženko ugotovi udeležba v stanovanjskih objektih v izgradnji, izražena v m2 stanovanjske površine oziroma v stanovanjskih enotah.
Na podlagi namensko oročenih sredstev se za vsako leto za posamezne udeleženke ugotovi razpoložljiva sredstva za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje.
Vsako leto se za posamezne udeleženke ugotovijo tudi razpoložljiva sredstva za druge namene v skladu s tem sporazumom.
6.	člen
Obveznosti udeleženk iz naslova stanovanjske gradnje so skupne obveznostim udeleženk in se poravnavajo iz združenih sredstev ter evidentirajo v smislu prejšnjega člena.
7.	člen
Udeleženke v svoji evidenci vodimo naslednje vire sredstev za stanovanjsko gradnjo:
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz čistega dohodka,
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran po zakonu,
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz drugih virov.
V	aktivi vodimo sredstva skupne porabe (del za stanovanjsko gradnjo), združena v združena sredstva za stanovanjsko gradnjo.
8.	člen
V	bilanci združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo izkazujemo:
—	obveznosti za združena sredstva za stanovanjsko gradnjo do posameznega tozda oziroma DSSS, ki je sredstva združila,
—	obveznosti (krediti za stanovanjsko gradnjo),
—	dobavitelji sredstev za stanovanjsko gradnjo kot pasivo,
ter
—	denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo,
—	naložbe sredstev skupne porabe za stanovanjsko gradnjo,
—	stanovanjske objekte,
—	druga sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo kot aktivo.
Združena sredstva se vodijo na posebnem računu pri SDK.
Knjigovodska in finančna opravila v zvezi z združenimi sredstvi opravlja.........................................
Prihodki, ki nastanejo v okviru združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, povečujejo združena sredstva. Izdatki za realizacijo planov stanovanjske gradnje bremenijo združena sredstva.
Udeleženke smo na prihodkih in izdatkih iz predhodnega odstavka udeležene v razmerju z vsemi sredstvi, ki smo jih združile za stanovanjsko gradnjo.
9.	člen
Udeleženke bomo združena sredstva za stanovanjsko gradnjo uporabljale za reševanje stanovanjskih vprašanj na način in pod pogoji, ki jih določajo plani in sporazum.
Združena sredstva za stanovanjsko gradnjo se uporabljajo za:
—	gradnjo in nakup družbenih stanovanj,
—	dograjevanje stanovanjskih zgradb, ki so družbena last,
—	adaptacijo stanovanj v družbeni lasti,
—	za združeno namensko varčevanje delavcev udeleženk in dodeljevanje drugih stanovanjskih posojil,
—	za druge namene v zvezi s stanovanjsko gradnjo (gradnja komunalnih naprav za usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo, za sofinanciranje gradnje oziroma nakup družbenih stanovanj z drugo organizacijo združenega dela, v skladu s plani).
Sredstva za zasebno stanovanjsko gradnjo se lahko kot posojilo delavcem dodelijo za naslednje namene:
—	za gradnjo individualne stanovanjske hiše oziroma nakup etažnega stanovanja,
—	za adaptacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše delavca.
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobi posojilo za adaptacijo ali povečanje stanovanjskih prostorov v okviru stanovanjskih normativov, določenih v družbenem dogovoru ali tem sporazumu.
10.	člen
Udeleženke bomo skupaj oročale sredstva za stanovanjsko gradnjo ter na podlagi sklepov delavskega sveta skupaj najemale kredite za stanovanjsko gradnjo pri bančnih in drugih organizacijah.
11.	člen
Udeleženke bomo iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo financirale tudi izgradnjo kadrovskih stanovanj za potrebe udeleženk.
Udeleženke skladno s planom kadrov financiramo gradnjo kadrovskih stanovanj iz sredstev, določenih v srednjeročnem oziroma letnem planu tozda oziroma DSSS.
Plan kadrov mora konkretizirati, zaradi katerih ciljev je izražena potreba po določenih kadrih in razloge zagotavljanja kadrovskih stanovanj za te kadre.
V primeru več kandidatov za dela in naloge v smislu 1. odstavka se za dodelitev kadrovskih stanovanj upoštevajo osnove in merila, določena v pravilniku udeleženke.
12.	člen
Z združenimi sredstvi za stanovanjsko gradnjo udeleženke upravljamo po skupnem organu in po svojih organih upravljanja:
—	z odločanjem o skupni politiki stanovanjske gradnje,
—	s sprejemanjem skupnega plana stanovanjske gradnje,
—	z odločanjem višine sredstev, ki jih izločamo, združujemo in namenjamo za stanovanjsko gradnjo,
—	z odločanjem o zaključni letni bilanci združenih sredstev.
Udeleženke pooblaščajo Gorenje TGO, n.sol.o., Titovo Velenje, za sklepanje samoupravnih sporazumov, pogodb z drugimi in opravljanje drugih pravnih dejanj za realizacijo stanovanjske gradnje po določbah tega poglavja.
III.	PLANIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE
13.	člen
Udeleženke sprejmemo skupni srednjeročni in letni plan stanovanjske gradnje.
14.	člen
Srednjeročni plan stanovanjske gradnje se sprejema za petletno obdobje, ki sovpada z obdobjem srednjeročnih planov poslovanja udeleženk.
Srednjeročni plan stanovanjske gradnje je skupni samoupravni akt udeleženk, s katerim:
1.	se določa skupna stanovanjska politika
2.	se določa sredstva, ki se bodo po zakonu in iz čistega dohodka izločala in združevala za stanovanjsko gradnjo in se določa obveznosti do združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo
3.	se določa obseg stanovanjske gradnje in obseg sredstev, namenjenih za zasebno stanovanjsko gradnjo delavcev udeleženk oziroma razmerje uporabe sredstev za ti dve vrsti stanovanjske gradnje
4.	se določa ukrepe za financiranje stanovanjske gradnje iz tujih virov (oročanje sredstev, najemanje kreditov)
5.	se določa terminski plan gradnje kadrovskih stanovanj glede na sredstva, določena v planih udeleženk
6.	se določa sofinanciranje stanovanjske gradnje z drugimi OZD
7.	se določa število, struktura in dinamika gradnje stanovanj
8.	se opredeljujejo druga vprašanja v zvezi z realizacijo skupnega srednjeročnega plana stanovanjske gradnje.
Skupni srednjeročni plan stanovanjske gradnje je po svojih elementih sestavni del planov udeleženk.
15.	člen
Letni plan stanovanjske gradnje je izvajalni del skupnega srednjeročnega plana stanovanjske gradnje, s katerim se le-ta etapno izvršuje. Z letnim planom se določijo razpoložljiva stanovanjska sredstva in določi višina sredstev zakreditiranje zasebne gradnje in ostali elementi, ki naj jih plan vsebuje.
16.	člen
Srednjeročni in letni plan stanovanjske gradnje sprejemajo DS udeleženk.
17.	člen
Plan stanovanjske gradnje mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in usklajen s planom stanovanjske gradnje samoupravne interesne stanovanjske skupnosti.
Plan stanovanjske gradnje je v delu, ki se nanaša na posamezno udeleženko, sestavni del plana poslovanja le-te.
IV.	UPORABA SKUPNEGA SKLADA STANOVANJ IN SREDSTEV ZA KREDITIRANJE INDIVIDUALNE GRADNJE
18.	člen
Delavci udeleženk oblikujemo stanovanjski sklad, sestavljen iz:
—	stanovanj, katerih viri so združena sredstva za stanovanjsko izgradnjo,
—	kreditov,
—	drugih virov, pridobljenih na podlagi združenih sredstev.
19.	člen
Udeleženke smo udeležene v stanovanjskem skladu s sredstvi, ki smo jih združile.
20.	člen
Da bi zagotovili enake možnosti in pogoje za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev udeleženk, se obvezujemo, da bomo, izhajajoč iz načela vzajemnosti, medsebojno začasno odstopili sredstva stanovanjskega sklada, kadar bomo na podlagi skupno dogovorjenih osnov in meril ugotovili, da so pri katerikoli udeleženki tega sporazuma nesorazmerja med razpoložljivimi sredstvi in prosilci oziroma večja nesorazmerja kot pri ostalih udeleženkah.
21.	člen
Udeleženke sporazuma medsebojno odstopamo stanovanja in druga sredstva stanovanjskega sklada na osnovi skupne prioritetne liste, ki jo ugotovi skupni organ tako, da združi dokončne prioritetne liste posameznih udeleženk.
22.	člen
Udeleženke sporazuma odstopamo sredstva stanovanjskega sklada druga drugi v uporabo za čas trajanja stanovanjske pravice delavca, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, oziroma, dokler posojilojemalec ne vrne posojila.
23.	člen
Pismeni sporazum o začasnem odstopu stanovanja v uporabo drugi udeleženki, sprejmeta na predlog skupnega organa DS udeleženke, ki sredstva odstopa in DS udeleženke, ki sredstva sprejme.
24.	člen
Razdeljevanje sredstev dela stanovanjskega sklada, ki pripada posamezni udeleženki na osnovi vloženih sredstev in vzajemno zagotovljenih sredstev, opravi DS udeleženke oziroma od nje imenovana komisija.
V.	LASTNA UDELEŽBA ZA PRIDOBITEV DRUŽBENO NAJEMNEGA STANOVANJA
25.	člen
Udeleženke bomo v pravilnikih o reševanju stanovanjskih vprašanj pri uveljavljanju obvezne lastne udeležbe za rešitev stanovanjskega vprašanja upoštevale zlasti naslednje osnove in merila:
—	vrednost stanovanja,
—	socialno-ekonomski položaj delavca in njegove družine,
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine.
Udeleženke smo sporazumne, da se uveljavi oprostitev plačila lastne udeležbe za delavce, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredno stanovanje ter za delavce, katerih skupni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 20 % povprečnega osebnega dohodka v SRS.
26.	člen
Udeleženke se zavezujemo, da bomo uveljavile višino lastne udeležbe na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje.
V	osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
V	posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, če družina živi v težjih razmerah, se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenja pristojnega organa za socialno delo. Na njegov predlog pa je v izredno težkih socialnih primerih možna tudi popolna oprostitev lastne udeležbe (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev, to je, smrt zakonca in podobno).
27.	člen
Udeleženke se obvezujemo, da bomo v svojih pravilnikih določile, da se lastna udeležba plača pred vselitvijo oziroma preselitvijo, vrne pa po desetih letih od dneva vplačila v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero, posojila za lastno udeležbo pa bomo odobravale za dobo največ 5 let.
28.	člen
Udeleženke se obvezujemo, da bomo pri dodelitvi družbenega stanovanja svojim delavcem v svojih pravilnikih določile naslednjo minimalno višino lastne udeležbe.
skupni povprečni mesečni dohodek na % udeležbe delav. družinskega člana, izražen v odstotku na nabavno vredna povprečni mesečni osebni dohodek nost stanovanja v SRS v preteklem letu
za družine z dvema in več člani	za samske občane	
do 20%	do 35%	brez udelež.
nad 20 % do 25 %	nad 35 % do 40 %	1 %
nad 25 % do 30 %	nad 40 % do 45 %	2%
nad 30 % do 35 %	nad 45 % do 50 %	3%
nad 35 % do 40 %	nad 50 % do 55 %	4%
nad 40 % do 45 %	nad 55 % do 60 %	5%
nad 45 % do 50 %	nad 60 % do 65 %	6%
nad 50 % do 55 %	nad 65 % do 70 %	7%
nad 55 % do 60 %	nad 70 % do 75 %	8%
nad 60 % do 65 %	nad 75 % do 80 %	9%
nad 65 % do 70 %	nad 80 % do 85 %	10%
nad 70 % do 75 %	nad 85 % do 90 %	11 %
nad 75 % do 80 %	nad 90 % do 95 %	12%
nad 80 % do 85 %	nad 95 % do 100%	13%
nad 85 % do 90 %	nad 100% do 105%	14%
nad 90 % do 95 %	nad 105% do 110%	16%
nad 95 % do 100 %	nad 110% do 115%	18 %
nad 100 %	nad 115 %	
29.	člen
Udeleženke se dogovorimo, da bodo imetniki stanovanjske pravice družbenega stanovanja udeleženke vplačali denarna sredstva lastne udeležbe v sklad skupne porabe udeleženke, ki jim je stanovanje dodelila.
Lastna udeležba se bo vračala iz sklada skupne porabe udeleženk.
30.	člen
Udeleženke bomo v svojih pravilnikih uveljavile možnosti, da bodo delavci iz družin v težkem gmotnem položaju in tiste mlade družine (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 let), ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, vplačale lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje, s tem, da se za lastno udeležbo zavežejo namensko varčevati pri banki, za kar bi dovolili tudi administrativno prepoved na osebni dohodek.
V primerih iz prejšnjega odstavka se bo višina lastne udeležbe določila v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe.
VI.	DODELJEVANJE STANOVANJ V UPORABO IN DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL
31.	člen
Da bi zagotovili enake pogoje in možnosti reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev udeleženk, smo se udeleženke dogovorile, da bomo določale osnove in merila za dodeljevanje stanovanj v skladu s skupnimi osnovami in merili, ki jih določa ta samoupravni sporazum.
V skladu s temi skupnimi osnovami in merili pa bomo dodeljevali tudi stanovanjska posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj.
32.	člen
Skupne osnove in merila, določena s tem samoupravnim sporazumom, so ovrednotena s številom točk.
Udeleženka v smislu načela solidarnosti v svojem pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev ne more spreminjati vrednotenja, določenega v skupnih osnovah in merilih iz tega samoupravnega sporazuma.
33.	člen
Ugotavljanje upravičenosti do stanovanja oziroma posojila kontinuirano opravlja služba stanovanjskega gospodarstva.
Predlog prioritetne liste udeleženke za dodelitev stanovanja oziroma za dodelitev posojila za stanovanjsko gradnjo ta služba pripravi na podlagi ugotovitev iz prejšnjih določb in ga predloži v razpravo delavskemu svetu udeleženke.
Delavski svet udeleženke po poprejšnji obravnavi in ob sodelovanju osnovne organizacije sindikata sprejme prioritetno listo. Skupni organ udeleženke ugotovi skupno prioritetno listo tako, da združi dokončne prioritetne liste vseh udeleženk. Tako sestavljena skupna prioritetna lista se uporablja kot ključ za izdelavo predloga za medsebojno vzajemno odstopanje sredstev stanovanjskega sklada.
34.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da bomo pri gradnji, predvsem pa pri dodeljevanju stanovanj, upoštevale standarde, ki
ne bodo presegali naslednjih normativov:
število družinskih članov	stanovanjska površina do
1	32	m2
2	45	m2
3	58	m2
4	70	m2
Izjeme pri teh normativih so lahko le razmere v družini, ki narekujejo odstopanje,kot npr. tri generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego in podobno.
Ti normativi ne veljajo za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih pred sprejemom tega sporazuma.
35.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da takrat, kadar dva delavca dosežeta enako število točk, ima prednost tisti delavec, ki je dobil več točk po kriteriju "stanovanjske razmere, ki ogrožajo zdravje" oziroma "stanovanjska površina na člana družine".
Zamenjava stanovanj
36.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da se za pridobitev večjega stanovanja uporabljajo iste osnove in merila kot za dodelitev stanovanja.
Sofinanciranje z drugo OZD
37.	člen
V primeru, da je zakonec delavca udeleženke zaposlen v drugi OZD, ki ni udeleženka sporazuma, se lahko njegov stanovanjski problem rešuje skupaj z OZD, kjer je zaposlen zakonec,tako da udeleženka tega SS in druga OZD združita sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja, pri čemer ima ena od udeleženk pravico razpolaganja s tem stanovanjem.
Ustrezen sporazum o skupnem reševanju stanovanjskih problemov pripravi služba za stanovanjsko gospodarstvo.
"Delavec, ki je vložil zahtevek za skupno reševanje stanovanjskega problema v smislu tega člena, mora poleg ostalih dokazil predložiti tudi ustrezen sklep pristojnega organa OZD pri kateri je zaposlen njegov zakonec, da je zagotovljena dogovorjena udeležba".
Soglasje za opravljanje poslovne dejavnosti v stanovanju in za oddajanje dela stanovanja v podnajem.
38.	člen
Za opravljanje poslovne dejavnosti v stanovanju je delavec dolžan priskrbeti soglasje delavskega sveta udeleženke tega sporazuma.
Stanovanje, ki ga je udeleženka tega sporazuma dodelila delavcu v uporabo, lahko uporablja za opravljanje poslovne dejavnosti samo nosilec stanovanjske pravice in njegovi družinski člani.
39.	člen
Delavec vloži zahtevek iz predhodnega člena pri službi za stanovanjsko gospodarstvo in mora zahtevku priložiti soglasje zbora stanovalcev za opravljanje poslovne dejavnosti nosilca zahtevka.
Služba za stanovanjsko gospodarstvo zahtevek s potrebno dokumentacijo posreduje delavskemu svetu udeleženke.
Na osnovi sklepa sveta se delavcu izda pismena odobritev, da lahko on ali član njegove družine opravlja določeno poslovno dejavnost ali pa se ga z obrazloženim sklepom obvesti, da je bil zahtevek zavrnjen.
Kreditiranje
40.	člen
Udeleženke bomo v svojih pravilnikih o reševanju stanovanjskih vprašanj uveljavile kot enotne osnove in merila za stanovanjsko kreditiranje zlasti:
—	najdaljšo dobo vračanja posojila 20 let,
—	najnižjo obrestno mero 4 %,
—	najkrajšo dobo varčevanja 24 mesecev.
Udeleženke se bomo zavzemale za prilagajanje dobe vračanja posojil spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalcev, ob tem pa še posebej za ugodnejše pogoje posojilojemalcev iz vrst mladih družin pri začetku odplačevanja posojil, vendar ob upoštevanju, da skupne mesečne anuitete za stanovanjsko enoto ne morejo biti nižje kot stanarina za odgovarjajoče stanovanje. Pri tem bomo upoštevali, da imajo ob enakih pogojih prednost pri dodelitvi posojila tisti, ki ga bodo uporabljali za kvalitetnejše izvedbe toplotnih izolacij pri stanovanjski gradnji in še zlasti pri prenovi starih stanovanjskih hiš in uvajanju racionalnih sistemov ogrevanja.
Vsa stanovanjska posojila so namenska in se dajejo le na podlagi investicijsko-tehnične dokumentacije ter se porabljajo dokumentarno.
41.	člen
Udeleženke si bomo prizadevale, da bo pri nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja maksimalna vsota kreditov 80 %, pri zadružni stanovanjski gradnji 75 %, pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti pa 60 % od predračunske vrednosti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, določeno v 29. členu tega SSP.
Pri blokovni zadružni gradnji velja enaka maksimalna vsota posojil kot pri nakupu etažnega stanovanja, pri prenovi pa največ 80 % vrednosti.
42.	člen
Udeleženke smo sporazumne, da se pri službi stanovanjskega gospodarstva vzpostavi enotna evidenca vseh stanovanjskih posojil delavcev udeleženk po stanovanjih oziroma stanovanjskih hišah.
43.	člen
Delavec, ki mu je odobreno posojilo po določilih pravilnika v skladu s tem sporazumom, je dolžan z udeleženko tega sporazuma skleniti posebno pogodbo o posojilu.
S	pogodbo iz prejšnjega odstavka se delavec zaveže, da bo vrnil posojilo, če bo prenehal z delom pred potekom naslednjih rokov in sicer:
—	za znesek posojila do 150.000 pred petimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma
—	za znesek posojila od 150.000 do 400.000 pred osmimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma
—	za znesek posojila nad 400.000 din pred desetimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma.
44.	člen
Delavec, ki ne ostane v delovnem razmerju celoten čas, določen s pogodbo v smislu predhodnega člena, je dolžan ne
glede na obliko prenehanja delovnega razmerja, razen če mu preneha delovno razmerje zaradi starostne ali invalidske upokojitve, udeleženki tega sporazuma vrniti neodplačani znesek posojila v enkratnem znesku in sicer v roku šestih mesecev od dneva prenehanja delovnega razmerja.
VII.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO STANOVANJ
45.	člen
Udeleženke se obvezujemo, da bomo v pravilnikih o reševanju stanovanjskih vprašanj določile naslednje osnove in merila za dodelitev in zamenjav stanovanj:
A)	Stanovanjska površina na člana družine
B)	Velikost družine
C)	Kvaliteta stanovanja
Č) Stanovanjske razmere ogrožajo zdravje
D)	Ločeno življenje oziroma dnevna odsotnost zaradi vožnje
E)	Dolžina izpostavljenosti opisanim stanovanjskim razmeram
F)	Čakalna doba — število prijav
G)	Socialni položaj
H)	Invalidnost, bolezen ali starost v družini
I)	Samohranilstvo
J)	Strokovnost
K)	Skupna delovna doba
L)	Delovni staž v tozdu oziroma DSSS, udeleženki tega sporazuma
M)	Inovatorstvo
N)	Težki pogoji dela
O)	Število članov družine, zaposlenih v Gorenju
P)	Sodelovanje v NOV.
A)	Stanovanjska površina na člana družine
-	do 3 m2	15 točk
-	nad	3	do 6 m2	13	točk
-	nad	6	do 9 m2	11	točk
-	nad	9	do 12 m2	7	točk
-	nad	12 m2	0	točk
Razlaga:
1.	Za člane družine štejejo otroci in posvojenci dokler se šolajo, oziroma tako dolgo kot veljajo splošna družbena merila, po katerih uživajo status odvisnega člana družine, ki ga preživljajo starši.
Za člana družine veljajo tudi starši prijatelja oziroma njegovega zakonskega tovariša, vendar samo pod pogojem, da le-ti zaradi zdravstvenih razlogov ali splošne oslabelosti oziroma ostarelosti trajno niso sposobni živeti sami zase in niso v delovnem razmerju. Takšno stanje je treba dokazati z uradnim potrdilom, ki ga izda ustrezna pooblaščena ustanova.
2.	Vdove z otroki, vdovci z otroki, razvezani z otroki, matere samohranilke in očetje samohranilci se po 1. kriteriju obravnavajo, kot da živijo v zakonski skupnosti še z drugim zakoncem.
3.	Samski delavci, starih več kot 32 let in samske delavke, stare več kot 30 let, z najmanj 5 let neprekinjene delovne
dobe v tozdu ali DSSS,udeleženki tega sporazuma, se obravnavajo enako kot delavci iz prejšnjega odstavka te razlage.
4.	Uradno zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece velja.kot da je otrok rojen. Potrdilo mora biti izdano v času razpisnega roka, izdati pa ga mora zdravstvena ustanova na osnovi izvida ginekologa.
5.	V stanovanjsko površino se računajo sobe, kuhinja, uti liti, hodniki v stanovanju, sanitarije, shramba v stanovanju.
6.	Tudi pri tem kriteriju velja razlaga, podana pod kriterijem A), točke 1., 2., 3.
7.	Delavcu, ki živi ločeno od družine, se točke po tem kriteriju določijo iz razmer, v katerih stanuje on osebno.
8.	V primeru, da delavec stanuje v stanovanjskih prostorih, kjer uporablja sanitarije in pomožne prostore kot soupo-rabnik, se le-ti ne štejejo v stanovanjsko površino, temveč se upošteva čista stanovanjska površina.
B)	Velikost družine
—	zakonca	in 3 ali več otrok	5 točk
—	zakonca	in 2 otroka	4	točke
—	zakonca	in 1 otrok	3	točke
—	zakonca	brez otrok	2	točki
—	samski delavec	1	točka
Razlaga:
Velikost družine ugotavljamo skladno z določili razlage
kriterija A).
C)	Kvaliteta stanovanja oziroma bivalnega prostora
1.	Skupina pomanjkljivosti
—	ni vodovoda,
—	ni kopalnice (tudi ne za souporabo),
—	WC izven zgradbe,
—	stanovanja ni mogoče ogrevati na običajen način, ker ni dimnika (centralne ni).
2.	Skupina pomanjkljivosti
—	nima kuhinje, vendar je prijavitelj poročen,
—	nima spalnice, vendar je prijavitelj poročen in ima vsaj enega otroka,
—	nima WC in kopalnice, ali ju lahko koristi v souporabi z drugimi,
3.	Skupina pomanjkljivosti
—	stanovanje je kletno,
—	stanovanje je podstrešno,
—	stanovanje je temno,
—	stanovanje je vlažno, a zdravje ni ogroženo,
—	stanovanje je težko ogrevati (slabo izolirano, prepih, mrzel pod ...),
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti iz prve skupine
5 točk
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti iz druge skupine
ali eno iz prve, eno iz druge skupine	4 točke
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti iz tretje skupine,
ali eno iz tretje, eno in druge	3 točke
—	stanovanje ima eno pomanjkljivost iz druge ali tretje
skupine	2 točki
—	stanovanje ima eno pomanjkljivost iz tretje skupine
Č) Stanovanjske razmere ogrožajo zdravje	1 točka
— zakonca z enim ali več otroki	8 točk
— zakonca brez otrok	6 točk
— samski delavec	3 točke
Razlaga:
1.	Kadar delavec do zaključka javnega razpisa stanuje v zdravju škodljivih razmerah od 1 leta do 2 let mu pripada plovica točk po tem kriteriju, če pa v takšnih razmerah živi 2 in več let pa polno število točk.
2.	Stanovanjske razmere lahko ogrožajo zdravje z dveh vidikov:
—	gradbeno-staični vidik, ki vključuje konstrukcijske pomanjkljivosti in gradbeno-statično dotrajanost, kar se odraža v nevarnosti zruškov, nevarnih nagibih sten, nevarnih dostopih do stanovanja po konstrukcijsko po-manjljivih stopnicah, podiranju strehe, itd.
—	medicinsko-higienski vidik, ki vključuje pomanjkljivosti kot so velika vlaga, hud prepih, nemožnost učinkovitega ogrevanja.
3.	Če prijavitelj navede, da stanovanjske razmere, v katerih živi, ogrožajo zdravje stanovalcev, je obvezen komisijski ogled stanovanjskih razmer.
Svet za stanovanjsko gospodarstvo v ta namen imenuje komisijo za ogled in oceno stanovanjskih razmer, ki jo sestavljajo:
—	en gradbeni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je srednja tehnična šola gradbene smeri,
—	en socialni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je višja šola za socialne delavce,
—	en predstavnik sindikata, ki mora združevati svoje delo v eni od udeleženk tega sporazuma najmanj tri leta.
D)	Ločeno življenje oziroma dnevna odsotnost zaradi vožnje na delo
—	živi ločeno od družine, vožnja izključena 8 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 14 ur 7 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 13 do 14 ur
5 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 12 do 13 ur
2 točki
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 11 do 12 ur
1 točka
Razlaga:
1.	Za določanje časa dnevne odsotnosti zaradi vožnje na delo se upoštevajo časi prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in čas, potreben, da pride delavec do javnega prevoznega sredstva in nazaj.
2.	Maksimalno število točk po tem kriteriju lahko dobi le delavec, ki živi ločeno od družine in je vožnja na delo z javnimi prevoznimi sredstvi zaradi velike dolžine poti in organizacije javnih prevozov izključena.
Če je vožnja na delo možna, delavec pa vseeno živi ločeno od družine, točkujemo, kot da bi se delavec na delo vozil in upoštevamo, koliko bi bil v takšnem primeru dnevno odsoten z doma.
3.	Delavec ima pravico do točkovanja po tem kriteriju pod pogoji, da je bil do dneva zaključka razpisa za dodelitev stanovanja najmanj 2 leti v opisanih razmerah.
4.	Samski delavec ali delavka se po tem kriteriju točkujeta
tako, da dobljeno število točk pomnožimo s faktorjem 0,5. Ta omejitev pa ne zadene vdovz otroki, vdovcev z otroki, mater samohranilk in očetov samohranilcev, kot tudi ne samskih delavcev, starih več kot 32 let in samskih delavk, starih več kot 30 let in imajo najmanj 5 let delovne dobe v tozdu ali DSSS, udeleženki tega sporazuma.	.
-do 2 leti	0	točk
—	nad	2 do	4 leta	2	točki
—	nad	4 do	6 let	3	točke
—	nad	6 let	4	točke
F)	Čakalna doba — položaj na prioritetni listi v preteklem letu
—	prvih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi
dosegel dodelitev stanovanja	3 točke
—	drugih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi dosegel dodelitev stanovanja	2 točki
—	tretjih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi dosegel dodelitev stanovanja	1 točka
Razlaga:
1.	Na prioritetni listi preteklega leta oziroma prejšnjega razpisa prijav poiščemo zadnjega, ki mu je v prejšnjem razpisnem obdobju že bilo dodeljeno stanovanje na podlagi doseženega števila točk. Pri tem se za prejšnje razpisno obdobje šteje čas od začetka prejšnjega prijavnega roka do začetka letošnjega oziroma sedanjega prijavnega roka.
2.	S tremi točkami se točkujejo tudi vsi tisti, ki na prejšnji prioritetni listi sledijo prvim dvajsetim, pa imajo enako število doseženih točk kot dvajseti.
3.	Temu ustrezno se potem število drugih dvajset zmanjša.
4.	Po istem principu določimo tudi točke drugim dvajsetim in tretjim dvajsetim.
G)	Socialni položaj
Točkuje se mesečni OD na člana družine kot delež poprečnega mesečnega OD v gospodarstvu SRS v koledarskem letu pred razpisom prijav:
—	do 30 % poprečnega OD na člana družine 5 točk
—	nad 30 % do 40 % poprečnega OD na člana družine
3 točke
—	nad 40 % do 50 % poprečnega OD na člana družine
1 točka
—	nad 50 % poprečnega OD na člana družine 0 točk
H)	Invalidnost bolezen ali starost v družini
—	prisotnost invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da trajno sam ne more opravljati dnevnih opravil:
jemanje hrane, osebna higiena, sprehod	4 točke
—	prisotnost invalidnega, bolnega ali ostarelega člana
družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da trajno sam ne more opravljati vseh dnevnih opravil, marveč samo nekatera	2 točki
Razlaga:
Za invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine se šteje bolnik, ki ustreza eni od definicij obeh stopenj ter je s prijaviteljem v najožjem sorodstvu, to je oče, mati, sin, hči ali posvojen otrok.
Pri tem se, kadar gre za defektnega otroka, ki bi ga lahko uvrstili samo v drugo stopnjo (2 točki), vedno oceni s prvo stopnjo (torej 4 točke), da bi na ta način naglasili potrebno večje pomoči ob težavah, ki so, če je v družini defekten oziroma invaliden otrok in ki se še stopnjujejo, če niso stanovanjski pogoji kolkor toliko urejeni.
I)	Samohranilstvo
—	prijavitelj je samohranilec, samohranilka 3 točke
— prijavitelj je nekvalificiran	0 točk
— prijavitelj je priučen	2 točki
— prijavitelj ima končano poklicno šolo	7 točk
— prijavitelj ima končano srednjo šolo	10 točk
— prijavitelj ima končano višjo šolo	13 točk
— prijavitelj ima končano visoko šolo	14 točk
— prijavitelj ima končano tretjo stopnjo K) Skupna delovna doba	15 toč k
— do 3 leta	0 točk
— nad 3 do 5 let	1 točka
— nad 5 do 10 let	3 točke
— nad 10 do 15 let	5 točk
— nad 15 do 20 let	7 točk
— nad 20 let	9 točk
L) Delovni staž v tozdu oziroma DSSS, udeleženki tega sporazuma	
— do 2 leti	0 točk
— nad 2 do 4 leta	5 točk
— nad 4 do 6 let	10 točk
— nad 6 do 8 let	14 točk
— nad 8 do 10 let	17 točk
— nad 10 let	20 točk
M)	Inovatorstvo
—	prijavitelj ima status inovatorja, sprejeta in nagrajena pa sta že dva ali več njegovih predlogov 5 točk
—	prijavitelj ima status inovatorja, sprejet in nagrajen je
en njegov predlog	3 točke
N)	Težki pogoji dela
delavec dela že dve ali več let na delih, na katerih so fizični napor, neugodni delovni pogoji in klimatske razme-
re po analitični oceni ocenjene na skupno
—	do 70 točk	0 točk
—	od 71 do 164 točk	2 točki
—	od 165 do 258 točk	3 točke
—	od 259 do 352 točk	4	točke
—	od 353 do 446 točk	5 točk
O)	Število članov družine, zaposlenih v Gorenju
—	v Gorenju zaposlena oba zakonca ali več članov družine	6 točk
—	v Gorenju zaposlen samo prijavitelj	0 točk
P)	Sodelovanje v NOV
—	priznano sodelovanje v NOV pred 9. 9. 1943 20 točk
—	internacija pred 9. 9. 1943 in vojna sirota, ki je izgu-
bila oba starša v času NOV, v času izgube staršev pa še ni dopolnila 16 let	15 točk
—	priznano sodelovanje v NOV po 9. 9. 1943 in internacija po 9. 9. 1943.	10 točk
Vlil. SKUPNI ORGAN, SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA IN POOBLAŠČENA OSEBA
46.	člen
Skupni organ podpisnic tega sporazuma je svet za stanovanjsko gospodarstvo. Svet sestavlja po en delegat oziroma njegov namestnik udeleženke sporazuma, ki ga izvoli njen delavski svet.
Mandat sveta traja 2 leti.
Svet opravlja delo na sejah.
47.	člen
Delo sveta je javno in se zagotavlja tudi z objavljanjem stališč, sklepov in drugih odločitev v informacijskih sredstvih podpisnic tega sporazuma.
48.	člen
Svet ima predsednika in namestnika predsednika, ki se izvolita na prvi seji izmed delegatov. Seje sveta sklicuje njegov predsednik. V sklicu seje mora biti razviden dnevni red ter kraj in čas zasedanja.
49.	člen
Svet lahko po potrebi pritegne v svoj sestav še zdravnika, socialnega delavca, psihologa in druge strokovnjake.
50.	člen
Svet ima naslednje pristojnosti:
1.	Prijavlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in planov stanovanjske gradnje ter jih predlaga udeleženkam v predhodno obravnavo in sprejem.
2.	Obravnava vprašanja in pripombe udeleženk in daje o tem mnenja in poročila v zvezi s skupnim poslovanjem o uporabi združenih sredstev in o zaključnem računu združenih sredstvih za stanovanjsko gradnjo.
3.	Predlaga udelženkam skupno stanovanjsko politiko.
4.	Sprejema letne etape stanovanjske gradnje in opravlja naloge v zvezi z njeno realizacijo.
5.	Sestavlja periodične in zaključne račune združenih stanovanjskih sredstev in daje zborom delavcev udeleženk poročilo o porabi teh sredstev.
6.	Predlaga izvedbo razpisa za dajanje stanovanjskih prijav in vlog za dodelitev posojil za individualno stanovanjsko gradnjo,
7.	Ugotavlja skupno prioritetno listo ter izdela predlog vzajemnega zagotavljanja stanovanj in drugih sredstev stanovanjskega sklada.
8.	Imenuje komisijo za preverjanje stanovanjskih razmer in komisijo za ugotavljanje ogroženosti stanovanjskih razmer.
9.	Opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa ta sporazum v drugih določbah.
Delo sveta urejuje poslovni svet.
Svet sprejema sklepe s soglasjem vseh delegatov, kadar odloča po 1., 3., 4., 5., 6., 7. točki tega člena.
Delegat udeleženke glasuje o predlaganih sklepih in drugih odločitvah v smislu prejšnjega odstavka na podlagi smernic in stališč, ki mu jih je dal delavski svet udeleženke.
51.	člen
Služba stanovanjskega gospodarstva v sestavi kadrovskega sektorja v DSSS Gorenje TGO, n.sol.o., Titovo Velenje, opravlja v zvezi z izvajanjem določb tega samoupravnega sporazuma predvsem naslednja dela oziroma naloge:
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov in planov stanovanjske gradnje ter jih predlaga svetu in pristojnim organom udeleženk,
—	pripravlja elemente planov udeleženk v delu, ki se nanaša na reševanje stanovanjskih vprašanj,
—	opravlja vse zadeve, potrebne za celovito planiranje in financiranje stanovanjske graditve,
—	pripravlja predlog letnih etap, stanovanjske izgradnje in
odgovarja za pravočasnost pridobitve investicijske in gradbeno-tehnične dokumentacije,
—	pripravlja predloge gradbenih pogodb in pogodb o oroča-nju stanovanjskih sredstev pri temeljni banki ter drugih pogodb v zvezi z izvajanjem skupnega plana stanovanjske gradnje,
—	odgovarja za vse postopke v zvezi s pridobivanjem izvajalcev, dogovarjanjem ter tehnično in dokumentacijsko kontrolo del, kvaliteten prevzem stanovanj in zagotovitev odprave napak v garancijskem roku v sodelovanju s SISS,
—	pripravlja poročilo o uporabi združenih stanovanjskih sredstev in jih predlaga svetu,
—	pripravlja gradivo (poročila, ocene, analize,itd.), potrebno za delo delegacij za SISS SZS in Sl KS s svojega delovnega področja.
V zvezi z dodeljevanjem stanovanj in stanovanjskih posojil
pa opravlja predvsem naslednja dela oziroma naloge:
—	pripravlja in izvaja razpise o vlaganju prijav za dodeljevanje stanovanj in posojil,
—	vodi in odgovarja za vsa strokovna opravila za pridobivanje podatkov, potrebnih za ugotavljanje upravičenosti oziroma za preverjanje prijav za dodelitev stanovanja oziroma stanovanjskih posojil,
—	organizira oglede stanovanjskih razmer prijaviteljev in stanovanjske gradnje individualnih stanovanjskih hiš,
—	po izvedenih postopkih daje pristojnim organom udeleženk vso dokumentacijo s strokovno oceno izpolnjevanja pogojev za dodelitev stanovanj ali posojila po določbah tega samoupravnega sporazuma,
—	pripravlja odločbe na podlagi sklepa sveta in vodi postopek sklepanja pogodb o oddaji stanovanj oziroma dodelitvi stanovanjskih posojil,
—	vodi vso evidenco stanovanj v uporabi udeleženk in evidenco stanovanjskih razmer ter opravlja vse posle v zvezi z obveznostmi, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb o oddaji stanovanj oziroma pogodb o stanovanjskih posojilih,
—	opravlja vsa strokovno administrativna dela v zvezi z izvajanjem tega samoupravnega sporazuma.
52.	člen
Za sklepanje pogodb in samoupravnih sporazumov v zvezi z
izvajanjem tega samoupravnega sporazuma je pooblaščen
Ta delavec je tudi odredbodajalec za uporabo združenih sredstev na podlagi odločitev sveta in pristojnih organov udeleženk.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Obvezno razlago določbe tega sporazuma sprejmejo delavci udeleženk na isti način kot je sprejet ta akt.
54.	člen
Vsi pravni akti,sprejeti v zvezi s stanovanjsko gradnjo, dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih posojil, sklenjeni v času veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo,sklenjenega 1979.leta, ostanejo v veljavi.
55.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se izvajajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
56.	člen
Ta sporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi, potem ko ga sprejmejo delavci z referendumom, ter ko ga podpišejo pooblaščenci oziroma pooblaščeni predstavniki udeleženk ter sindikat.
Udeleženke:	Pooblaščenci:
OBRAZLOŽITEV
OBRAZLOŽITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN OSNUTKA PRAVILNIKA O REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ TOZD IN DSSS
Ustavno sodišče SRS Slovenije je s sklepom št Ul 77/79 13, z dne 13. 11. 1980, naložilo udeleženkam sporazuma, da v roku 6 mesecev odpravijo neustavnosti in nezakonitosti samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo, sprejetega leta 1979 (v nadaljevanju sporazum).
Na predlog Gorenja je ustavno sodišče podaljšalo rok uskladitve do 31. 12. 1981.
Bistvena pomanjkljivost sedanje normativne ureditve — odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Gorenju je v tem, da udeleženke sporazumov nimajo svojih samoupravnih aktov na nivoju tozda oziroma DSSS, ter da o dodelitvi stanovanj in posojil odloča skupni organ.
Da bi torej uredili odnose na področju stanovanjskega gospodarstva v skladu z ustavo in zakonom, morajo udeleženke:
1.	Obstoječi sporazum spremeniti tako, da bo urejal le odnose v zvezi z združevanjem in uporabo sredstev za stanovanjsko gospodarstvo ter določal skupne osnove in merila za urejanje tistih zadev, za katere bodo udeleženke ugotovile, da imajo skupni interes.
2.	Vsaka mora sprejeti še svoj samoupravni splošni akt (pravilnik), s katerim bo uredila celotno področje reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev tozda oziroma DSSS v skladu s sporazumom.
Zaradi boljše preglednosti nismo pripravili osnutka predlaganih posameznih sprememb in dopolnitev sporazuma, ampak le osnutek prečiščenega besedila sporazuma.
Glavne spremembe sporazuma so naslednje:
— obstoječi sporazum predvideva združevanje sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo v skupni fond, s katerim udeleženke skupaj upravljajo in gospodarijo. Vsaka udeleženka ima pri združenih sredstvih delež, ki je sorazmeren deležu sredstev, ki jih je združila. To pomeni, da je delež udeleženke v združenih sredstvih sicer določljiv (se da določiti), ni pa določen.
Z drugimi besedami takšno združevanje označujemo tudi kot združevanje na osnovi idealnih deležev.
Osnutek sprememb predvideva združevanje sredstev na osnovi tako imenovanih realnih deležev. To pomeni, da tozdi in DSSS sredstva združujejo v skupni fond, vendar pa delavci vsakega tozda in DSSS točno vedo, katera stanovanja oziroma kolikšna denarna sredstva ..pripadajo" posamezni udeleženki. Delež je seveda odvisen le od višine vloženih sredstev.
Da bi v Gorenju ne glede na tozd oziroma DSSS, kjer posamezni prosilec združuje delo, zagotovili enakopravno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, osnutek predvideva, da se udeleženke obvežejo, da bodo začasno medsebojno odstopale prosta sredstva stanovanjskega fonda.
Ob tej predlagani spremembi moramo pojasniti, da dosedanji način združevanja ni bil v nasprotju z zakonom. Delavci lahko svobodno združujejo sredstva za skupno porabo v tozdu s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugem tozdu oziroma DSSS in se lahko tudi popolnoma svobodno in samoupravno dogovorijo za način delitve in uporabe združenih sredstev, pri čemer lahko upoštevajo načelo solidarnosti, načelo vzajemnosti ali pa se odločijo za kombinirano rešitev.
Predlagani način združevanja in delitev sredstev temelji na pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja v Titovem Velenju, ki smatra, da bomo s predlagano varianto dosegli, da bodo delavci tozdov in DSSS še bolj obvladovali dohodek, ki ga ustvarijo in bodo imeli kontrolo nad njegovo porabo.
—	Osnutek predvideva tudi posamezne spremembe pri osnovah in merilih za dodelitev in zamenjavo družbenih stanovanj. Glede na to, da je bilo v 44. številki Informatorja z dne 9. 12. 1981 objavljeno celotno gradivo v zvezi s predlaganimi spremembami osnov in meril, na tem mestu ne bomo ponavljali razlage.
—	Spremenijo se tudi pristojnosti skupnega organa udeleženk Sveta za stanovanjsko gospodarstvo. Ker mora imeti vsaka udeleženka svoj samoupravni splošni akt, ki ureja reševanje stanovanjskih vprašanj in ker lahko odloča o dodelitvi oziroma zamenjavi stanovanj ter dodelitvi stanovanjskih kreditov le DS tozda oziroma DSSS ali od njega imenovana komisija, se skladno s tem spremenijo tudi pristojnosti sveta.
—	Dopolnitve sporazuma se nanašajo predvsem na vprašanja lastne udeležbe, standarde, ki se upoštevajo pri dodeljevanju stanovanj ter na vprašanja kreditiranja individualne gradnje.
Vsebina vseh teh predlaganih določb je usklajena z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS Sloveniji (Ur. list SRS, št 15/81), ki vse organizacije združenega dela zavezuje, da uredijo odnose v mejah, ki jih postavlja dogovor.
Osnutek pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj je pripravljen na osnovi zakonskih zahtev, da delavci tozdov in DSSS s svojim samoupravnim splošnim aktom uredijo odnose na področju stanovanjskega gospodarstva.
Skupni akt udeleženk, v našem primeru samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gospodarstvo, namreč ne moremo šteti za akt, ki bi neposredno urejal odnose v tozdih in DSSS.
Osnutek je enoten za vse udeleženke, raterv za tiste, ki imajo v svojih temeljnih organizacijah poslovne enote.
Enotnost pravilnikov je naravna posledica skupno dogovorjenih izhodišč za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, kot so na primer osnove in merila za dodelitev ter zamenjavo stanovanj, osnove in merila za določitev višine lastne udeležbe, itd.
Osnutek predvideva ugotavljanje prioritetne liste v tozdu oziroma DSSS enkrat letno. Za odločanje o dodelitvi ali zamenjavi stanovanja ter dodelitvi posojil, poseben organ predvideva komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj, ki bi jo imenoval DS tozda oziroma DSSS na predlog sindikata. Komisija bi imela torej enak položaj kot ga ima komisija za delovna razmerja oziroma komisija za varstvo pravic. O zahtevah za varstvo pravic pa bi odločal DS.
Postopek dodeljevanja stanovanj je bolj kot v obstoječem samoupravnem sporazumu iz leta 1979 podrobneje razčlenjen v osnutku. Na osnovi prioritetne liste tozda in DSSS, ki bi jo ugotovila komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj, bi prosilci prejeli pismene odpravke oziroma sklepe.
v katerih bi bila navedena stopnja upravičenosti posameznega delavca do dodelitve stanovanja.
V sklepu bi bilo razvidno, katero mesto zaseda posamezni delavec na prioritetni listi tozda oziroma DSSS. Zoper takšen sklep je seveda dopustna zahteva za varstvo pravic na DS. Odločitev DS je dokončna, kar pomeni, da je v okviru tozda oziroma DSSS sklep izvršljiv in da ga lahko spremeni le sodišče. Na osnovi združenih dokončnih prioritetnih list bi Svet za stanovanjsko gospodarstvo ugotovil možnosti za medsebojni odstop sredstev in izdelal tudi konkretne predloge. Ko bi delavski sveti udeleženk, ki si medsebojno odstopajo sredstva, potrdili nalogo, bi komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj v tozdu in DSSS odločala o dodelitvi konkretnih stanovanj posameznim delavcem ter določala višino lastne udeležbe. Zoper ta sklep bi imel delavec pravico ugovora, vendar ne glede vrstnega reda na prioritetni listi, ampak samo glede ustreznosti dodeljenega stanovanja in višine lastne udeležbe.
NE POZABITE!
Mnenja, pripombe in predloge sprejema Služba za stanovanjsko gospodarstvo do 20. januarja 1982.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani; Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štu-kovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja; Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jož'; Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1 981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.
NOVOLETNA KRONIKA
UPOKOJENCI GORENJA NA OBISKU OB NOVEM LETU
Tovarniška konferenca osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO je tudi ob letošnjem prelomu leta povabila v tovarno naše nekdanje sodelavce.
Okrog osemdeset upokojencev Gorenja, kar je dobra polovica vseh, se je zbrala na že kar tradicionalnem novoletnem srečanju. Gostom je na tokratnem srečanju spregovoril član poslovodnega odbora za razvojno tehnične zadeve Peter Krepel. Nekdanjim delavcem Gorenja je predvsem pojasnil prizadevanja Gorenja v letu 1981, ki so bila v največji meri posvečena izvozu izdelkov na konvertibilna tržišča. Hkrati pa je tudi orisal perspektive Gorenja, ocenil tehnološki razvoj in se ustavil znova ob pomembni nalogi v letu 1982 — ob nadaljnjih prizadevanjih za še večji izvoz.
Nekdanji sodelavci so si ogledali proizvodnjo hladilnikov in štedilnikov, nato pa so še dalj časa zadržali na tovariškem novoletnem srečanju.
DEDEK MRAZ OBDARIL UČENCE PODRUŽNIČNE ŠOLE CIRKOVCE
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje je pokrovitelj pionirskega odreda „Toledo" na drugi velenjski osnovni šoli. S tem pa je tudi pokrovitelj podružnične osnovne šole Cirkovce. Prav s to šolo, v katero letos hodi le vsega sedem otrok, štirje v prvi in trije v tretji razred, je Gorenje navezalo tesne stike že pred osemnajstimi leti in prav tolikokrat je učence v tem lepem kraju nad Škalami obiskal dedek Mraz z darili kolektiva Gorenja.
Tako prisrčno, kot je vsako leto ob težko pričakovanem prihodu dedka Mraza, je bilo tudi letos. Prav za te otroke, pa še za učence četrtega razreda, ki pa že hodijo v šolo v Škale, je tudi letos bi! med dobrotami vrednostni bon.
V zahvalo dedku Mrazu so učenci pripravili res pester spored pesmi in recitacij. Učiteljica Helena Cafuta je ob tem dejala, da je bilo potrebno kar veliko prizadevanja, preden se je vsak izmed učencev naučil svojo pesem in recitacijo. To pa je tudi pomembno, kajti otroci z oddaljenih kmetij so že sicer prikrajšani za marsikaj, novoletni nastop pa jim zato pomeni še mnogo več.
Prireditev v šoli je pomemben dogodek za Cirkovce in zato ga tudi starejši dostojno proslavijo, kot se to ob novem letu spodobi.
DELOVNEMU KOLEKTIVU ŽELIM V LETU 1982 MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV
FRANC LESKOŠEK-LUKA