£18. Številka. Ljubljana, nedeljo 25. septembra. XIV. le(o, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman za a v» tro-n ge r s k e debele za celo leto Iti gl., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.v za četrt leta 3 gld. 30 kr., za e.n mecec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu nčitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačaj« od četiristopue petit-vrste fi kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je r Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši ^gledališka stolba". Oprav ni Štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej bili.
"V Ljubljani, 24. septembra.
Vprašanje, ali pojdejo narodni deželni poslanci v kranjski deželni zbor ali ne, je rešeno. V petek zvečer se je sešel klub slovenskih poslancev in sklenil, da je narodnim poslancem udeleževati se obravnav deželnega zbora. Pri tem klubovem posvetovanji so bili navzočni vsi poslanci razen gospodov: Klun,Pakiž in dr.Zarnik, ki so pa pooblastili druge poslance, da so glasovali ▼ njihovem rmenu. Dolgo so preudarjali poslanci, a naposled je večina odločila za vstop. Nij treba navajati, da so bili gotovo tehtni razlogi, ki so proizazvali ta sklep. Samo ob sebi se umeje, da teh razlogov ne moremo prijavljati: ali so poslanci pravo zadeli ali ne, o tem bodo sodili — volilci o svojem času. Za zdaj po naših mislih zadostuje, da bo zabeleži sklep poslancev brez komentarov. Netaktnost, da ne rečemo hujšega, — je bila, to stvar v javnost protirati na ta način, kakor se je zgodilo; nesmiselno bi bilo kritikovanje stvorjenega sklepa. Mi ▼saj tega ne bodemo delali, kakor doslej nijsmo spregovorili, predno se to vprašanje nij indiskretno pretresalo od druge strani. Odgovarjali bodemo le, če nas kdo napade, kakor n. pr. danes „Slo-venec", ki nam potika, da odrekamo novinam pravico o tej stvari pisati! Sezati v „pravice" druzih, kaj tacega nam še nikdar nij prišlo na misel, zlasti nas nij volja komu kratiti pravico, da se — blamira in svetu kaže svojo najiv-nost. Sicer pa se moramo „Slovencu", ki je, kakor se nam dozdeva, komaj prilike čakal, da bi se malo bavil z nami, zahvaliti za priznanje, s katerim nas je počastil, trdeč, da „Slovenski Narod" „samega sebe ob glavo devlje". Obžalujemo, da mu ne moremo vrniti kompli-
Iz mestnega življenja.
Spisal I. Šk—č. III.
Desna „dama".
„Jutri popoludne pa gremo na Fužine" vsklikne lepa osemnajstletna gospica Milena, in gleda zvedavo proti nebu, kakor bi hotela uže v soboto vedeti, bode-li v nedeljo lepo vreme ali ne. „Gospod Repek pojde tudi, potem gospod" —
Štrukelj!"" oglasi se nje brat z debelim basom in jo pogleda, poredno se smehljajoč — „„v njega si uže tako zaljubljena! — Milena Štrukelj! Ha, kako vkusno se to uže glasi! Ha, ha — nu, jutri bo lilo kakor iz čebra in mestu da bi šli na Fužine gledat dolgočasno vodo in slape, igrali bodemo rajši
menta, ker mislimo, da se „Slovencu" — res ne more primeriti kaj tacega, če se spominamo duhovitega   definicijona, ki   ga  danes nzum
bestenu daje o „pasivnej politiki!".......
Sploh bi se prav z veseljem nekoliko po bliže pečali s tem člankom, če bi se ne bilo uže sto in stokrat govorilo in pisalo o stvareh, ki jih pogreva „Slov.", ki so pa uže davno dognane za vse razumne politike. Zato bi samo to še vprašali „Slovenca", od kodi mu je zasvetila velika novdst, da je zdaj „trenotek boja in nevarnosti" ? Kar se tiče političnega položenja. smo uže izrekli, da imamo o njem svoje nazore, katere se ne ujemajo vseskozi z mislimi članka, ki je tako čudno razdražil „Slovenčeve" živce. A to moramo izpovedati, da z najostrej-šimi očali ne vidimo tistega „boja", tiste „nevar-nosti", v katero sam „Slov." ne veruje, ker za kratek čas preobrača tako nedolžne kozolce! Če tedaj kdo „strahove na steno risa", je to le „Slov." sam, in to je dokaz, da se jih ne boji niti on!
Sodbo o našem listu z lahkim srcem prepuščamo rodoljubnim čitateljem, a odločno moramo ugovarjati zoper to, da „se z mirom delamo," kakor bi bili prvi boritelji za narodne pravice. Druzega odgovora ne zasluži taka otročja bedastoća.
Iz kranjskega deželnega zbora.
Nekoliko minut po 11. uri je gospod deželni predsednik \V in kler zboru v nemškem in slovenskem govoru naznanil imenovanje gospoda grofa Gustava Thurn-Valsassina kranjskim deželnim glavarjem. Gospod deželni glavar je potem nemški in slovenski pozdravil poslance, in v slovenskem govoru posebno povdarjal  presvitlega   cesarja  besede: „Jaz
na kegljišči in Tvoj Štrukelj, ljubeznjivi Tvoj Štrukeljček metal bo samo v deske!
„Ti si siten!" oglasi se sestrica in stopi predenj, mu žuga s prstom in izbeži  iz sobe.
V nedeljo popoludne pa stoji v velikej sobi Ivana Potočnika, trgovca in posestnika, obupana družba in gleda skozi odprta okna proti nebu, kjer se nevarno kopičijo nizki južni oblaki.
Zabliska se in dolg grom od daleč bobni po temnem nebu.
nVseh devet je palo!" šali se Belan, posestnikov sin in gleda svojo žalostno Restrico Mileno, ki je odskočila od okna, boječa se nevihte.
„Gospod Štrukelj!" dostavi Belan, „da-nes uže ne pojdemo na Fužine gledat dolgočasno vodo in slape; drugo nedeljo morda, če ne bo ljubeznjivega dežka! Zdaj pa na kegljišče! Ha-lo!"
Potem odloži klobuk, dežnik in suknjo,
hočem mir imeti mej svojimi narodi!," čemur so živo pritrjevali narodni poslanci.
Navzočni so bili vsi poslanci razen knezo-škofa dr. Pogačarja, dr. Bleiweisa, dr. Zar-nika, Kluna, Dollhofa in Pakiža. Dr. Zar-nik. ki potuje po Italiji, od koder se menda vrne ta teden, je prosil odpusta za 10 dnij, poslanec Dollhof zaradi bolehnosti za 8 dnij; dr. Bleiweis misli v prihodnjcj seji prositi za daljši odpust
O rešitvi dnevnega reda bodemo prihodnjič poročali na drobno. Za danes naj omenimo samo zanimljivo epizodo, ki se je vršila o volitvi stalnih odsekov.
V finančni odsek je bil izvoljen tudi poslanec vitez Vesteneck, se ve da samo z 19 glasovi ustavoverne večine, narodnjaki mu nijso dali svojih glasov. Ko g. deželni glavar naznani izid volitve, poprime besedo poslanec dr. V o š n j a k : Po §. 5. opravilnega reda mora vsak poslanec volitev v odsek prevzeti, ako nema veljavnih uzrokov, da se odpove. Ker je v ta odsek izvoljen g. Franzl-Vesteneck, ravno tist gospod, ki je na javnem prostoru naš slovenski jezik in našo narodnost na naj-grši način psoval in zasramoval, kar je vse sodnijsko dokazano, izvoljenim slovenskim poslancem, ki nad vse ljubijo svojo narodnost ter nikomur ne puste žaliti jo, nij mogoče sprejeti volitev. SI. deželni zbor naj tedaj blagovoli oprostiti, da se odpovemo tej volitvi.
G. deželni glavar meni, da razlogi nijso dovolj veljavni in da bi tedaj izvoljeni narodni poslanci morali sprejeti volitev. Posl. Dr. Vošnjak zahteva, naj odloči o tem vprašanji cela zbornica. Posl. baron Apfaltrern v izjavi narodnih poslancev vidi le posebno antipatijo proti g. Vestenecku in jih nagovarja, naj vsto-
in družba poda se na domaČe, pokrito kegljišče. Kmalu za njo pribiti tudi Milena v domačej obleki.
Igrajo „mar".
„Spodaj" naj zadnja bila je Milena, pred njo nje Čestilec Štrukelj, uradnik z očali in najboljši prijatelj Bela nov.
„Zgornja" trojica, njej na čelu Belan, podrla je uže petindvajset ,klincev" in zma-gonosno pričakuje spodnjo gardo, prepričana, da jih poslednja ne vrže niti devet.J
Prvi meče gospod Potočnik, počasi pa tiho, vender vrže jih osem.
Desna „damau je ostala.
Štrukelj stiskal se je vedno k Mileni in jej šepetal o ljubezni. Danes ali nikoli! Tako se je odločil. A ona mu je vedno odgovarjala na vprašanje: Milena, ali me ljubite? —: „Jaz ne!"
On je pa dejal: „Milena, vi me sevra-žite!" —
pijo v odsek. Dr. V o S o j a k ugovarja, da se pač tu ne more govoriti o osobnej .antipatiji", kjer gre za čast celega naroda. Kaj bi velečestit g. baron Apfaltrern rekel, če bi kdo nemški jezik imenoval „saussprache", „taundessprache" i. t. d., ali bi g. baron hotel posveta vati se v družbi tacega človeka, ki je rabil te grde psovke? Posl. dr. pl. S c h rev skuša oprati g. Vestenecka, da baje on nij tacih besedij govorili Potem vpraša deželni glavar zbornico, ali hoče dovoliti narodnim poslancem, da ne sprejmejo volitve. Ustavoverna večina ne pritrdi: narodni poslanci pa se pri konstituiranji in volitvi predsedništva finančnega odseka ne udeleže.
Politični razgled.
Notratiije 4t*£«le.
V Ljubljani 23. septembra.
Te dni objavil je ogrski list „EgyeterteB" dve depeši, jedno od 12., drugo od 15. septembra: od kod jih je dobil, se ne vo\ Jedno je poslal ruski car na našega cesarja in izjavlja zahvalo našemu cesarju za čestitanje, katero mu je poslal o gdanskem shodu. Drugo pisanje pa je pisal naš minister za vnauje stvari, Havmerle, cesarju in ima v sebi po besedah prepisan brzojav avstrijskega poslanika grofa Kalnokvja v Petrogradu o gdanskem shodu. Od kod je dobil ta list te depeše? to je zdaj glavno vprašanje. Da mu nij so bile izročene, je gotovo, torej je le dvoje mogoče, ali so ukradene ali ponarejene. Naj uže bode, kar hoče, te listine ne prinašajo nič posebnega, ker bi se ne bilo uže govorilo o gdan-Bkem shodu, k večjemu bi se iz teh listin dalo sklepati, da se skoro gotovo kmalu sni-deta avstrijski in ruski car, da so razmere mej Rusijo in Avstrijo prijateljske.
Kakor smo poročali, zbralo se je nekaj nemško - nacijonalnih mož, ki hot6 varovati državljanske pravice, braniti žurnale proti obilim konfiskacijam itd., in to vse zastonj. Umeje se, da ti gospodje menijo le nemško žurnalistiko, ker si v svojej strasti morda res domišljujejo, da so zatirani, ali pa da so toliko perfidni, da hote le ljudstvo varati. Da pa svet zve, da nij res, da bi bili vedno ustavo-verni listi bolj zatirani, nego drugi, je te dni „Politik" izdala izkaz o kaznih, ki so jih imeli prestati pod raznimi ministerstvi uredniki čeških novin. Iz tega izkaza le posnamemo, da je bila „Politika" uže v drugem letu stokrat kon-fisciraua. Tudi mi smo zavzeti popolnem za svobodo časopistva, a ne po principu nemško-nacijonalcev, mi hočemo za vsacega jednake pravice.
Ministerska posvetovanja v I*eštl so uže dokončana, ne da bi oficijozni listi prinesli kaka poročila iz njih.
V IIlili)«- «lrx&•«'«'.
Rumunska vlada stoji v podunavikem vprašanji še vedno Avstriji sovražno na-
„Jaz ne!u odgovorila mu je in ga prijazno pogledala.
„„Gospod Štrukelj, desna dama !uu oglasi se Belan in Štrukelj vrže. A „dame* nij zadel.
Milena igra za njim. Vrže in — „dama* pade! Tudi druga krogla podrla je precej.
Pri drugej partiji je Milena zopet zadnja v spodnej vrsti in pred njo Štrukelj.
„„Gospod Štrukelj, desna dama!"" oglasi se Belan z debelim basom, kajti Štrukelj zo pet nij pazil. Šepetal je Mileni o ljubezni.
Ko ga je poklical Belan, vprašal je ravno: „Milena, ali me ljubite?4
Ta ga je pa poredno pogledala, se lehno k njemu pritisnila in tiho dejala: „Če vržete „damo", tedaj vas ljubimi"
Tiho iu vender strastno vrže prvo krog-ljo, zadel pa nij „dame !a
Ko prime drugo krogljo, stopi Milena k njemu in reče s silno ljubeznjivim glasom:
sproti. Zadnji mininterski svet v Bukareštu je razpravljal to zadevo in sklenil, da v podunavskom komisijonu oponira proti vpeljavi komisi-jona za nabrežne države.
V Tiut«'£ijl še vedno vre in vstaja se vedno bolj širi in z vedno večjim razjarjenjem se bore vstaj niki. Francoske čete imajo prestati z vstajaiki vroče boje in morejo le prav polagoma iti dalje. Baje da mislijo Francozi napasti mesto Kheruan in je vzeti in s tem prestrašiti vstajnike. Javno mnenje v Franciji je nekam razburjeno, ne zaradi izida te vojne, o katerem nihče ne dvomi, marveč o čudnih poveljih, ki jih daje general Farre. V vojaških krogih se čujejo glasovi, ki zahtevajo naj se potavi nov vojni minister.
Velike pomenibe je članek, ki ga je prinesla „Provincial-Corresp." o Bismarku, ker ta članek slika položaj Nemčije. „Pol. Corr." pravi: „Bisinarkovo ininisterstvo, ki je doseglo skoro nedosegljivi smoter, da je deset let po frankobrodskem miru s političnega obuebja prepodilo vsak najmanji oblaček, je garancija našega miru, in mir je predpogoj delujočej notranjej politiki. Proti ministerstvu Bi srn ar kovemu voliti, zahtevati vpeljavo parlamentarne vlade z omejenjem našega kraljestva se pravi mir dežele omajavati. Noben boj nij brez smotra, če je tudi možno, da v množici napredne stranke mnogi ne vidijo smotra, mnogi bi ga ne odobravali, ki ga imajo vodje: In-tronizacija gospodov Staufenberga in R teke rta. Če bi se dosegel smoter, bile bi posledice: izginilo bi zaupanje nemških suverenov in nastal bi razpor v notranjem, obrnile bi se od nas velike sosednje države, nastala bi sovra štva, ohromel bi duh in pale bi vse vrednosti."
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi 22. septembra. [Izv. dop 3 (Zo pe t ščuvanje zoper slovenščino.) Dolgo uže nij bilo čitati nobenega dopisa iz našega po svetu zelo znanega kraja v Vašem cenjenem listu, akoravno ne manjka bolj ali menj važne tvarine za dopisovanje. Pred dobrim letom je zapustil glasoviti g. Langer naš kraj in prišli so večinoma vsi novi uradniki na občno radost. Pod vodstvom zdanjega g. direktorja se je marsikaj na bolje obrnilo. Poprej razburjeni duhovi so se pomirili, priprosto od tovarn zavisno ljudstvo sme prosteje dihati, celo najhujši Langerjevi pristaši so hote ali nehote nekako omolknili. Pred kratkim se je pa vender pokazal mej uradniki mož, ki naš jezik zaničuje, in ta je g. blagajnik. Do zdaj nij bilo nič slišati o njem. Pred nekaterimi dnevi mu pa pošlje nekdo slovensk račun, da bi ga izplačal, a onosorno in ošabno odgovori: „Schreibt er nicht deutsch, so zahle ich i hm nicht aus".
Do zdaj je bil vsak račun, če je bil tudi Slovenko pisan,  brez  ugovora  sprejet in iz-
„Gospod Štrukelj, zdaj mora pasti!"
On jo pogleda žalostno in otožno, potem hitro vrže osodno krogljo. In desna „dama" — pade !
„Postavi!"   zakliče   Belan najmlajšemu bratcu, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Potem meče Milena.
Trese se in rudečica zalije jej lepo lice.
„„Gospića Milena!"" reče Štrukelj resno in vender prijazno, »„ko bi zdaj jaz dejal: Vaše darilo sprejmem še le tedaj, če vržete sam6 — desno „damo" ? A samo desno „damo" morate izbiti!""
„Potem ne mečem!" odgovori hitro Milena, vrže krogljo na tla in zbeži s kegljišča.
Na nebu so se izgubili oblaki in solnce sijalo je gorko in prijazno. Belan bi še rad igral, a ker je Milena odšla in tudi Štrukelj odhaja, reče:
„Na Fužine — lehko zdaj gremo. Saj
plačan: obče spoštovani gospod direktor ga je podpisal brez ugovora. Če gospod direktor ne podpisuje več računov ali če ga doma nij bilo, tega ne vem, istina je pa, da g. blagajnik nij hotel izplačati avote na slovenski račun. Če morebiti potrebuje nemško pisanega računa, da ga pošlje gg. lastnikom tovarn na Dunaj, zakaj ga nij zahteval z maniro olikanega človeka? Saj za tacega hoče veljati ali ne? Če bo g. blagajnik nadaljeval pričeto pot, ne bo užival spoštovanja pri ljudstvu in bo prouzročil, da ljudstvo še druzih gg. uradnikov ne bode spoštovalo tako, kakor do zdaj.
Na DunaJI 20. septembra. [Izv. dop.] Dovoljujem si častitim bralcem „Slov. Naroda" podati natančen posnetek iz protokola izrednega glavnega zbora deželske banke, katera tudi za naše slovenske kraje zadobiva od dne do dne več važnosti. Kakor je bilo pred kratkim tudi uže v „Slov. Narodu" naznanjeno, je bil izredni glavni zbor imenovane banke na 19. dan t. m. na Dunaj sklican. Zborovalo se je v banknej hiši pod predsedstvom njegove ekscelencije grofa Ludovika Wodzickega, prvega vodje deželske banke. Prišlo je bilo 44 delničarjev, ki bo vsega vkup 36.000 delnic s 720 glasovi zastopali. Generalni direktor g. vladni svetovalec Hahn je bral poročilo, v katerem se je v tesnem obrisu podala slika o dozdanjej delavnosti tega preimenitnega zavoda.
Udeležila se je banka po tem poročilu porazdaje petpercentne avstrijske papirne rente, sodelovala pri urejevanji denarstvenih vredno-stij zapadne železnice cesarice Elizabete, poskrbela za denarne potrebe pri grajenji železnice iz Budapešte v Zemun in jo tudi pomagala graditi; udeležila se je dalje ustanovljenja delniške družbe ogrske deželne banke v Buda-pešti, podpirala združitev Rima-Muranjske že-lezarije s Salgo Tacjansko družbo za stanše-vanje in zboljševanje železa; gradila je lokalne železnice na Češkem, udeležila se Srbskega državnega posojila in ustanovitve narodne banke za Nemško, Milanske banke in slednjič, kar je tudi za naše kraje važno, avstrijske planinske rudarske družbe. Omenili so se tudi tekoči bankni posli in povedalo se je, da vse prav ugodno stoji.
Po poprečnem računu iznaša čisti dobiček do 15. septembra tega leta 2,787.000 goldinarjev, kar kaže, da v delnicah naloženi kapital več ko 15% nese „pro rata temporis", t. j. po vsakokratnej časovej dobi.
Predlogi upravnega sveta, naj bi se delniški kapital pomnožil od 40 milijonov zlatih
še nij pozno. In hladno je zdaj, vročine se nam nij bati!"
A Štrukelj nij bil dobre volje — odšel je!
Čez štirinajst dnij bil je Štrukljev god. Dopoludne potrka nekdo na vrata njegove sobe in Potočnikov hlapec vstopi. Na mizo postavi nekaj v papir zavitega in pravi: „T6-le so dali gospodična, naj Vam ponesem!" Potem otide.
Štrukelj odvije. Bil je rudeč kegelj, tako velik, kakor leseni na kegljišči, pa nij bil lesen, ampak sladak, sladak od samega sladkorja in na višnjevem traku sta se svetili besedi : Desna „dama"!
Tudi listek bil je poleg keglja in na njem:
„Dragi! Tu Ti pošljem desno „damo", — in samo! — Odpusti! — Tvoja Milena." —
Tisto popoludne pa je sedel Štrukelj poleg Milene in kdor bi ju bil videl, prepričan bi bil, da je Štrukelj vse odpustil Mileni.
goldinarjev ali 100 milijonov frankov na 80 milijonov zlatih goldinarjev ali 200 milijonov frankov po tem potu, da se izda Se 200000 delnic po 200 avstrijskih zlatih goldinarjev ali po 500 frankov, in naj se zaradi tega potrebna sprememba dotičnih paragrafov pravil sklene, naj 8e upravni svet pooblasti izdati 200.000 novih delnic, na katere se ima 50%, tj. 100 avstrijskih zlatih goldinarjev ali 250 frankov vplačati, in kako se imajo te delnice izdati: vsi ti predlogi so bili jednoglasno sprejeti, kakor se je to uže pričakovalo. Zajedno so se oni načini, kateri so bili skleneni 8 „So ciete de I1 Union generale", kako je namreč re Čene delnice izdati, odobrili in na znanje vzeli. Po tem takem se imenovana družba zaveže vseh 200.000 novih delnic deželske banke prevzeti, dne 1. oktobra 1881 vplačati in starim delničarjem vse oove delnice in sicer na vsako staro delnico jedno tako nove izdaje prepustiti. Nadalje se je družba Soeiete de V Union generale zavezala tist dan, kadar bode visoka vlada sklepe glavnega zbora odobrila in potrdila svoto 15ih milijonov frankov v gotovem za rezerno zaiogo deželske banke v blagajnice te družbe vložiti. Deželska banka bode starim delničarjem kot plačilo na odbitek do 1. oktobra plačala obresti po 4-16% v zlatu, kar je toliko, ko 10*40% frankov. Dividenda in naddividenda za prvo društveno leto se bode razdelda vsem delničarjem.
Dalje smo zvedeli, da se je način, po katerem se ima kapital deželske banke z izdajo novih 200 000 delnic s 50% vplačevanjem pomnožiti, izbral na posebno zahtevanje francoskih velikih delničarjev. Upravni svet je pa vender z ozirom na navado, pri nas na Avstrijskem veljavno, v nova pravila ono določbo sprejel, da se ima polno vplačevanje vseh, 400.000 delnic zgoditi najpozneje v 3 letih potem ko se je pomnoženje kapitala sklenilo in odobrilo.
Občni zbor slovenskega učiteljskega društva.
(Konec.)
V Ljubljani 22. sept. [Izv. poročilo.] Društveni predsednik  g. Govekar prične zborovanje s sledečim ogovorom: Slavni zbor! Radostnim srcem zakličem najprej  obilo /hi a nim tovarišem: „Dobro došli!" Blaga želja, koristiti našemu narodu, pripeljala Vi s je v sre dišče naše dežele.   Prvi  namen Vam je pač, kot pravim narodnim učiteljem, da svoje učence tesno oklenite drage naše ožje domovine in širje naše ljubljene Avstrije. Slovenski narodni učitelji so in bodo zmiroin delovali na korist in napredek nbrodne šole.   Ta  cilj  in konec je bil in ostane glavna naloga naših družabnikov.   Mnogi naših tovarišev dozdaj premalo umejo naš nalog: jedino le koristiti narodnemu šolstvu.   Reč. za katero se mi bojujemo, ne donaša dobička, nego le delo in trud, ki pa nas narodnih učiteljev ne sme plašiti, kajti treba je poguma in potrpežljivosti, ako hočemo dospeti tja, kamor  smo namerili svojo  pot, da naše šolstvo vedno napreduje po naših  in po željah celega naroda. Ko pričenjam naše zborovanje, sveta dolžnost  mi je,  spominati se prvega in najvišjega zazščitnika šolstva in narodne Šole posebe, našega presvitlega cesarja Frana Josipa I. Mislim, da ne morem pristoj-nejše otvoriti si. skupčino nego s klicem: Bog poživi, Bog ohrani našega presvitlega cesarja in vladarja.   Živio!  Slava! (Skupščina vstane in navdušeno trikrat zakliče Živio! in Slava!) Tajnik g. M. Močnik poroča o delovanji
društvenega odbora. Bilo je mnogo sej, vsak mesec vsaj jedna. Mej drugim omeni g. tajnik, da je odbor radostno pozdravil od gg. mestnih učiteljev Žumrain Razingerja izdane stenske table in abecednik, ki povsem ustreza narodnim šolam. Odbor slovenskega učiteljskega društva goji upanje, da bodo slovenski učitelji ocenili veliki trud izdajateljev in marljivo kupovali izdano knjigo in stenske table, katere zadnje so posebno izvrstno urejene za ljudske Sole. G. Močnik nadalje poroča o uspehu prošenj, katere je lanski občni zbor poslal c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje, visokemu državnemu zboru in kranjskemu deželnemu šolskemu svetu zaradi vpe ljave slovenskega jezika na moškej in ženskej pripravnici v Ljubljani. G. poročevalec pravi, da uspeh nij bil povse ugoden. Ali nekaj se je vender od strani si. ministerstva zgodilo; rešila se je peticija povoljno vsaj v toliko, da se je vpeljal za nekatere predmete na pri-pripravnici slovenski pouk. Neugodna je bila rešitev deželnega šolskega sveta kranjskega, kateri se je izjavil proti prošnji slov. učiteljskega društva. SI. državni zbor nij prošnje dozdaj rešil. V obče pa sme slov. učiteljsko društvo zadovoljno h.ti z malim uspehom, vsaj nij bilo pokarano zaradi prošnje od si. c. kr. ua-učnega ministerstva, kakor češki učitelji, kateri so prosili za večjo ravnopravnost. V vseh drugih točkah, pravi poročevalec, bodo po od-borovem sklepu poročali posebni referenti.
G. državni poslanec dr. Vošnjak, vseobče navdušeno pozdravljen od skupščine, pove\ da ga veseli, ka se narodna zavest mej slovenskimi učitelji /mirom boj širi. Narodni učitelji slovenski smejo ponosni  biti,  da  so vender nekoliko dosegli s svojo prošnjo   skleneno v lanskem občnem   zboru, zastran vpeljave slovenskega kot učnega jezika na Jjubljanskej pre parandiji.   Da kranjski deželni šolski  svet v denašnjej sestavi nij pritrdil prošnji slov. učiteljskega društva, je pač umevno. Kar se tiče prošnje na državni zbor, izročil jo je le-ta šolskemu odseku, ta pa kot referentu učenemu g. državnemu poslancu profesorju Kvičali v po-ročevanje. G. dr. VoSnjak se je mnogokrat pogovarjal o tej proSnji z g. profesorjem Kvičalo, ki mu je zagotovil, da bode o tej zadevi naredil obširno poročilo v prihodnjem zasedanji državnega zbora, in sicer kar se tiče slovenskih šol v obče; v zadnjem zasedanji je bil Čas prekratek, in je imel g. profesor premnogo posla s poročilom o češkem vseučilišči. Tretja prošnja je bila oddana ministerstvu za uk in bogočastje. Ta je našla v tem ugodno rešitev, da se je na ljubljanskem učiteljišči slovenski poduk   uv&   za   štiri   predmete,    da vsak kdor hoče zahajati v to učiteljišče, mora zmožen biti slovenskega jezika  in  da je vladni dunajski časnik   „Wiener Abendpost" izjavil, da je ljubljanska  pripravnica  namenjena za učence, kateri  bodo imeli  nalog, podučevati slovenske otroke.   O tej prošnji se je g. dr. Vošnjak kakor tudi drugi  slovenski državni poslanci mnogo razgovarjal z refereutom o tej zadevi v učnem ministerstvu, g. ministerijalnim svetnikom Hermanom; poslanci so zahtevali, naj se predavajo vsi predmeti na ljubljanskej pripravnici v slovenskem jeziku, a g. Herman je trdil, da je treba  skrbeti  tudi za pouk Nemcev na pripravnicah. Končno se je g. Herman udal, da se vvede slovenski pouk  za tri ali štiri predmete.   Ako se bode pokazalo, da slovenski pouk  napreduje, bode  se še raztegnil na druge predmete.   To tedaj je do-Beglo slovensko učiteljsko društvo. Dobro bode,
ako društvo prošnjo dan*°s zopet ponovi, češ, da je slovenskega pouka, kolikor ga je odmerjeno na pripravnicah, Še premalo. V obče pa govornika srčno veseli, da slovensko učiteljsko društvo od leta do leta bolj napreduje in se število njegovih udov od dne do dne vidno množi.
G. učitelj Franjo Papler nasvetuje, naj občni zbor takoj dr. Vošnjaka, kateri ima toliko zaslug za razširjanje slovenskega pouka, izvoli častnim članom društva. Zbor temu z „živiou-klici jednoglasno pritrdi. G. dr. Vošnjak se zahvaljuje za izkazano mu čast in zagotavlja, da se bode vsikdar trudil, da se tudi v gmotnem oziru stanje učiteljev, katero na Kranjskem nij še posebno veselo, kolikor mogoče zboljša.
Gospod blagajnik Tomšič poroča, da ima društvo 93 udov in 119 gld. 35 kr. v blagajnici.
Potem govori v res krasnem, navdušenem govoru g. Govekar „0 dolžnosti narodnega učitelja do svojega naroda*. Govor je bil z veliko, zasluženo hvalo sprejet. G. Levičnik je govoril o ponovilnej šoli, kakeršna je bila nekdaj in kakeršna je zdaj, in je dokazoval, da prejšnja nedeljska ponavljajoča šola je bila dosta boljša, ko zdanja, ki jemlje učiteljem jedin prosti dan v tednu, učencem pa, ker premalo let traja, jako malo koristi. Obe predavanji se bosta po časnikih objavili.
G. Steguar poroča o nasvetu g. Lapajneta, naj se vloži prošnja na kranjski deželni zbor, da bi učitelji petletnice dobivali v razmeri svoje plače. Sklene se po daljšem razgovoru, naj društveni odbor končno reši ta nasvet.
G. Tomšič poroča o nasvetu g. Lapajneta, naj se združijo vsi slovenski učiteljski listi in naj počne v Ljubljani izhajati jeden sam slo-vensk učiteljsk list za vse slovenske učitelje. To združenje se prav lehko doseže, ako se lista „Slovenski učitelj" in „Popotnik" umakneta in vse članke, katere sta dozdaj priob-čevala ta dva lista, zanaprej prinaša „Učiteljski tovariš". A težko, di bode kaj iz tega. Nekateri žele, da naj se „Tovariš" umakne, a govornik ne ve, zakaj ? „Tovariš" je najstarejši učiteljski list in ima dovolj naročnikov, da obstoji, nij tedaj umevno, zakaj bi ravno on moral poginiti. Če je „Tovariš" jednoličen, so tega krivi učitelji sami. Zakaj ne pošiljajo listu člankov, urednik jih bode z veseljem sprejemal. Če pa nihče ne piše, potem je primoran urednik pisati sam, da napolni list. Vprašanje je, kdo bode novi šolski list pisal, in bo imel zadostno število naročnikov. Govornik misli, da bi se neizvodnost tacega lista najlaže s tem dokazala, da se izda prva številka, saj druge uže ne bo treba več. G. Močnik pravi, da se ne ve, s kom naj se društvo prav za prav pogaja zaradi novega šolskega lista. Razen nekaj dopisov v „Slovenskem Narodu" se nij nikdo oglasil, tedaj društvo nijma nobene podlage s kom pogajati se. G. Stegnar pravi, da so članki, katere prinaša „Popotnik", jako zmerni in izvrstni; v predalih „Tovariša" bi bili jako odlični in kar se tiče goriške „Šole"4 je ravno tisto. Ako bi tedaj vso to tvarino prinašal „Tovariš", bil bi dosta mikaven, in kranjski, Btajarskl in goriški slovenski listi bi imeli v »Tovariši" zaželjeni jedin šolski list. Res nij uvideti, zakaj bi „Tovariša", ki ima 200 naročnikov in se vzdrži, žrtvovali neznanim na-pastnikom na ljubo. Mnogi se spotikajo tudi o profesor Marnovih životopisib, ki jih prinaša „Tovariš". A govornik misli, da je to listu le na čast, če se v njegovih predalih zbira literarna zgodovina slovenska.   G. Močnik misli,
da se bo goriška „Šolaa težko hotela združiti, ker ima vladno podporo. S celjskim .Popotnikom" se je pa lansko leto pogajalo, da tudi nijso bili tamošnji učitelji zadovoljni, pa bi list nehal in se spojil s „Tovarišem". Tedaj bode zdaj najbolje, da ostane, kakor je, vsak pri svojem. Zbor sklene, da se vprašanje jed-nega šolskega lista izroči odboru v pretres in poroCevanje.
Po listkih so bili izvoljeni v odbor gospodje: M. Močnik, F. Stegnar, F. Govekar, A. Praprotnik, I. Tomšič, F. Papler, I. Rezek, B. Kuhar in A. Kumar.
Pri skupnem obedu, ki je po zborovanji učitelje združil v čitalničnej restavraciji, je bilo prav živahno. Napilo se je najprej Nj. veličanstvu cesarju in pela cesarska pesen, po tem so se vrstile zdravice napredku slovenskega učiteljskega društva, značajnim učiteljem itd. itd.
Domače stvari.
— (Gledališče.) Sinoči se je otvorilo tukajšnje nemško gledališče s svečano predstavo na čast deželnemu zboru. Gledališki vodja je g. Mondheim-Schreiner, ki obeča provajati opere, operete in razne igrokaze.
Umrli »o v I in i» I f it u i:
21. septembra: Marijana Dolinar, gos taška hči, 23 let, v bolničnej filijali na Poljanskem nasipu št. 50, za jetiko.
22. septembra: Ana Zidar, krojačeva hči, 2 m., v. Florijana ulica št. 46, za jetiko.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hote* list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. 30 kr.
Za jeden mesec    ....     1   „   10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....4 gld. — kr.
Za jeden mesec    ....     1   „   40 „
Za   gospode  učitelje  na ljudskih, šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „  3   „   — „ OpravniStvo ,,Slov. Naroda*'.
Tržne cene
v Ljubljani 24. sep'tembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 54 kr.; — proso 4 gld. 55 kr.;
— koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir 100 kilogramov
— gl. - kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr. \ masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 84 kr.; — špeh " frišen — gld. 76 kr.; špeh povojen —I gld. 78 kr. •,
— jajce po 21/, kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 48 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr.;
— slame 1 gld. 69 kr.; — drva trda 4 kv. metrov ; 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 30 kr.
Vajenec.
slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnem zmožen, sprejme se z dnem 1. meseca oktobra pri
glavnem zastopa banke „Slavlje'1
▼ LJubljani. (549-1)
Dunajska borza 24. septembra (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v baukorcih  .   .   76 gld. 90 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   77    „80 „
Zlata renta.........94    „   70 „
1860 drž. posojilo   ...... 131    „   25 „
Akcije narodne banke.....                  830   „ „
Kreditne akcije.......                            360    „75 „
Londoa..........118        1T> „
Srebro..........—    „   — „
Napol.   -.........9    ,   36'/, ,
C. kr. cekini........5    „   61 „
Državnu ma Uo.......57    „ 80
Božjast
ozdravlja pismeno specijalni zdravnik dv. Killiscti v Draidanih (Dresden, Sachsen). Za veliko uspehe (8000) velike medalje znanst. društ. v Parizu. (430—9)
Koncipijenta
sprejmem, ki ima nekaj prakse.
I>i*. Papež
(548 -1) v Ljubljani.
60 veder dobrega vina
od leta 1879 se proda, veder po 13 do 14 gld. Kje? pove opruvništvo ^Slovenskega Naroda". (547—1)
MARIJA KRISTAN,
šivilja,
y 0-ra.c3.a.š3Kila. "Villcetls. št. 1, ;p rit 11 in.©, se priporoča gospem in gospodičinam, da jej blagovole dati obi lega delu. (546—1)
Lepe In po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi prodaja
Anton K rejci,
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških
(506-4)
ulic.
i
dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to- in inozunske robe za obleko9
katero naj topleje priporočamo p. n. občinstvu, obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno facono. (535—3)
Predstojnico „
►
l
4
'.'.'.Zavarovanje!!!
proti izpulil n a liorzi
dado (492—4)
le premije in stelage.
Take, kakor tudi vsa borzna naročila, oskrbuje pri pokritji gld. 100.— začenši, pri katerem se lehko na teden dobi gld. 10—20.
Fran Friedlander.
Wecht*elMtiil>e, Ui«-n. V\ ollzeile 5.
Na naročilna pisma se takoj odgovori franko.
J. ANDEL-a
novoiznajdenl
prekomorski prah
umori
stenico, bolhe, ščurke, mole, muho. mravljince,    prošičke,    ptiono črvičo,
sploh vse žuželke skoraj  nenaravno  hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sleda.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
13, „pri črnem psu", Hausgasse 13,
(Dominikanergasse 13, Kettengasso 11)
V Ljubljani pri Albin Sličarji, trgovcu.
Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (364—5)
rr ■■»«•!
23. septembra: Pri Nlonu: Navratil Woraschek z Dunaja. — Escher iz Trsta.
Pri Malici t Detela z Gorenjskega. Hočevar iz Krškega. — Savnik iz Kranja. — Pfeifer iz Krškega.
280 hektolitrov
pridelanega iz finih domačih in tujih vrHt grozdja od leta 1877, 1879. 1880, a hektoliter od 12 do 20 ^Id., ima na prodaj jcruHCiita Sluri Itiunik poŠta Metliku. Poskušnjo se na zahtevanjo pošljejo Iranko. Več o tem se zvč pri (536—3)
Stanislavu Klaičl,
oskrbniku graščine Ribniške.
|*| Na svojem zadnjem poslovnem potovanji nakupil sem si znatno
JfcJ število zelo širokih
trakov,
popolnem ali na pol svilenih, osobito primernih za
S vence in zastave.
Pri trakovih za vence in zastave oskrbiin tudi tisk in zlate aH srebrne re»e (franže) po uujntžjej ceni in točno«
Obile naročbo se nadejajoč se priporočam
J. S. Benedikt. ZO*ZOCOZOIXXXIOOO*Z*Z
Čudovito cena narejena obleka!
A. Orehek,
kroj 3, <5,
Selenburgove ultoe it. 1 (v čitalničnem poslopji),
priporoča svojo bogato asortirano
veliko zalogo narejenih oblačil
za gospode, dijake in dečke.
Popolna jesenska in spomladanska obleka za dečke    od gld.  4 više. n n » gospode „    „ 14
Zimsko suknje, dobro podvlečene.......s    n   16 „
Črno salonske suknje s 24 gld. više, popolnem svileno podvlečene. Spomladanski ogrtači za gospode (fina roba, ne stisneno blago) od
12 gld. više.
Razen tega se delajo oblačila po volji iz blaga, ki ga imam v zalogi, solidno, hitro in ceno; tudi prevzema podpisani blago v naro-janje oblačil in se priporoča v obile naročbe.
Spoštovanjem
Z/0F~ Gotovim knpeem prodajem tudi proti plačilu v me-Mečnih obrokih. (545—1)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r in i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'
3531