POLET GLASILO KRŠČANSKE DELAVSKE MLADINE MLADINSKA ZVEZA -------------- J S Z - LJUBLJANA PRILOGA .DELAVSKI PRAVICI", 18. APRILA 1935 Večni DELAVEC je trpel in dotrpel. In v treh dneh je s svojo močjo od mrtvih vstal. Skrivnost in veličina, ki je ne bomo nikdar doumeli... In v prazniku Vstajenja Vam kličemo: »Vstanite brat jel Prihaja čas, ko bo misel, vsejana v naša srca, vzcvetela, rodila in obrodila! V stanite, da gradimo sebe in druge, da ostanejo za nami množico trpečih, ki v temi iščejo stezo, ki vodi navzgor k Luči! Vstanite in o nevzdržnem poletu naj procesija delavske mladine hiti proti soncu, proti svetlim vzorom našega stremljenja! Vstanite iz grobov neodločnosti, dvignite se z lastno močjo, in tisti, ki Vas hočejo imeti pokopane, se bodo prestrašili in razbežali, kot svoj-čas rimski vojaki! Vstanite, in pohitite v nevzdržnem poletu z nami in za nami! Naša pota so jasna, toda strma. A smo mladi in silni in ne bojimo se težav, ker vemo, da hodimo kvišku!« Z besedo in dejanjem si bomo utirali pot v našem stremljenju: Graditi delavsko kulturo in doseči podvig proletarskega človeka na osnovnih temeljih naše miselnosti, da bomo lahko dajali Bogu, kar je božjega in človeku, kar je človeškega. Pred nami blestijo vzorniki, ki so o trpljenju in delu bili poveličani, nad vsemi pa lebdi belo telo Križanega, razpetega na črnem lesu. Šele ko je bil križan, je zavladal z edino besedo: »LJUBITE SE MED SEBOJ1* Moč njegove ljubezni je osvojila srca in zaplamenela, da je preobrazila rodove. In po Njegovi sledi pojde naša pot. B. I. Članstvu Mladinske zveze JSZ in njenim prijateljem želimo blagoslovljen praznik Vstajenja! Centralni odbor Mladinske zveze JSZ Regulator deta Današnja mladina hoče dela in udejstvovanja. Naj večji greh današnje dobo in družbe jo, da mladim ne da dela, da jo ne pusti sodelovati v gospo--darstvu, oblikovanju družbenega roda, k soustvarjanju kulture. Maščevanje — nujne zle posledice — ne bodo izostale in bodoči rodflvi bodo hudo trpeli za grehe sedanje družbe. Stoječa voda se usmradi, počivajoči plug zarjavi. Prav tako človek. Človek pa ni le mrtva reč, ki so nadomesti z drugo, človek je živ organizem, je snujoči duh, ki ustvarja iz sebe za sebe in zu družbo. Mlad človek pa snuje in ustvarja vedno. Cc to snovanje ni vidno takoj, bo vidno po poznejših rezultatih na človeku samem-in po posamezniku ua družbi. To snovanje mladine pa ne najde v današnjih dneh rednega '/.aposlenja, ampak se v mladini zbira in kopiči, oplaja se s fantazijo in zahaja v revolucionarno, da, anarhistično smer, ki bo prej ali slej zbruhnila. Odtod toliko nezadovoljnosti v mladini sami. Dela hoče, sodelovanja, hoče, ustvarjanja hoče, pa ga n"o najde. In današnja družba gloda mladino le od strani in maje z glavami: »Iz te mladine ne bo nič dobrega.« A kdo je kriv? Vprav tisti, ki. majejo z glavami, naši nepravi vzgojniki. Mladina pa bo dobra, ako bo njeno sodelovanje našlo čim vec stvarnih polj, čim več prilike za udejstvovanje in čim močnejše činitelje za uravnavanje njene volje do dela in snovanja. Delo in kruli mora imeti mladina. A to ni vse, to še ni dosti. Kajti koliko jih je, ki se ne bi hoteli udejstvovati kakorkoli še po delovnem času? In zlasti za to delo, za to udejstvovanja je treba prilike in regulatorja, je treba, privlačnosti ili smeri. To pa daje mladinska organizacija. Kdor hoče dobro mladino, kdor hoče delovno mladino, kdor hoče sposobno mladino, ta mora z vsemi močmi delati za mladinsko gibanje, za našo Mladinsko zvezo. Mladinska zveza je prilika za delo in udejstvovanje. Mladinska zveza je pa tildi regulator (ega udejstvovanja in sicer v jedru, osnovali in metodah zdrav, dober in pravilno usmerjen regulator. Quo vadiš... Mednarodni urad dela je objavil statistiko, brezposelnosti v 'kulturnih državah. Vseh brezposelnih je okrog 25 milijonov, 'med temi jo ena'četrtina mladine pod 25 leti (6—7 milijonov). Porazna je naslednja razpredelnica, ki ki}že ja*ii<> .vso grozo, ki lega na mladino. Država odst. vseh brezposelnih je stavila le:. Nemčija julij'1933 ‘2K.1& -poči 34 let junija 1933 le 18.N% -J' . U.S.A. april 1930 87,6% . j«-# M Finska . oktober 1933 33.3$! 16 -2.] el Anglija 1.1931 .30.2% . 1*4-24 e Madjarska 1. 1930 42 % pod 24 let • ■ . Italija 1. 193*2 41i3% . 1JMŽ5 let Norveška 1.1933 27 % . .18-24 let Nizozemska okt. 1933 - 27.&% pod 25 let Švedska nov. 1933 33.7% 16—-2.» let Švica Quo vadiš. Kuropa7> : III ....II . . J _■■■■• Iz centrale Vsem članom M. Z. j p. namenjena ta vsakomesečna priloga Pravice.' »Polet kršč. delavske mladine« smo ca imenovali. Naj bi bil v njem res odraz našega dela, naj bi bil ognjišče, odkoder bomo črpali novih moči za naše odgovorno delo. Vsak član naj ga pozno prebere in članke na sestankih prede-batirajte. Kakšen bo list in kako bo z ti jim, ne bomo govorili. Le tega se zavedajte, da bo tak, kakršnega boste hoteli vi. ker nimamo podpor m ne plačujemo honorarjev. Če boste vi točni v plačevanju članarine, bo tudi priloga redno izhajala; kakor globoko in tehtno boste posegli v delo, tako globok bo list.. Na delo tovariši, da bomo uspešno prodirali po naši poti! Mladina poroča Mladinski odsek v Celju ustanovljen! To ni formalnost. To je dokaz dela in Volje! Spoznanje mladih, da-so poklicani k graditvi nove stavbe, stavbe pravičnosti in poštenja, to spoznanja .e dobilo svojo končno obliko v mladinskem odseku.. Prav tako! Ti tovarišica in ti tovariš, ki si z doslednostjo svojih misli pristopil v vrsto borcev za socialno pravičnost — pozdravljen! Kakor število starejšega delavstva, tako tudi mi "mlad^ verjamemo v dvig od krivic samo svojim močem. To, kar bomo sami naredili, to bo edino nam vsem koristilo, kajti obljub, ki dežujejo že čez deset let, smo vsi siti, vse to ni ničesar prineslo in danes je postalo vse to le še golo norčevanje! Delavska mladina, veruj v svoje sile, ne odmikaj se od tega najvažnejšega svojega poslanstva, ki je tesno združeno s tvojim življenjem .samim! Kakor smo ponosni na eni strani na vso naše stremljenje, prav tako moramo iti' na delo med one, ki prav tako životarijo iz'dneva v dan, ki le morda brezposeln, ki vidi in godrnja ■ čez kapitalistično družbo, a v svoji slepoti ne najde ali noče pajti poti v delavsko organizacijo; O slepote! V svoji domišljavosti ostane podzavestno- pokorili sluga do »višjih'*, v. svoji slepoti se izgublja nad vsakdanjimi igrami, ki so razpredene vseufiokpli. In vendar je zanj Kakor*u na* vse ista pot: strnjeno naprej po začrtanem. In začrtano? Delavstvo, ki si izgubljetto, ki te pehajo in izčrpavajo, ti boš iiuelo nekoč tudi pravico Duplica. Našp skupina Mladinske zveze se je že rftzvila v košato drevo, katero bo vzcvetelo in, upamo, da bo tudi rodilo obilen sad. Zavedamo se, da je treba mladini najprej nuditi pošteno razvedrilo, potem bo bolj sprejemljiva za pouk in izobrazbo. Pretekli mesec smo si ustanovili dramatični, pevski in tamburaški odsek. Vsak odsek je dobil sposobnega in agilnega načelnika. Ker pa smo v pomladnem času, se je po treh vajah sklenilo, da pevski odsek začne z nadaljnjimi vajami v zgodnji jeseni. Dobro pa že delujeta ostala odseka. Tamburašev nas je 25, imamo že tudi nekaj inštrumentov. Pri tem nam precej pomaga centrala »Mladinsko zveze. Mnogo so tudi prispovali člani sami. Dramatični odsek pa je naštudiral krasno igro »Žrtev spovedne molčečnosti«, katero smo vprizorili na cvetno nedeljo ob pol 4 popoldne v cerkveni dvorani na Homcu. V maju pa mislimo izvesti družinski večer po programu centrale. Spored je zelo pester in namerjen družinam naših članov in prijateljev. Na to Vas že sedaj opozarjamo. Volje pri nas ne manjka, samo težave in zapreke se nam povsod stavijo na pot. Toda naša mladina koraka mimo vseh zaprek, ker je vztrajna in se zavedm da s tem postavlja temelje boljši bodočnosti. Delavska kultura Delavski knlturni večer 'M. marca 1935 v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice je potekel v znamenju smotrnega dela Mladinske zveze. — Pester program je pokazal vsa tista stremljenja, za katerimi gre MZ. Otvorili so tamburaši pod vodstvom tov. Pavliča, takoj za tem je sledila doživeto podana deklamacija: »Drejšnik Andrej govori« (Dežman). V kratkih besedah je potem tov. Bučar očrtal stališče delavstva na-pram umetnosti. Za tem je žel mnogo odobravanja tov. Petančič, ki je igral dve solo-točki na violini. Za trenutek razigrane volje je poskrbel tov. Novak z originalno in groteskno »Žabjo svatbo«. Deklamacija tov. BulevČeve jo pokazala vse hrepenenje delavskega otroka, ki hrepeni po domu in kruhu. Višek je pa dosegel večer, ko je g. Pavlič prevzel vse, poslušavee s svojim brezhibnim baritonom, ko nam je ob spremljavi klavirja (p. France Ačko) zapel troje globoko naštudiranih pesmi. Zaključek so člani MZ dognano zakrožili s Kuretovo zborno deklamacijo »Žar neba«. —■ Večeru so prisostvovali tudi tečajniki JSZ, ki so — kakor upamo — ponesli misli in delo celokupnega hotenja med svojce. Razgledi po naših skupinah Zanimalo Vas bo, kako in kaj je po naših skupinah okrog. Kolikor smo mogli zbrati, dajemo naslednjo poročilo. Če kjo ni kaj objavljenega — so skupine same krive, ker nekatero ne dajo glasu od sebe, kaj počnejo. Celje. Ustavnovljena 27. marca 1935. Cemšcnik. Ustanovljena 3. febr 1935. Članov 7. Duplica. Ust. 13. jan. 1935. Članov 55. Sekcije: pevska, drainatska in tambu-raška. Imeli so več članskih sestankov in uprizorili 1 igro (Žrtev spovedne molčečnosti). Kovor. Ust. 27. jan. 1935. Članov 35. S kulukom delajo svoj oder. 2 seji in 3 sestanke. Kranj. Ust. 28. marca 1935. Sekcije: dramatična, tamburaška, pevska, nogometna, ha/ona, alpinska. Križe. Ust. 16. dec. 1934. Članov 57. Sekcije: drainatska, pevska. 4 sestanki, 4 seje. Uprizorili 6 iger in 1 delavski dan. Laško. Ust. 20. dec. 1934. Članov 17. Ljubljana. Ust. 29. dec. 1934. Članov 52. Sekcije: dramska, tamburaška, alpinska. Uprizorili: 6 iger in 1 del. kulturni večer; 1 javno predavanje; 5 druž. večerov in sestankov. Medija-Izlakc. Ust. 3. febr. 1935. Članov 22. Rečica pri Laškem. Ust. 13. jan. 1935. Članov 10. Šmartno pri Kranju. Ust 17. marca 1935. Zagorje. Ust. 20. dec. 1934. Članov 34. Vsako soboto sestanki. Priredili več predstav. Centrala je rešila in odposlala doslej 242 dopisov, napravila 38 obiskov po skupinah, izdala 5 okrožnic in imela 12 rednih sej. Kaj pa počnete v Kočevju, D. M. v Polju, Hrastniku, Kor. Beli, Jesenicah, Novem mestu, Litiji, St. Vidu, Snebr-jah, Stražišču? Upamo, da bomo v prihodnji številki »Poleta« lahko podali lepše in ugodnejše razglede, ker se boste zaspani zbudili, ko boste videli, da druge skupine lepo in z uspehom delujejo. Ti raz-srledi so sestavljeni po podatkih, ki izkazujejo 305 aktivnih članov. V resnici jih je pa več, ker skupine so zelo netočne. Ce ne boste imoli zveze s centralo, bomo vlekli vsak na svojo stran in voz so no bo nikamor zgenil. V slogi je moč — zato se čimprej oglasite. V kratkem bodo delegati centrale obiskali vse naše skupine. Pri vsem pa pomislite, da smo v začetku, saj komaj pol leta obstojamo. Vsak začetek je težak, zato mora vsak posameznik tembolj potegniti, da bomo speljali čez začetne zapreke. Saj potem bo lažje in boljše, pa tudi lepšo. Odbor MZJSZ v Ljubljani. Nehaj navodil Nekatere naše krajevne podružnice pozabljajo prijavljati pristojnim oblastem ustanovitvene sestanke (ustanovne občne zbore). Zato pozivamo vse te skupine, da ponovno skličejo ustanovitveni sestanek, na katerem naj se se enkrat formalno izvoli odbor. Prijavo pa je treba kolkovati s petimi dinarji. Prepis prijave pa pošljite na centralo MZ JSZ. Na centralo pošiljajte tudi prepise vseh ostalih prijav (prireditev, sestankov i. sl.). 21. člen pravil Mladinske zvezo povzroča pri nekaterih skupinah nesporazume. Ta člen namreč govori o prOr moženju krajevnih skupin, in pravi, da skupine no morejo imeti svojega premoženja, temveč pridobivajo vse le za osrednje društvo. Pravno je sicer lastnica vsega premoženja centrala MZ, ker krajevne skupino niso samostojne jnridične osebe. Vendar pa centrala tega ne izvaja dosledno. Centrala MZ pusti krajevnim skupinam njihovo premoženje v lastno uporabo in upravljanje. Zase zahteva le članarino in pristopnino. Krajevne skupine naj naslavljajo vse dopise, ki se tičejo Mladinske zveze, na Centralo Mladinske zveze JSZ. Tudi vsi ostali dopisi strokovnih skupin, ki se tičejo kulturnih zadev, prošnje za igre, deklamacije itd., naj se naslavljajo direktno na Centralo M.Z JSZ. Kranj. Mladinska zveza JSZ v Kranju sklicuje za torek 23. aprila ob 20_ v knjižnici Ljudskega doma v Kranju, sestanek, na katerem bo važen referat o delavski kulturi. Vse članstvo vabimo, da se sestanka sigurno udeleži. To priilofco nam bo mogoče Rajati le a #odel