NARODOPISNO POPOTOVANJE
54. OSOVNIK 
Prvi raziskovalni tabor 
v naši občini
Če bo letošnja jesen vsaj tako lepa kot je bilo poletje, vam predlagam, da se povzpnete na Osovnik. Ta pred-stavlja najsevernejši kraj ter obenem najvišjo točko naSe občine. Z nadmorsko višino 857 metrov in samot-nimi kmetijami, bi ga lahko mirao prišteli med visoko-gorske zaselke, saj se mu le malo pozna da je dolina blizu.
Osovnik smo izbrali za prizoriiSče prvega mladinskega raziskovalnega tabora v občini Ljubljana Šiška. Tu bomo našli še neokrnjen košček slovenskega sveta: smo si dejali. Tu se bomo v lepem naravnem okolju srečevali s prijaznimi domačini, ki nam bodo pripovedovali o preteklosti svojega kraja ter o žjvljenju nekdaj in danes. Nismo se zmotili. Po prvem bivanju na Osovni-ku, aprila letos, smo se tja podali ie maja, pa tudi tedaj še nismo mogli zabeležiti vsega kar nam osovniški bregovi želijo povedati.
Se predno pa smo potrkali na vrala osovniških doma-čij, je bilo treba v dostopnih arhivih poiskati podatke za katere smo že vnaprej vedeli da jih pri domačinih ne bomo dobili. To so razne listine, katastrske in zemljiške knjige ter obstoječa literatura, ki se je z Osovnikom že ukvarjala.
Domačini so nam s svojimi pripovedmi ta zgodovin-ski oris še dopolnili in tako smo si ustvarili okvirno podobo življenja na Osovniku od prve naselitve do danes.
Natanko čez Osovnikov vrh, kjer kraljuje cerkvica sv. Mohorja in Fortunata. poteka meja med šišensko in škofjeloško občino. Osovnik še spada pod Šiško, na dmgi breg prislonjena sv. Barbara pa pod Škofjo Loko. Tako je danes. Včasih pa je osovniško usodo krojila gospoda v škofjeloškem gradu. Kakor mnoge druge okoliške hribe, so freizinški škofje tudi Osovnik poselili s tujim prebivalstvom. Tu so dali zatočišče koroškim ktnetom, ki so bili slovenskega porekla. Še danes se pri neki hiši pravi pri Anžicu, kar je koroSka izpeljava imena Janez (Hanz, Hanzej, Anzej). Pri tej domačiji se pišejo Čarman in Le pogledamo v urbar iz leta 1291 razberemo, da so se takrat trije gospodarji tako pisali. V urbarjih leta 1625 so še vedno trije kmetje s tem priimkom in tako vse do leta 1869, ko je enemu izmed niih pogorela hiša in se je izgubil v dolino. Ostala
Čarmana, po domače Anžic in Konškar, pa sta se obdržala vse do danes.
Čeprav bi človek mislil, da se bodo ljudje s tega samotnega hriba odselili v dolino, si tam poiskali zapo-slitev, zgradili hiše, svoje domačije, zemljo pa prodali vikendaSem, tukaj ni bilo tako: Na Osovniku je danes sedem domačij, ki vztrajajo v svojih starosvetnostih. Zanje se življenje v primerjavi s preteklimi desetletji ni bistveno spremenilo. Razlika je le v nekaterih sodobnih pripomočkih za delo na polju in v gozdu. Kmetijstvo jim je še vedno vir dohodka, ki pa ga nekateri skušajo povečati z zaposlitvijo v dolini. Težko delo so si olajšali s sodobrumi kmetijskimi stroji. Odkar imajo elektriko je v gospodinjstvu laije, pred leti pa so dobili ie telefon, tako da tudi dolina ni več tako daleč.
Z besedo Osovnik danes razumemo le vrh mogočne-ga hriba nad Soro pri Medvodah. Včasih pa je označe-vala tri manjše zaselke - Osovnik, ki je vključeval cerkev in hiše pod njo, Govejek, kjer se je ob hišah pasla živina, ter Gonte, manjšo planoto v smeri proti lgalskim vrhovom. Danes pa je na področju poimeno-vanja precej zmede. Hiše na osovniškem bregu so kra-jevno označene kot Osovnik, planinski dom in domači-ja blizu njega pa spada pod Govejek čeprav so tu v resnici Gonte. Tudi upravno je Osovnik razdeljen. Delita si ga krajevni skupnosti Sora in Tmovec-Topol. K prvi spada šest osovniških domačij pod vrhom sv. Mohorja in Fortunata, drugi pa je na voljo planinski dom Govejek in bližnja kmetija.
Pregled stahh listin nam izpričuje, da je bilo konec 17. stoletja na Osovniku šestnajst domačij, leta 1750 dvanajst, sto let pozneje pa samo še devet. Danes jih je osem, te sem prištejemo še planinski dom, ki je zrasel po temeljih ene izmed njih. Ljudi je bilo leta 1750okrog osemdeset, kar pa je ostalo dolga desetletja isto, saj so imeli navado, da so se možili kar med seboj. V času naSega bivanja na Osovniku pa smo naiteli dvaindvajset h domačinov, katerim se pridužuje tnčlanska družina.
V Govekarjevi domaaji hranijo šc star gramofon ob katerem so mladi raziskovalci prisluhnili melodijam naših dedov.
ki oskrbuje planinski dom.
Če bodo mlade moči na Osovniku poprijele za delo se nam za bodoinost starih domačij ni treba bati. Toliko let so njihovi predniki ostali zvesti poljem in košemcam na osovniških bregovih. da bi bilo res Skoda. če bi ta kraj nekoč ostal zapuščen. Posebno še zato ker ga v svojih delih opisujejo kar štirje slovenski pisatelji Jan Plestenjak, Cvetko in Manko Golar ter Fran Sale-ški Finžgar. Oni so že vedeli zakaj mu je treba dati
ve'Javo                                                Andrej Mrak