ŠTEVILKA 6 NOVEMBER 1998 GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM fcfij/iiiul SLOVENSKI DOM ■umvmvi NAS DRUGI DOM BESEDA UREDNIKA: ODMEVAMO ČEZ MEJO _Zyetusiije poletje je bilo resnično zelo vroče. Ne samo v "celzijah", marveč tudi v slovensko-hrvaških odnosih. Ali pa obratno. Saj je vseeno, Vedno smo se Slovenci in Hrvati skupaj borili za svoje pravice in za svojo narodnost. Zdaj, ko imamo svoji državi, se pa ne strinjamo in nas marsikaj v odnosih moti. Iznenada je velik problem v nekaj vojakih v slovenski uniformi. Slovenske hišne številke so vmešavanje v državno teritorijalnost. Slovenska zastava malo za hrvaško mejo je provokacija. Mogoče pa je? Jedrska elektrarna, ki je ustavila dobavo elektrike v hrvaško energetsko omrežje je pozabila, da kakšen kilovat iz te elektrarne prihaja tudi v slovenske domove na Hrvaškem. Ljubljanska banka pozablja, da so tudi Slovenci na Hrvaškem hranili svoj denar v tej banki - kot svoji banki. V Piranskem zalivu su vedno pluli in se ukvaijali z ribništvom tako slovenski kot hrvaški ribiči. Danes pa se odpira problem izhoda na odprto morje. V Kolpi so plavali z obale na obalo Slovenci in Hrvati. Danes pa to ,..? Pa pustimo le probleme - naj jih rešujejo tisti, ki so za to pristojni. Raje se lotimo hrvaškega pregovora "Udri brigu na veselje". Novi odmev lahko odvrže take skrbi in se lahko veseli. Ne pozna meja! V Slovenijo prihaja po znanih in neznanih poteh. Berejo ga presenečeni in kar ne morejo verjeti, da takšen časopis izdajajo zagrebški Slovenci. In se mu veselijo. Morda je tam postal kot narodna pesem. Gre od ust do ust, iz roke v roko. Odmeva v naši deželi. Kot pravi odmev - prihaja nazaj s pohvalami in željo, naj jim ga stalno pošiljamo. Pa ne samo to. Pošiljajo nam predloge in prispevke. Majhna slovenska občina Loški potok pozdravlja svojega mladega brata, naš Novi odmev, kajti oni že več let izdajajo svoj časopis Odmevi. Prosili so nas, naj jim pošljemo prispevek o delovanju našega društva, da ga objavijo v svojem časopisu. Z majhno zamudo smo to tudi storili. Sprašujem se, ali ni morda za naš časopis več zanimanja v Sloveniji, kot pri zagrebških Slovencih. Veliko jih sploh ne ve, da izhaja. Pa kljub temu - zdi se, da bomo morali povečati naklado. Zelo iepo bi bilo, če bi se ga lahko dobilo v prodajalnah časopisov. Da bi nam prodajalec ali prodajalka na vprašanje: "'Ali imate Novi odmev?", odgovoril: "Smo ga imeli, pa je že razgrabljen" ali "Na žalost nemarno ga više, več je razgrabljen". No ja, uredniške želje. Ali pa ne? Zanimajte se za Novi odmev. Pišite prispevke. Dajte uredništvu več dela pri izbiri prispevkov, ne pa. da jih v večjem delu pišejo sami. Prispevajmo, da se slovensko-hrvaški ali hrvaško-slovenski odnosi popravijo. Da zima ne bo preveč huda v "celzijah". Da malo Tazhladi vroče poletje, vendar ne toliko, da bi prišlo do zamrznitve medsebojnih odnosov. Želimo si, da bi v novem letu še bolj odmevali. Vse dobro v letu 1999, ko bomo praznovali 70. obletnico našega društva. Silvin Jerman SLOVESNO, VESELO IN KORISTNO Kot vsako leto po osa-moosvojitvi Republi ke Slovenije, smo tudi letos slovesno obeležili slovenski dan državnosti. Letošnja proslava je potekala pod geslom - O, domovina, ti si kakor zdravje. Ta dan smo obenem končali sezono srečanj in programov pred poletnim dopustom. Slovesni program so pripravili člani društva. Uvodoma je predsednik Šonc spregovoril o pomembnosti dneva državnosti za Slovence, ki živijo izven matične domovine. Zadovoljni smo bili, ker seje povabilu na proslavo odzvala državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar. To je bil njen prvi obisk pri Slovencih na Hrvaškem. Dejala je, da čuti lepo in pozitivno vzdušje v Slovenskem domu in da želi vsem Slovencem na Hrvaškem, da bi tako Slovenijo kot Hrvaško doživljali kot dve materi, ne pa kot mačehi. Slovesnost je kot ponavadi povezoval ivica Kunej, ki je med drugim prebral aforizme Žarka Petana o državi. Igralec Josip Bobi Marotti je v svojem nadahnjenem stilu prebral Cankarjevo novelo O domovina ti si kakor zdravje. V glasbenem delu programa sta nastopala tenorist Vitomir Marof in pianistka Margareta Lukič, Njun mentor je Noni Žunec. Ob koncu prireditve smo odprli razstavo umetniškega fotografa Oskarja Gerjaviča iz Brežic. Svoj umetniški opus nam je predstavil s slikami Brežic in vrtnih rož. V spomin na srečanje ob dnevu državnosti nam je avtor podaril fotografijo brežiškega vodnega stolpa s posvetilom pokrovitelja našega društva Občine Brežic, ki ga je podpisal župan Jože Avsič. Po programu smo z Mihaelo Lo- gar odšli do muzeja Mimara, kjer je sprejem ob dnevu državnosti priredil veleposlanik Boštjan Kovačič. Pogovor med potjo je bil zelo koristen in odprt. Ugotovili smo, da imamo enake poglede na način financiranja slovenskih društev na Hrvaškem. Obljube državne sekretarke o dina- miki dotoka sredstev so se že uresničile. Po lepem in zelo prijetnem sprejemu v Mimari smo Logaijevo spremili do službenega avtomobila in po 22. uri seje odpeljala v Slovenijo. Proslava praznika pa s tem še zdaleč ni bila končana. Vrnili smo se v Slovenski dom, kjer je bilo že precej vroče in veselo. Kmalu so se veselju pridružili tudi veleposlanik Kovačič s soprogo in ostalimi člani veleposlaništva. Odprli smo še nekaj šampanjca in vsi skupaj zapeli nekaj slovenskih. Čez kako uro nas je "ekipa" iz veleposlaništva zapustila, mi pa smo kot ponavadi ostali do pozno v noč. Darko Šonc OBISK IZ MARIBORA Naša stara znanka profesorica na srednji ekonomski šoli v Mariboru Dunja Bezjak, ki je lani predavala v Slovenskem domu, je izrazila željo, da bi s svojim razredom obiskala Zagreb in naš dom. To se je zgodilo konec junija. Okoli trideset dijakov je prišlo v dom v dopoldanskih urah. Ko so se osvežili s hladno pijačo, smo jim pokazali naše prostore in jih seznanili z glavnimi dejavnostmi društva. Pozorno so poslušali, kar ni lastnost mladih v teh letih, in še posebej ne na izletih ob koncu šolskega leta. Ko so odšli na potep po Zagrebu, je Slovenski dom spet ostal bez vesele in ljube mladosti. Kaj hočemo? Darko Šonc SLOVENSKI DOM SlMEW NAŠ DRUGI DOM SLOVENSKE PLANINSKE POTI Prvo sredo v juniju smo še enkrat doživeli lepote Slovenije. Za to je poskrbel Ciril Velkovrh z razstavo fotografij, ki jih je posnel na svojih poteh po slovenskih planinah. O avtorju je spregovoril mag. Gojko Zupan, sam avtor pa nas je vodil skozi razstavo od fotografije do fotografije. Res smo doživeli vsak košček slovenskih planin, saj je avtor nadvse čuvstveno govoril o vsaki cerkvici, kapelici in drugih znamenjih. Ko smo si ogledovali posamezne fotografije, smo imeli občutek, kot da hodimo po tistih planinskih poteh, po katerih je stopala njegova noga. Po za nas presenetljivo domiselni predstavitvi lepot slovenskih pianin. so nas s slovensko glasbo razveselili Kamniški koledniki. ki so nas s pesmijo popeljali v slovenske kraje. Sij SPREHOD PO HRVAŠKIH PLANINAH P^aka večja skupina, tudi narod, ima svoj značilen hobi, konjiček. To velja tudi za nas Slovence. Veliko Slovencev se ukvatja s smučanjem, za planine pa se zanimajo vsi Slovenci. Zato so predavanja in razstave v Slovenskem domu, povezane s planinami zelo priljubljeni in jih ni nikoli preveč. 23. septembra je predaval ing. Zlatko Smerke. Njegov konjiček in tudi profesionalno delo so planinske fotografije in izdajanje planinskih kart. Na predavanju smo ogled so bili izbrani prizori iz najlepših predelov Istre, Gorskega kotarja, Velebita, Pri-morja in Komatov. Predstavljeni so bili Velika Paklenica, plezalna stena Anica kuk, razne morfološke ime-nitnDsti, detajli planinskih rož, podobe snega in megle, igre sonca in sence. Nekatere slike so nas spominjale na osebni pogled na lepoto narave. To ni bilo težko, saj Smerke gleda naravo kot nav-videii okrog 100 diapozitivov in dušen planinec, mi pa smo v nje-poslušali osebni komentar avtorja. gavih slikah videli planinsko esteZa vsako fotografijo smo zvedeli, tiko zelo podobno našim spomi-zakaj, kje in kako je nastala. Na nomi p0 koncu predavanj a je neka naša članica dejala: "No, zdaj sem videla večino predelov, kjer sem nekoč tudi sama hodila. Te lepe slike so pri meni zanetile celo kopico starih vtisov," Po predavanju smo si ogledali Smerketovo razstavo: Flora Croatica in Hrvaške planine. Fotografije, ki budijo spomine! Skoda le, da brez značilnih komentarjev avtoija. Redna predavanja slovenskih alpinistov in hima-lajcev so nekaj najbolj imenitnega, kar lahko doživimo v Slovenskem domu. Ker pa živimo na Hrvaškem in ker je tukaj naš osnovni prostor, nas veselijo tudi spomini na znane panorame, na hojo in poti, kjer smo že bili, zanima pa nas tudi pogled drugih. Zato bomo tudi v prihodnje pripravljali nove sprehode po hrvaških planinah. Silvester Fišter KONCERT PEVSKEGA ZBORA IZ RADOVLJICE jPrvega oktobra je v našem domu zopet zazvenela pesem naših rojakov. Tokrat je gostoval mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Prešernova Zdravljica nas je dvignila na noge. Potem sta uam napovedovalca Ja-nuša Augušfin in Boštjan Prpič povedala, da so za nas pripravili izbor ljudskih pesmi iz različnih krajev Slovenije in zamejstva ter nekaj najbolj znanih Prešernovih pesmi, ki so že skoraj ponarodele, da nam bodo predstavili svoj kraj in nas spomnili na nekatere velike može, ki so močno zaznamovali slovensko kulturo: France Prešeren, Matija Čop, Fran Šaleški Finžgar, Janez Jalen, Anton Tomaž Linhart in na novo odkriti radovljiški lirik Ivan Hribovšek. Zbor je pod vodstvom zborovodje Slavka Mcžka odpel Zdravljico, Strunam, Luna sije, Na ježem, Smukova, Rož, Podjuna, Žila, Vuštnejša ja ni, Stoji mi polje, Oj božime, Mile mi moje škalice, Pesmi od ljubezni in kafeta... uradni del koncerta pa se je končal s skladbo Za svaku dobni reč. Med pesmimi sta napovedovalca prebirala literarne prispevke. Po nastopu je v imenu Radov-ljičanov spregovoril predsednik zbora Stane Pisek, ki je predsedniku Slovenskega doma Darku Soncu izročil darilo in pismo župana Vladimira Čcrneta. Nadaljevalo se je z "bis" in skupnim petjem zbora in občinstva. Po koncertu smo se družili, v zgodnjih ura naslednjega dne pa so Radovljičani odpotovali na koncert v Split, Yes SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM PAPEŽ NA HRVAŠKEM 0 BLAŽENEM KARDINALU STEPINGU Duhovna sekcija A.M. Slomšek se ni udeležila papeževe sv. maše, vendar smo jo spremljali po televiziji. Razglasitve kardinala Stepinca za blaženega se lahko veselimo tudi Slovenci. Slovence so Nemci med vojno izgnali na različne kraje, nekateri so našli zatočišče na Hrvaškem. Nadškof Stepinac je pomagal zlasti slovenskim duhovnikom, da so dobili primemo zaposlitev. V njegovi pokončnosti in pogumu ga lahko samo občudujemo. Žal pa je slovenski tisk Stepinčevo beatifikacijo izrabil za poudaijanje kolaborant-stva med vojno, kar v tem trenutku res ne prispeva k boljšemu sožitju med Slovenijo in Hrvaško. Slovenske vernike, ki so prišli v Marijo Bistrico, je papež pozdravil z besedami: "Prisrčno pozdravljam številne slcb venske romarje, med njimi prav posebno bogoslovce iz ljubljanskega in mariboskega semenišča. Želim, da bi zgled in priprošnja novega blaženega bili v iipodbudo velikodušnemu apostolskemu delu cerkve in v prid bratskemu sožitju med dvema narodoma." Naša najstarejša članica Marija Rapotec je na trditev v Delu, daje kardinal Stepinac simbol in blagoslov hrvaškega kolaborantstva, odgovorila s pismom, ki ga je slovenski dnevnik tudi objavil. Martina Koman Na Vašo fcolumno v Sobotni prilogi Dela (22. avgust! 998) Vam sporočam, da smo slovenski pregnanci leta 1941 v Zagrebu ob nedeljah ob 10. uri hodili na Slepinčcve maše in zlasti na pridige v katedrali, saj smo v tistih težkih časih dobili v njem vedno kakšno blaži Ino besedo. Ponavadi je svojo pridigo končeval s kakim tolažilnim izrekom iz svetega pisma. Na primer Kdor bD z mečem začel, bo z mečem končan. Spommj am se tudi njegovega govora na trgu pred katedralo, ko je z dvignjeno roko m s stisnjeno pestjo in s povišanim glasom žugal nemški komandi, ki je bila v semenišču poleg katedrale: "Streljanje talcev je pogansko..." Takrat sem mislila, da bodo vse navzoče zaprli. Stepinca pa ustrelili. Beni soit qui mal y pense. Honni soit qui mal y pense.f) Marija Rapotec roj. Mohorčič {*) V pojasnilo bralcem Novega odmeva: novinar Dela je v svojem članku uporabil znameniti izrek angleške graSce Palisbury, ki pa ga je bistveno spremenil. Grofica je ob neki priložnosti dejala; "Honi soit qui mal y pense" (Sram naj bo njega, ki pri tem kaj slabega misli). Novinar Dela pa je cinično zamenjal besedico "Honi" (sram) z besedo "Beni" (blagoslovljen), torej "Blagoslovljen bodi kdor o tem slabo misli". i.: i* SESTANEK UPRAVNEGA ODRORA lj eja upravnega odbora je bila 29. septembra. Posvečena je bila uresničevanju načrtovane programske dejavnosti v Slovenskem domu, V ospredju je bila razprava o delu in vajah pevskega zbora z novim dirigentom Francem Ke-nejem iz Brežic. To je strokovnjak, ki seje že dosedaj dokazal na področju vodenja in dirigiranja pevskih zborov. Člani UO so pozomo spremljali poročilo Darka Šttnea, člana Sveta za etnične skupnosti ali manjšine Republike Hrvatske, ki je povedal, katera pereča vprašanja namerava sprožiti na sejah Sveta. Pestra je bila tudi razprava o pripravah za nastop na skupni kulturni prireditvi vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Ta skupna slovenska manifestacija bo posvečena 80. obletnici smrti Ivana Cankarja, 50. obletnici Listine Združenih narodov o človekovih pravicah in 7. obletnici hrvaške državnosti. Svet Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je organizacijo te pomembne kulturne prireditve soglasno zaupal društvu Triglav v Splitu. Slovenski dom v Zagrebu načrtuje in pripravlja prispevke za nastop na tej skupni slovenski prireditvi v Splitu, ki bo verjetno v prvi polovici decembra. Franc Strošek DUHOVNA SEKCIIA ANTON MARTIN SLOMŠEK 'Z veselj em je pevski zbor duhovne sekcije A. M. Slomšek sprejel povabilo p. Romana, da pride pet v Krško 2. avgusta. Takratje v kapucinski cerkvi vsakoletno romanje. Letos jc bilo še posebej slovesno zaradi praznovanja zlate maše. Pevski zbor je pod vodstvom prof, Vinka Glasnoviča pel pri dveh mašah. Zlasti slovesno je bilo pri maši ob 9.15, ko so so-maševali trije duhovniki: zlatomašnika p. Metod Jeršin in g. Jože Zrim in srebmomašnik g. Anton Trpin, dekan leskovške dekanije. Gospod Trpin je v oridigi kratko orisal duhovniško pot obeh zlatomašnikov, pa tudi svojo. Veliko je duhovnikov, ki v svoji poklicanosti vztrajajo kljub teškim preizkušnjam in so trdni lemelj prave vernosti, ki kažejo tudi drugim pot duhovnih vrednot. Veseli in hvaležni smo, da smo doživeli duhovno bogat dan in da sc je pevski zbor s svojim petjem vsaj malo oddolžil vsem duhovnikom, ki skrbijo za slovenske maše v Zagrebu. Ko smo se vračali v Zagreb, smo si ob pogledu na Jedrsko elektrarno v Krškem želeli, da bi slovenski in hrvaški politiki bolj uspešno reševali skupne probleme, kar bi bilo v korist obema državama. Po dvomesečnem premoru smo se zopet zbrali pri slovenski maši v Zagrebu v nedeljo. 13. septembra. Takrat je prišel med nas g. Mitja Štirn. kaplan iz Šentjerneja, letošnji novo-mašnik, Pri maši nas je blagoslovil z novo-mašniškim blagoslovom. V nedeljo. 27. septembra smo tudi mi praznovali Slomškovo nedeljo v spomin na njegovo smrti 24. septembra 1862. Pri sv. maši smo se zahvalili za Slomškovo beatifikacijo, ki čaka samo še na slovesno razglasitev. Že pri maši je pevski zbor zapel dve pesmi na Slomškovo besedilo: V nebesih sem doma in Romarsko pesem, ki jo jc uglasbil naš dirigent prof Vinko Glasnovič. Ker naša sekcija nosi Slomškovo ime (prej pa je več let pod tem imenom delovalo tudi slovensko društvo v Zagrebu), je pevski zborna proslavi po maši zapel šc nekaj pesmi na Slomškovo besedilo. Voditeljica duhovne sekcije Anton Martin Slomšek in članica upravnega odbora društva Slavita Horjakje 21 .junija praznovala osemdeseti rojstni dan. Zaradi bolezni ga ni mogla praznovati v Slovenskem domu. Zato sedaj toliko bolj prisrčna zahvala za njeno vsestransko delo v Slovenskem domu: za požrtvovalno vodenje duhovne sekcije, za dolgoletno sodelovanje v pevskem zbora, za zavzeto delo pri obnovi Slovenskega doma pred leti. Prav zaradi njene vsestranske dejavnosti je postala članica upravnega odbora. Želimo ji predvsem zdravja, da bi se še dolgo lahko srečevali v Slovenskem domu. Martina Koman SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM 0 ŽIVLJENJU PEVSKIH ZBOROV Tudi v našem društvu se zgodi, da se širijo govorice in iz muh delajo sloni. Zato nekaj besed o zborovskem petju, kije od ustanovitve društva ena od najbolj pomembnih dejavnosti. V 70 letih obstoja društva so se s tem v zvezi pojavljale tudi preglavice. Ali ni bilo dovolj pevcev ali njihova kakovost ni bila primerna za javne nastope ali pa je prišlo do nesoglasij s pevo-vodjami. Samo v prvih treh letih delovanja društva so se zamenjali trije pe-vovodje: vsak je imel svoj način dela in (ne)nagrajevanja. Pevce so k sodelovanju vabili prek časopisov. Zlato obdobje je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so se organizirali letni koncerti v Glasbenem zavodu. Nekaj kriznega se je zgodilo letos. Takoj po srečanju zagrebških glasbenih amaterjev je dirigent naših zborov Petar Kutnjak dal odpoved. Zato so odpadli nekateri načrtovani nastopi. Če bi zdaj razglabljali o razlogih za odpoved in nesoglasja med pevci, bi morali iti zelo daleč in bi kvečjemu povzročili nepotrebno užaljenost ali nove govorice. Bilo je in minilo. Pomlad in poletje letos za ženski in mešani pevski zbor nista bila tako plodna kot lani. Ko je bil pred vratmi tradicionalni nastop rta Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, se je zastavila vprašanje - kaj storiti? Nastopi nismo mogli odpovedati. Rešitev se je pokazala v članici zbora, profesorici glasbe Jadranki Kene. ki je tako in tako že vodila skupino pevcev v društvu, ki so izrazili željo da pojejo izključno slovenske pesmi. Skupino, ki je dobila "delovno ime" Moja dežela, smo slišali ob dnevu slovenske državnosti Slovenije, ko so nam zapeli himni. Po nastopu v Stični je zbor pravzaprav prenehal delovati. Iskali smo novega zborovodjo. In smo ga našli v Sloveniji: to je znan. uspešen in priznan slovenski zborovodja Franc Kene. Ki sicer ni nič v sorodu z Jadranko Kene, vsekakor pa je naključje hotelo, da Kenetovi rešijo zapletene razmere. Vaje so se začele in upamo, da bo zbor uspešno deloval in da se bodo duhovi pomirili. Stisnimo si roke. saj nas je petje vedno povezovalo. Silvin Jerman ZAPELI SMO NA KOMEMORACIH ŽRTVAM IASENOVCA f^Iasenovcu smo bili 19. aprila, ko so organizatorji komemoracije za žrtve Jasenovca naš mešani pevski zbor povabili k sodelovanju v umetniškem delu programa. V Jasenovac smo šli z avtobusom. Bil je lep sončen dan, toda pogled na polja ob cesti ni bil prav nič prijeten. Bolj ko smo se približevali Novi Gradiški in Jasenovcu, bolj je bilo videti, da so polja neobdelana in zanemarjena. Ko smo se približili Jasenovcu, smo že od daleč zagledali mogočen betonski cvet. ki kot spomenik žrtvam fašističnega nasilja kraljuje nad to tragično pokrajino. Ob leseni pristopni stezi k spomeniku so eden za drugim postavljeni živinski vagoni, s katerimi so v taborišče, na pot brez povratka, dovažali ljudi kot živino. Pokrajina okrog spomeniškega področja je zanemarjena in zapuščena. Le na travnikih in velikih gomilah je zelena trava. Od živih bitij je bilo videti le nekaj ptičtc in štorkelj ob oddaljeni mlaki. Za-nemaijene in opustošene so bile tudi stavbe in dvorana, v kateri so obiskovalcem nekoč prikazovali filme o zločinu, storjenem v Jasenovcu. Te filme so večinoma posneli zločinci sami. Pred mnogimi leti sem tudi sam obiskal ta kraj. Imel sem priložnost, da iz dokumentacije - od fotografij in filmov do statističnega gradiva - dojamem razsežnost zločina nad nedolžnimi ljudmi. Kdor tega ni videl, težko verjame, daje kaj takega mogoče. Komemoracija je bila ob spomeniku in v vznožju betonske cvetlice. Prostora je toliko, da smo bili v njem skoraj vsi izvajalci programa, Bilo je več govornikov, med njimi tudi iz Slovenije. Posebej so bile opazne besede, ki jih je izrekel dr. S. Livada: "Spoštovani mučenci, nedolžne žrtve največjega fašističnega zločina na naših tleh, počivajte v miru! Mi, ki smo slučajno preživeli masovne morije, stojimo za vami. Naj vas ne vznemiija to, da vas ponovno preštevajo in vas nekaznovano os-krunjajo celo po polstoletnem času. Za vami je vsa sodobna civilizacija. Vaša grobnica je svetovni spomenik defekta civilizacije rasističnih zakonov. Recidivi te pošasti so fizično premagam, ne pa žal tudi ideološko, saj na naših tleh niso do konca ponižani. Hoteli bi tudi nas žive, kakor vas mrtve ponovno moriti; toda to ne bo šlo. Z obrambo vas, branimo tudi sebe in največjo pridobitev našega časa - humanizem bodočnosti. Naj vam bo lahka ta draga zemlja in naj vam bo večna hvala in slava za vse, kar ste ji podarili, vključno z vašimi nedolžnimi življenji! Naša želja je, da to rodovi pomnijo in spoštujejo". V umetniškem delu programa je napovedovalec mr. Mato llodak prebral svojo pesem posvečeno žrtvam nasilja. Nastopili so še skupina Romov s svojim programom, mešani pevski zbor LIRA pod vodstvom Emila Cosseta z dvema skladbama. mešani pevski zbor Slovenski dom pa je pod vodstvom Petra Kutnjaka izvedel skladbi Bazovica (glasba Fran Venturini, besedilo A. Širok, priredba Janez Močnik) in Na zadnji poti (glasba Peter lljič Čajkovski, slovensko besedilo SilvesteT Vi-dič). Silvester Vidič Na zadnji poti Na iej zadnji poti vas potrti spremljamo, okrog vas tli zbrani zdaj vam poslovilno pesem pojemo; Slavčki še v gaju pesem žalostno pojo, kol čutili bi kako težko za zmeraj vzeli je slovo; V prsih nas tišči, solzne naše so oči. Čeprav s časom vse bledi, spomin na vas prisoten bo vse dni; V miru počivajte vi, večna naj luč vam gori! SREČANJE GLASBENIH AMATERJEV Na XXI. srečanju zagrebških glasbenih amateijev so v dvorani Park Trešnjevka sodelovali naši pevski zbori. Ženski pevski zbor je nastopil 20. aprila in je izvedel naslednje skladbe; Da te ni. Figurice, Soča voda je šumela in Gorski zvon. Mešani pevski zbor s 27 pevci in pevkami je 21. aprila izvedel tri pesmi: Kad Ljubmir uteče, Rož in Jurjevanje. Zborovodja obeh zborov je bil Petar Kutnjak. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala izvedbe, so - tako, kot lani - sestavljali profesoiji Sergij Rainis. Din ko Fio in Branka Stare. V primerjavi z letom 1997 je bilo več pripomb in predlogov za poboljšanje kakovosti petja. (fes) SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI • junija se je naš mešani pevski zbor udeležil 29. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zgodaj zjutraj smo se kot po navadi zbrali na Mažuranicevem trgu in se z avtobusom odpeljali proti Dolenjski, Bil je ¡ep dan, ki se je začel z dobro voljo. Med potjo smo se ustavili, da se malo okrepimo s kavico, ob 10. uri pa smo že bilí na glavni vaji. Zbrali smo se na stadionu, kjer smo skušali vsi zbori pod vodstvom dirigenta Igorja Švare doseči sozvočje, da bi peli kot en sam zbor, ki že od vedno deluje skupaj, ne pa kot zbori, ki so imeli pevske vaje vsak zase. Na začetku je bilo veliko ponavljanja. Čez nekaj časa pa smo že zveneli kot edinstven zbor. Bilo je toplo in naši člani, ki niso nastopali, so sedeli v hladu in se skušali osvežiti s hladno pijačo. Ob 12. uri je bil tabor uradno odprt. Direktor slovenskega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Vojko Stopar je pozdravi! navzoče in dejal, da je težko izbrati pesem, kakršno si želimo, saj tudi pesmi izbirajo nas. Zato so izbrali pesmi, s katerimi smo rasli in dozorevali skozi dolga stoletja in ki so ohranjale Slovence, Potem je besedo prevzel predsednik upravnega odbora tabora Jernej Lamprct, kije dejal, da nas je to leto več, kot nas je bilo lani in da na jubilejni, 30. prireditvi pričakuje še večjo udeležbo. Povezovalec je bil Pavle Ravnohrib. nastopili pa so tudi člani folklornega društva Kres iz Novega mesta. Prikazali so življenje Slovencev skozi letne čase - pesmi so govorile o pomladi, poletju, jeseni in zimi. Nastopali so še godba Do-brepolje, občinski pihalni orkester Trebnje in Vodiški godbeniki. Zborom je poleg dirigenta ljubljanske opere Igorja Svare, ki je bil v Šentvidu že petič povrsti, dirigiral še Igor Teršar. Za naše petje so poslušalci trdih, da je dobro zvenelo. Kako tudi ne, ko pa pesem, ki jo zapoje množica ljudi, človeka kar objame. Nastopalo je 75 moških, 57 ženskih, 97 mešanih in 7 zborov iz zamejstva. Mešani zbori so peli Lastovki v slovo (Valentin Orožen, Alojzij Sachs/Luka Kramolc), Zima (ljudska, Josip Hašnik/Anton Foerster), Jnrjevanje (Fran Žgur, Emil Adamič/Miro Kokol) in Mlatiči (Miroslav Vilhar/Angelik Hribar). Po končanem programu smo se poslovili od Šentvida pri Stični, odšli na kosila v gostilno Kos, kjer se vsako leto zbiramo vsi zbori s Hrvaške, ki pridejo na Tabor (Bazovica z Reke in Triglav iz Splita). Po kosilu se zmeraj še malo družimo, pojemo, najprej vsak posebej, nato pa vsi skupaj. V dobrem razpoloženju, z lepimi željami in pesmijo za "nasvidenje - prihodnje leto" smo pozdravili gostilničaijevo ženo, ki nas je pred odhodom počastila z nekaj dobrega vina. Miroslava María Bahun SREDE Z VELEPOSLANIKI Po poletnem oddihu smo srečanja s tujimi veleposlaniki nadaljevali 9. septembra, in sicer z veleposlanikom Indije Udai Singhom. Veleposlanik je zelo podrobno opisal V PETEK SE DOBIMO Tudi od julija do oktobra je bilo veselo vsak prvi petek v mesecu. Govorilo se je o tovarištvu, prijateljstvu in ljubezni z aforizmi in prispevki različnih avtoijev. Nekateri novi člani in slavljenci so sprejeli geslo "mikrofon je vaš" in so recitirali svoje pesmi, peli o prijateljstvu ali pa igrali na klavir, recimo lastno skladbo na besedilo Marijana Horna. Septemberski prvi petek se je začel z enim voditeljem. Ker se drugi ni odzval povabilu na oder, sta ga tja skoraj dobesedno prinesla dva močna gledalca. Svojo trmo je opravičeval z besedami, da nekateri člani širijo govorice, da se v Slovenskem domu nič ne dogaja. Če je to res, potem se on, kot udeleženec "nedogajanj", počuti trenutne politične in ekonomske razmere v Indiji ter odnose s sosedi, predvsem s Pakistanom in Kitajsko. Na vprašanje o reciprociteti jedrskih poskusov Indije in Pakistana je diplomatsko odgovoril, da imata dve državi podpisan dvostranski sporazum o dobrem medsebojnem sodelovanju, Med dragim je poudaril, da je Indija zanimivo tržišče tako za Hrvaško kot za Slovenijo. Predavanje je simultano prevajala Zora Maštrovič. Tenorist Hrid Matic nam je zapel nekaj lepih napolitan-skih kaneon, na željo veleposlanika pa še O sole mio. Ob koncu je vodja koordinacije lirvaških društev prijateljstva Andrija Karafilipovič veleposlaniku podaril sliko v spomin na predavanje v Slovenskem domu. Darko Sonc kot ničla. Drugi voditelj prvih petkov je pa draga ničla. Oba skupaj sta potemtakem dve ničli "00". Za to se pa ve. kaj pomeni (danes so te oznake zamenjali s črkama WC ali pa risbami.) Tam se pa res nekaj dogaja! Ko se je pomiril, je podal statistične podatke o dogajanjih v Slovenskem domu v zadnji sezoni, od septembra 1997 do avgusta 1998. Veijeli ali ne, naštel je okoli 150 raznih prireditev in približno enako število ur slovenskega pouka. Oktobrski prvi petek je bil bolj klavrn, saj je bilo malo slavljencev in obiskovalcev, novega člana pa nobenega. Tako je bilo zaradi velike gneče in zastojev na cestah zaradi papeževega obiska v Zagrebu. Navzoči so sedeli v krogu in se pogovatjali - resno ali pa z igro besed o aktualnih dogodkih. Dogovorili so se, da bodo oktobrski slavljenci lahko proslavljali novembra. Za "okroglo mizo" so se dobro zabavali. Seveda so tudi peli, jedli, pili in peli, peli... Sima Hoje ZAPUSTIL NAS JE FLORIJAN REVEN "Dolgost življenja našega je kratka..." V juliju smo člani Slovenskega doma pospremili na večni počitek našega prijatelja Florijana, člana mešanega pevskega zbora. Rad je prihajal v Slovenski dom, saj je bil zaveden Slovenec. Bi! je veselega srca in vedrega razpoloženja. Ni dal slutiti, da ga muči težka bolezen, ki mu je nepričakovano in nenadoma dokončala življenje. Bilo nam je prijetno v njegovi družbi in zato nam bo ostal v lepem spominu. (m.h.) SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM ZANIMLIIVO PREDAVANJE 0 EGIPTU I JORDANU iSvatko od nas sječa se školskih predavanja o dale-kom Egiptu, dolini Nila i čuvenim piramidama. No, naša gošča Marinka Jerič imala je priiiku da putuje Egiptom i slika osobno sve ono o čemu smo mi slušali i gledali na slikama. Delta Nila kojotn rijeka utječe u Sre-dozemno more, brane za na-vodnjavanje od kojih je naj-veča Asuanska, kanal Suez, plodna dolina Nila i pustinj-ska ploča na ¡stok i zapad... sve su to zemljopisno poznata ali nedostižna "čuda" pri-rode i ljudskog roda. Egipat-ska kultura posebno je za-nimljiva kao jedna od najsta-rijih. Kult bizantstva i faraona kao i vjerovanje u zagrob-ni život doveo je do izgradnje velikih faraonskih gTob-nica, monumentalnih piramida kojima se divimo i čudimo. Mnogi arheolozi do današnjih dana ispituju ove kulturne spomenike i reljefe kao i pisane poruke u grobnicama i hramovima. Vidjeli smo snimke piramida Keopsa, Kefrena i Mikerinosa kod Gizeha. Hramovi u Gizehu koji su tako gradeni da se prolazi alejama sfinga i snimke Kaira - živopisnog velikog grada, Sueskog kanala, prekrasnih pejsaža zelenih i pustinjskih, dočaravale su nam daleku zemlju Egi-pat. Još maštovitije su djelo-vali snimci iz Jordanije, kraljevine na sjeverozapadnom dijelu poluotoka Arabije. Vrlo siromašne i nenaseljene zemlje sa stepskom i pustinj-skom klimom. Lijepi krajoli-ci, izlazak sunca, Hebron -boravište Abrahama, džamija Haramel Khalil koja je iz-gradena na temelj ima bizant-ske crkve, ilustriraju burnu povijest ovog dijela poluotoka Arabije. Jelena Balent PREDSTAVILI SMO 5. ŠTEVILKO NOVEGA ODMEVA kazal je škatlo in dejal, da je v tej številki starostna razlika med sodelavci in ustvarjalci kar 90 let. O naslovnici, na kateri je posnetek Krešimiijevega trga in o očetu tega parka, slovenskem inženirju Cirilu Jegliču jc spregovorila Polona Jurinič. S peto številko Novega odmeva se je končala "nadaljevanka" o slovenskih slavčkih na hrvaških odrih. Da pa ne bi mislili, da slovenskih slavčkov na hrvaških odrih ni več, je iz zvočnikov zadonel glas Janeza Lotriča - slišali smo arijo To-nija iz opere Polkovnikova hči Gaeta-na Donizettia. Na žalost ne v živo, ampak samo posnetek generalne vaje v HNK. O Lotričevi veličini je navdušeno spregovorila Marija Barbie-ri. Uredništvo seje Mariji Barbieri, ki je sodelovala pri nastajanju zapisov o slovenskih opernih pevcih, in Miri Halambek Wenzler, ki je pomagala pri prispevku o Krešimiijevem trgu, zahvalilo s cvetjem. Cvetje ni izostalo niti za glavno "maberico" Novega odmeva llinko Todorovski, Na koncu predstavitve je Marijan Horn odpel že tradicionalno kroniko o novi številki Novega odmeva. In potem? Saj se ve! Tako kot ponavadi je sledil pevski in plesni direndaj. Nivrej Namlis Jtolno dvorano Prešeren Slovenskega doma je 17. junija na predstavitvi "jubilejne", 5. številke Novega odmeva pozdravil predsednik Darko Sonc, ki je besedo takoj predal uredniku Siivinu Jermanu. Urednik je na oder pripeljal najmlajša sodelavca Novega odmeva - desetletnega Ln-ko Bušca in osemletnega Jurija Ben-ka. Opravičil je še mlajšo petletno Petro Sotlar, ki je bila na zasluženem oddihu. Pojasnil je, kako je nastala odločitev, da se uvede otroška rubrika. Pobudnica otroškega kotička Slavica Benko je s čustvenimi besedami spregovorila o sodelovanju otrok v Novem odmevu in povabila starše, babice in dedke, naj se potrudijo, da njihovi potomci ne bodo pozabili svoje "pradomovine". V nadeljevanju je urednik opozoril, da smo v Novem odmevu zabeležili slovo od dosedanjega veleposlanika Slovenije Matije Malešiča, se pogovarjali z njegovim naslednikom, novim veleposlanikom Boštjanom Kovačičem in predstavili najstarejšega člana Slovenskega doma, 95-letnega mojstra restavratorstva Stanislava Pavlina, kije društvu podaril prekrasno intaizijskD škatlo. Po- VEČER S JURIJOM VODNIKOM f^Slovenskom domu smo imali jedinstve-nu predstavu sa glumcem Markom Cvahte. Počelo je vrlo neobično, uletio je Jurij Vodnik, naime glumac je bio obučen u tipičnu skitnicu pohorskog "potepuha": zgužvani šešir, domača srajca, planinske hlače "koje su vidjeie i bolja vremena" i ono najvažnije - cokle "kojima se tokom večeri stavljala točka na i kada se trebalo nešto naglasiti", koš i pastirski štap. Počeo je razigrani monolog sa pjevanjem, recitiranjem, plesanjem, stupa-njem. Mi u publici gledali smo bez daha cijelu razigranu predstavil, smijali se i sudjelovali u samoj predstavi pogadanjem zagonetki. Marko je govono starim pohorskim jezikom o dogadajima u vrijeme gospoda Slomška i običnog Slovenca. U jednom momenm bili smo svi poneseni glumčevim igranjem i vrlo, vrlo često smo pljeskali i puno se puno smijali. Ali ta čarolija same predstave u jednom se trenu završila, ostali smo sjediti i nismo mogli shvatiti daje gotovo. Giu-mac se više nije vratio na pozornicu. Poslije smo malo razgovali sa Markom i kada sam ga upitala o samoj predstavi, bio je zbunjen i zatečen našim veseljem i pitanjima o samoj predstavi, Doslovce je ovako rekao: "Predstav u mi je napisao mariborski režiser u penzi-ji, a ja sam to počeo igrali sa malim strahom kako če sve to izgledati. Svugdje me prihvacaju sa oduševljenjem i menije samom ponekod sve to čudno kako ljudi tu predstavil - monolog primaju sa radošču. Jasam inače gradevinac, ali volim glumiti i imam tu sreču da osjetim kada če me publika dobro prihvatiti, a to se večeras dogodilo." Eto tako smo i mi otišli bogatiji za jednu divnu večer i jednu predivnu predstavu. Jelka Travorič SLOVENSKI POUK -Zočitnice so se končale iu začel se je pouk slovenskega jezika. Skupino za začetnike obiskuje 7 učencev, v nadaljevalni jih je 15, v otroški skupini pa je 5 otrok. Vsi radi prihajajo, ker to ni samo učenje, ampak tudi prijetno druženje. Začetna skupina spoznava osnove slovenskega jezika, v nadaljevalni skupini pa že pišejo tudi samostojne naloge in slovnične vaje. Med drugim berejo časopisne članke, ki jih morajo obnoviti po svojih besedah. Otroci uporabljajo kot učni pripomoček knjigo Zima. Upamo, da bo naslednje leto še več obiskovalcev pouka v Slovenskem domu. Profesorica Marija Cmkovič. Za Novi odmev je učenec Štefan Štefanek opisal svoje potovanje v Grčijo. V Grčijo smo pripluli na veliki ladji. Na ladji smo preživeli dva dneva in dve noči. Potovanje je bilo nepozabljivo. V prijazni in zelo veseli družbi čas je hitro minil. Po prihodu na kopno smo ugotovili, da valov ki so nas na celi poti sprejemljali, sploh nismo očutili. Ampak zdaj ko smo spet na čvrstem nam so se začnela zibati tla pod nogami, V luki Pairas bilo je 30 stopinj. Obhod Grčije je bil imeniten. Obiskali smo: Pelopo-nez, Korintski kanal, Epidaur, Mikeno, Atene. Delfe - Apolo-uovo svetišče in še marši kaj. Grki so zelo prisrčen narod. Govorijo angleščino in italijanščino. tako smo se lahko sporazumevali. Grčija je lepa mediteranska zemlja z velikimi plantažami oliv in oranž. Okolje ni prav dobro urejeno, vse je bolj naravno in zapuščeno. Nikomu se nikamor ne mudi. V ozračju se čuti močen vonj smrek in drugih aromatičnih rastlin, Jedli smo domače specialitete. Najbolj okusen mi je bil giros in grčki jogurt z medom. Vsak večer smo plesali in se naučili sirtaki. Vzdušje je bilo odlično in 9 dni je hitro minilo. SLOVENCI NA HRVAŠKEM SVET ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM jPredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc je sejo Sveta Zveze sklical 30. junija v Zagrebu. Na obsežnem dnevnem redu sta bili tudi dve zelo pomembni temi: uresničevanje načrtovane programske dejavnosti v slovenskih društvih na Hrvaškem in statutarna pooblastila za predstavljanje in zastopanje Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se programska dejavnost v društvih odvija v skladu z načrti, da je kakovost izvedenih programov dobra in da so nekateri izvedeni programi z visoko kakovostjo celo prijetno presenetili. Tudi na tej seji je predsednik posebej poudaril, da se morajo posamezni programi pri načrtovanju prikazati tehnično in programsko po predpisani metodologiji- Predsednik Zveze Sonc je opozoril, da predsednik slovenskega društva Bazovica z Reke Vinko Žibert večkrat deiuje samostojno in da sam kontaktira z republiškimi organi Slovenije in Hrvaške, kot da bi bil on predstavnik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Po temeljiti in polemični razpravi je bil soglasno sprejet sklep, da morajo vse članice in vsi organi Zveze spoštovati določila statuta Zveze, ki nedvoumno določajo, da imata mandat za uradno zastopanje in predstavljanje Zveze ¡¿ključno predsednik in podpredsednik Zveze. Vsi ostali lahko takšne kontakte vzpostavljajo samo prek sedeža Zveze. Z zanimanjem je bila sprejeta novica, da je Urad za etnične in narodne skupnosti ali manjšine vlade Republike Hrvaške pripravljen Finančno podpreti skupno prireditev vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Svet Zveze je sklenil, da organizacijo te pomembne kulturne prireditve zaupa vodstvu slovenskega društva Triglav iz Splita. Franc Strašek SVET ZA MANJŠINE K aprilskem sestanku Sveta za manjšine smo se dogovorili, da bomo imeli sestanke vsako prvo sredo v mesecu ob 13, uri in to v prostorih Židovske skupnosti. Na zadnjem sestanku v maju in juniju smo razpravljali o pravilniku o delu Sveta. Ta pravilnik smo tudi sprejeli na oktobrskem sestanku. Govorili smo tudi o financiranju Sveta. Ker Svet nima svojega računa in ni pravna oseba, bo vse financiranje potekalo prek žiro računa Židovske skupnosti. Sredstva za delovanje Sveta bo priskrbel Urad za etnične in nacionalne skupnosti ali manjšine vlade Republike Hrvaške. Na septembrskem sestanku je naš predstavnik odprl problem vrnitve Slovencev v ustavo in spremembo volilnega zakona. Sprožil je tudi pobudo za spremembo zakona o društvih, in sicer tistega dela, ki se nanaša na nepremičnine društev. Za slovenska in druga manjšinska društva na Hrvaškem je posebej zanimiva zakonska regulativa pogodb o najemu poslovnih prostorov. O predlogu za spremembo volilnega zakona je že takoj prišlo do velikega nesoglasja, saj se predstavniki manjšin, ki imajo svoje predstavnike v hrvaškem državnem saboru, ne želijo odreči tej pravici, čeprav bi bilo to lahko v interesu boljšega zastopanja vseh manjšin. Strinjali smo se, da smo že z začetkom te razprave ugriznili v kislo jabolko. Pač pa je predlog za spremembo zakona o društvih padel na bolj plodna tla. Vsi se strinjajo. da je sprememba zakona potrebna, še zlasti v delu, ki obravnava delovanje društev v sedanjih prostorih. Naslednji sestanek je v novembru. Darko Sonc VELEPOSLANIK KOVACIC NA REKI Prv\ obisk na Reki 22. septembra letos je slovenski veleposlanik na Hrvaškem mag. Boštjan Kovačič začel s kratkim, a prisrčni^ srečanjem v Slovenskem domu KPD "Bazovica". Ogledal si je prenovljene prostore, v katerem se že skoraj petdeset let zbirajo reški Slovenci. Predsednik in podpredsednik društva, Vinko Žibert in Marjan Keber sta ga seznanila z delovanjem "Bazovice" in poglavitnimi problemi, ki tarejo rojake na tem območju. Poleg slabega gmotnega položaja - člani "Bazovice" so po večini upokojenci - se čutijo zapostavljene od matične domovine, saj so bile dotacije, namenjene njihovim dejavnostim po prvotnem predlogu letos precej okleščene in jih skrbi, kako bo v prihodnje. Primanjkuje tudi informacij iz Slovenije, saj je ponudba slovenskega tiska dokaj skromna in zapoznela. Za društvo je zdaj najbolj žgoče vprašanje popravila fasade na poslopju Slovenskega doma. Veleposlanik Kovačič je bil prijetno presenečen nad urejenostjo doma in razvejano dejavnostjo "Bazovice", pokazal pa je tudi posluh za rešitev težav. V uradnem delu obiska na Reki sta veleposlanika Kovačiča ločeno sprejela župan Primorsko-goranske županije Milivoj Brozina in reški župan Siavko Ltnič s sodelavci. Beseda je tekla o tradicionalno dobrih dvostranskih stikih na lokalni ravni, v gospodarstvu, znanosti, kulturi in turizmu, o priključitvi Primorsko-goranske županije na slovenski cestni odsek evropskega koridoija št. 5, o potrebi sodelovanja scvemojadran-skih luk Trsta, Kopra in Reke in o pobžaju slovenske skupnosti na Reki. Veleposlanik Kovačič je izrazil posebno zadovoljstvo nad dobrimi odnosi med lokalno samoupravo in našimi rojaki na Reki. V okvini obiska na Reki je veleposlanik Kovačič obiskal tudi časopisuo-založniško hišo "Novi list". Direktor Zdenko Mance, njegov namestnik Josip Buršič in glavni urednik Branku Mijič so ga seznanili z organizacijo in načinom deia ter uredniško poliliko. Veleposlanik Kovačič je v kratkem pogovoru poudaril pomen dnevnika "Novi list" v hrvaškem medijskem prostoru in kot korektno ocenil pisanje o občutljivih vprašanjih odnosov med državama. Veleposlanika Kovačiča sta spremljala pooblaščeni minister v slovenskem veleposlaništvu Bogdan Beriko in konzul Marko Sotlar, pogovorov pa sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik "Bazovice", Vinko Žibert in Marjan Keber._Marjana Mirkovie načinu, oziroma o kontinuiranem nakazovanju teh sredstev Zvezi. Dogovoijeno je bilo, da so za uradne stike (pisne, telefonske, osebne...} med Uradom in Zvezo pooblaščeni samo statutarni predstavniki s sedeža Zveze. Članice Zveze (slovenska društva na Hrvaškem) in njihova vodstva nimajo statutarnih pooblastil za neposredno kontaktiranje in reševanje posameznih zadev iz področja Zveze, zato so vsi njihovi morebitni kontakti z Uradom ire-levantni in jih Urad ne bo upošteval. Franc Strošek NA URADNIH POGOVORIH V LJUBLJANI J redsednik m podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc in Franc Strašek sta bila 11. junija na uradnem obisku v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenija. Pristojne organe Urada sta seznanila z načrtovano dejavnostjo slovenskih društev na Hrvaškem. V prijetnem ozračju je bil sprejet dogovor o višini finančne podpore Zvezi za leto 1998 in o SLOVENCI NA HRVAŠKEM pogovarjali smo se ŠE ENA KNJIGA 0 SLOVENCIH NA HRVAŠKEM Atnjiga z naslovom Slovenci na Hrvaškem, ki stajo založili območna organizacija ZSSS Bele krajine in SSSK Karlovačke župa-nije, je plod raziskovanja karlovškega novinarja Darka Plevnika o odnosih Slovencev in Hrvatov skozi zgodovino. V Karlovcu so knjigo predstavili S. julija v veliki dvorani mestne skupščine. Na predstavitvi so govorili predsednik karlovškega županijskega sindikata Nikola Ba-dovinac ter predstavnika založnikov iz Slovenije in Hrvaške, Jožef Kočevar in Vitomir Begovič. Knjigoje uradna predstavil hrvaški gospodarski minister Nenad Porges, o njenem nastanku in o težavah z njenim izidom pa je spregovoril sam avtor. Navzoče sta pozdravila tudi Alenka Vipotnik - v imenu slovenskega veleposlaništva v Zagrebu in Franc Strašek - v imenu Slovenskega doma iz Zagreba. Prireditev je popestril mladinski orkester sintesajzeijev. V Splitu so knjigo predstavili 7. oktobra v slovenskem društvu Triglav. Knjigo je predstavil slovenski generalni konzul v Splitu Jože Hlep. Izrazil je zadovoljstvo, ker je izšla knjiga, ki o odnosih med Hrvaško in Slovenijo ne govori skozi dnevno politiko. Navzočim je spregovoril tudi predsednik splitskeaa društva Slovencev Boštjan Kordis. Sij POL STOLETJA SPLOŠNE DEKLARACIJE 0 ČLOVEKOVIH PRAVICAH 50 -letnico sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah bodo počastila tudi slovenska društva na Hrvaškem, z osrednjo in skupno proslavo 5. decembra v Splitu. Gostitelj bo slovensko kulturno društvo Triglav, organizator pa Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Slovesnost bo potekala v Hrvaškem narodnem gledališču, v skupnem programu pa bodo med drugim nastopili mešani pevski zbori zagrebškega Slovenskega doma, reške Bazovice in splitskega Triglava. Pred tem bodo v prostorih Triglava odprli skupno likovno razstavo članov vseh društev in predstavili Siovensko-hrvaški koledar 1998/99. O programu prireditve, ki bo počastila tudi sedmo obletnico mednarodnega priznanja Republike Hrvaške in dan samostojnosti Republike Slovenije, se bo natančneje dogovorili predstavniki vseh treh društev na sestanku Zveze slovenskih društev 27, oktobra v Splitu. Napovedane slovesnosti se bodo med dnigimi predvidoma udeležili člani slovenskega parlamentarnega odbora za Slovence v zamejsvu in po svetu. V Split naj bi dopotovali dan pred prireditvijo in tu začeli večdnevni obisk na Hrvaškem, med katerim se bodo seznanili z življenjem in delom rojakov - poleg splitskega še v slovenskih društvih v Zagrebu in na Reki. Marjana Mirkovič MCA KUNEJ: ČLOVEK ZA VELIKE VLOGE • Zagrebčani dobro poznajo Ivico Kuneja. Umetnika vedrega duha, z neizčrpno zakladnico domislic in šal, brez katerega ne bi bilo številnih zagrebških anekdot (Ivica, se spomnite manekenske epizode, ko ste reklamirali šam-pon, ki se ni in ni hotel peniti in ste si morali pomagati s peno za britje?)... Le redki pa vedo, kako trnova je bila pot od sirote do igralca, od umetnika do direktorja, od siromašnega fantiča do znanega Zagrebčana. /fodil seje 14. decembra 1931 v Zagrebu, kjer je preživel vse življenje, končal vse šole, vključno z akademijo za igTalsko umetnost. V umetniškem obdobju gaje vodila tale misel: "Pošiljali svetlobo v globino človekove duše - to je poklic umetnika ". Še en stavek se mu je vtisnil v spomin: "Svojo moč merim glede na težavnost problema, s katerim se soočam". Problemov pa je imel ogromno. Začelo seje v najstniških letih, ko je ostal brez staršev. Težko otroštvo - Mati Ema (rojena Žagar) je bila s Kozjega, oče Jakob Kunej pa iz Slovenske Koprivnice. Sestre Anica, Angelca in Kristina so se rodile v Sloveniji, Ivica. kot zadnji otrok, pa je prišel na svet v Zagrebu, kamor so se Kunejevi preselili potem, ko se je oče lotil trgovine z lesom. Med II. svetovno vojno je dnižina razpadla in zdesetkana se j e prvič znova sešla šele za božič leta 1955. Ivica se spomnija: "Ko sem imel komaj 10 let, so očeta odpeljali v Nemčijo in za njim se je za vedno zgubila vsaka sled. Dve leti pozneje, leta 1943 mi je mati umrla za rakom. Dve sestri sta živeli na tujem in pri 13, letih sem ostal samo s tretjo sestro, ki pa ni mogla sama skrbeti zame." Leto dni je preživel v nadškofijskem konviktu selezijancev, nato pa več let v internatu zvezne tehnične šole. Ves čas je veliko bral in se ukvaijal s športom {bil je celo član hrvaške mladinske rokometne reprezentance), pomalem je tudi delal, denarno pa sije opomogel šele med srednjo tehnično šolo, ko je dobil štipendijo radia Skopje. V Makedoniji - Kot štipendist je moral po koncu šolanja za dve leti v službo na skopski radio, kjer je delal kot tonski mojster. Spotoma se je naučil makedonščine in malo bolgarščine, lahko pa se pohvali, da je v Makedonijo prinesel rokomet. "Najpomembneje je", pripoveduje Ivica, "da sem v tem času spoznal Lovra Matačiča, kije bil v Skopju po kazni. Nekega dne, ko sem v studiu snemal simfonijo, sem opazil, da so timpani in kontrabasi preglasili ostale inštrumente in rekel - to ni dobro. Kdo pravi, da ni dobro - se je oglasil Matačič. Pojasnil sem mu, za kaj gre, kdo sem in da prihajam iz Zagreba. Poslušal je posnetek, se strinjal s pripombami in tako sva se sprijateljila. Po delu sva šla na pijačo v grand hote! Makedonija in takrat sem se prvič v življenju napil. Dva dneva nisem prišel k sebi! Ko sem mu pozneje zaupal, da bi rad čim več zvedel o glasbi, se mi je ponudil za učitelja. Vendar je postavil "ceno ": na vsako srečanje moram prinesti steklenico žganja!" Prek Matačiča je spoznal režiserja Habuncka, ki mu je ob neki priložnosti rekel - če vas zanima POGOVARTALI SMO SE igralstvo, pridite na sprejemni izpit na akademijo in poskusite! Na gledališkem odru - V gledališče se je zaljubil že kolj otrok, ko je videl prve predstave, oče pa je igral v amaterski skupini Slovenskega doma. Ko se ji leta 1951 vrnil iz Skopja, seje odločil; odšel je na sprejemni izpit in bil izbran med 111. kandidati. Študiral je z Borisom Fes-tinijem, Nado Nučič (hčerko Hinka Nučiča in Vike Podgorske}... in se učil pri odličnih pedagogih Gavelfi, Habuneku in Kombolu, pa asistentu Spaiču, s katerim je ostal prijatelj vse do njegove smrti... Po končani akademiji je šel v Komedijo, kjer je ustvarjal nepretrgoma 25 let. Tega obdobja se Ivica rad spominja: "Odigral sem okoli 230 predstav na leto, kar skupaj znese 5.500 predstav in prav toliko priprav in vaj... Bili smo izredna ekipa: Sanda Langerholz, Bani Segina, Boris Pavlenič, Vlado Štefančič... Ustvarili smo prve musicle v Zagrebu - Poljubi me Kate, Človek iz Manche, Goslač na strehi. Obljube, obljube, Jalta, Jalta... Če je kdo zbolel, sem ponavadi vskočil prav jaz, saj sem se liitiv učil besedil. Spomnim se recimo, da sem v eni predstavi odigral dve vlogi! V Goslaču na strehi se/n igral rabinovega sina in tik pred zdajci se je izkazalo, da igralca, ki igra mladega študenta, ne bo. V hipu sem ugotovil, da se vlogi nikjer ne prebivata. Predstava je stekla, jaz sem se za odrom preoblačil in odigral obe vlogi, brez napake! "Če že mora izbirati, kot najljubši predstavi omeni Človeka iz Mache in Bocaccia: v Boccaciu je igral vojvodo in tudi to kot zamenjava za igralca, kije zbolel "Spomnim se, da sem bil na začetku prve predstave tako zelo zaskrbljen, kako bom speljal tri dejanja, da sem kar obstal na odru. In šele ko me je šepetalka opozorila - pazi, Ivica, zdaj gre: ha-ha-ha! - sem se zdramil, gromko nasmejal, predstava je stekla in se odlično končala. Po tistem sem igral vojvodo v vseh predstavah Bocaccia," pripoveduje Ivica. id se mu igralstvo zdi najlepši poklic na svetu! Vsak nastop je nov izpit. Priložnosti za popravek tli. Film? "Ker sem bil zelo zaposlen v gledališču, sem zelo malo stiemal. saj mi nadrejeni niso mogli odobriti daljše odsotnosti." Kritiki? "Se strinjam s Stanetom Severjem, kije nekoč rekel: Ne more kritikprida biti, je spredaj K in zadaj K, sredi pa so same riti!" Sodobna umetnost? "Navdušujejo me predstave, v katerih pridejo do izraza igralci in dramska beseda, ne pa režiserjev ekshibicionizem." Slovo od igralstv a in novi izzivi - V Komediji seje srečal s sindikalnim delom. Bil je jezikav in predsednik zagrebškega izvršnega sveta Jožinec gaje leta 1978 povabil, da v mestni vladi vodi Odbor za vzgojo, izobraževanje, znanost, kulturo, fizično in tehnično kulturo. V njegovem štiriletnem mandatu so odprli 7 osnovnih šol. 16 otroških vrtcev, sprožil je zamisel za Univerziado, ki je nato prišla v Zagreb, odprli so Muzejski center (današnje Klovičeve dvore), začela se je gradnja ZKM ... "To je bil konec moje igralske kariere. Nasvidenje igralstvo!" pravi Ivica in pojasnjuje: "Tako sem se sam odločil, ker sem pri prijateljih videl, da sočasno ukvarjanje z igralstvom in "direktorstvom" enostavno ni mogoče. "Kratek čas je bil tudi generalni direktor Zagrebfilma. Ko ga je zaradi napornih dogovarjanj o (ne)izpolnjevanju obveznosti "zagrabiio srce" in je moral v bol nišnico, se je začel ozirati za novo službo. V Zagrebški filharmoniji, Gavelli... - Leta 1985 se je na pobudo maestra Pavia Dešpaljii prijavil na natečaj za direktorja Zagrebške filhar monije in začelo se je novo plodno obdobje, ki ga Ivica opisuje takole: "Organiziral sem dirigentske vrste, v katerih so bili Kogan, Dešpalj, Horvat, Japonec Kazuši Ono... Koso mi povedali, da ni mladih glasbenikov, sem pripravil avdicijo, kije omogočila nepristranski izbor: v dvorani smo postavili paravan, kandidate predstavljali s šiframi - violina 1, violina 2.... in izbranih je bilo kar 16 odličnih mladih glasbenikov. Pri pravljal sem turneje (samo zadnje leto smo jih imeli 10), ime Zagreba sem vpisal na svetovni glasbeni zemljevid, za kar je filharmonija dobila nagrado mesta Zagreba. "Nekega dneje prišel v Gavello na kavo, kjer so mu kolegi potožili, da imajo slabe plače. In - sprejel je izziv: " Leta ¡989 sem postal pomočnik direktorja, nato pa direktor. Lotil sem se gradbenih, kadrovskih, re-pertoarnih in finančnih nalog - vsega, kar je za gledališko zaveso! Začeli smo obnovo gledališča, ki smo jo končali kljub vojni. Naložba je znašla 12 milijonov mark in danes je Gavella sodobna opremljena in v celoti prenovljena." Ko je bilo veliko delo leta 1995 opravljeno in ko so prišli novi ljudje, je nastopil čas za pokoj. Zdaj se največ ukvarja z delom v Slovenskem domu, pomaga makedonskemu društvu, je podpredsednik hrvaško-kitajskega društva prijateljstva... Za prijatelje tu in tam recitira. "Se pač rad družim in z veseljem pomagam, seveda ljubiteljsko in zastonj! Soproga Sunčica v šali pravi, da hodim na 'zabadave'", z nasmehom pripoveduje Ivica, ki za ženo, s katero je preživel skoraj 30 srečnih let, trdi, da ga odlično razume, saj je tudi sama končaia igralsko akademijo. V oporo sta mu tudi hči Vesna iz prvega zakona in vnukinja Lana Ivana. Slovenstvo - Po vojni je iskal korenine in našel strica v Mariboru, kjer seje pozneje med počitnicami tudi mladostno zaljubil. To je bila velika šola slovenskega jezika. Ko je bil v dragem letniku akademije mu je režiser Nučič ponudil vlogo na odru Slovenskega doma. "Rekel sem, da me skrbi slovenščina, vendar me je prepričal, da bo že on poskrbel za jezik. Pri tem pa je dodal -no, ker ste visoki, bo znanje iz pet bolj počasi prišlo v glavo... Zato sem hvaležen Nučiču in prijateljem v Slovenskem domu, da danes lahko govorim tudi v jeziku svoje matere. Igral sem v Cankaijevi Lepi Vidi in Vdovi Rošlinki," pripoveduje Ivica, ki se je v Slovenski dom vrnil ob 65-letnici društva, ko je na slovesnosti prebral nekaj verzov. To je bil njegov prvi javni nastop po 20. letih! "Poiskali so me potem, ko so v arhivu odkrili plakate za Lepo Vido, na katerem jc bilo tudi moje ime. Tudi zato si iskreno želim, da bi na noge postavil dramsko sekcijo v Slovenskem domu," pravi Jvica in pojasni tudi svoj odnos do slovenstva: "Seveda sem navezan na Slovenijo, čeprav sem od zgodnje mladosti, od povojnih let, ko so delali prvi popis državljanov, v vseh dokumentih zapisan kot Hrvat. Vendar s slovenskimi koreninami, Z dvema domovinama. " Ilinka Todorovski POGOVARJALI SMO SE MIHAELA LOGAR državna sekretarka v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu SLOVENSKI DOM - TA PROSTOR, TO DRUŠTVO ŽIVI! K. \akšne so naloge vašega urada? Urad deluje v okviru ministrstva za zunanje zadeve in je zadolžen za to, da vladi in parlamentu predlaga, kakšno politiko naj izvaja Republika Slovenija do zamejcev, zdomcev in izseljencev. Omejeni smo na tri točke, in sicer na kulturno sodelovanje in pomoč pri ohranjanju kulturne tradicije, boljše poznavanje slovenskega jezika in čim boljše odnose med Slovenijo in Slovenci, ki živijo zunaj slovenskih meja, v zamejstvu, zdomstvu in izseljeništvu. Hrvaški Slovenci so mlada zamejska skupnost, saj so v takšni vlogi šele od osamosvojitve Hrvaške in Slovenije. Slovenci na Hrvaškem so v primerjavi z ostalimi razmeroma dobro organizirani. Pri tem že od vsega začetka spoštujejo okvire društvenega delovanja - negovanje slovenske kulture in jezika, tako med otroci kot med odraslimi, in pa skrb za odnose z Republiko Slovenijo. Takšno vlogo dobro izpolnjujejo. V nekaterih državah slovenska društva niso ravno enotna, kar pa nikakor ne velja za Hrvaško. Zelo smo veseli, ker so se vsa društva povezala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. To nam v veliki meri olajšuje delo. saj je prek Zveze mogoč stalen pretok idej, hkrati pa niso prekinjeni stiki s posameznimi društvi. Prav je, če se odločitve sprejemajo enotno, na enem mestu. To je dobro tako za Slovenijo kot za Slovence na Hrvaškem. Ko nekdo nastopa enotno, ni težav pri izpolnjevanju želja; če so izražene prek Zveze, potem to razumemo, kot usklajene zahteve Slovencev, ki živijo na Hrvaškem. V vodstvu Zveze so opazili, da so Slovenci na Hrvaškem deležni manjših sredstev, kot njihovi rojaki v drugih državah. Ni čisto tako, saj so Slovenci na Hrvaškem po finančni podpori nekje v sredini med slovensko manjšino ter organiziranostjo v ostalih evropskih državah in društvi izseljencev. Ne dobivajo toliko, kot slovenska narodnostna manjšina v Avstriji, Italiji in na Madžarskem (čeprav so glede na denarno podporo zelo blizu Porabskim Slovencem), vendar pa dobivajo občutno več, kot slovenska društva, ki delujejo v Evropi in prekomorskih državah. Se vam ta sredstva zdijo zadostna? Kako lahko slovenska društva na Hrvaškem pridejo do večje denarne podpore? V Sloveniji sta za to vprašanje poleg našega urada glavna sogovornika ministrstvo za kulturo in ministrstvo za šolstvo. Pravkar se je končal razpis ministrstva za kulturo, ki je bil odprt tudi za Slovence izven meja Slovenije. Za tiste, ki so prijavili dobre programe, so sredstva - in to ne majhna - zagotovljena, V strokovni komisiji je tudi predstavnik našega urada. Po drugi strani ministrstvo za šolstvo vsem društvom, k: izpolnjujejo pogoje, zagotavlja sredstva za učenje jezika, za učitelje, učbenike in drugo pomoč. To sta dva pomembna vira. Vse pa je seveda odvisno od kakovosti programov, vendar nemalokrat tudi od pravočasne obveščenosti. Vsa slovenska društva na Hrvaškem še nimajo trajno rešenega prostorskega vprašanja. Usoda Slovenskega doma v Zagrebu bo recimo odvisna od denacionaliza-cijskcga postopka. Poznam ta problem, ki se vleče že kar nekaj časa. V poskusu njegovega reševanja sodelujemo od vsega začetka; za to se je posebej zavzel prejšnji slovenski veleposlanik v Zagrebu Ma- lešič. zdaj pa to vprašanje spremlja novi veleposlanik Kovačič. Vsekakor smo vselej pripravljeni sodelovati v iskanju rešitve, vendar pa čudežev ne moremo obljubljati, Že doslej smo sodelovali pri naložbah v vseh društvenih prostorih, čeravno nismo vedeli, kakšna bo njihova nadaljnja usoda. Ker se pravne razmere v zvezi z lastnino spreminjajo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, veijamem, da bomo v prihodnje lažje zagotovili denar, potreben za prostore društev. Od lanskega decembra Slovenci niso več izrecno navedeni v hrvaški ustavi, kar je v tukajšnji slovenski skupnosti močno odjeknilo. O tem sta razpravljala tako slovenski parlament kot vlada, izrazili smo največ, kar lahko, to je nezadovoljstvo in nestrinjanje s to potezo. Pač pa smo od hrvaške vlade dobili zagotovila, tudi pisna, da se položaj Slovencev na Hrvaškem kljub ustavnim spremembam v ničemer ne bo poslabšal. Pri tem ne smemo pozabiti mednarodnega vidika: Slovenija in Hrvaška sta pristopili k ratifikaciji nekaterih mednarodnih konvencij in resolucij, ki tudi urejajo vprašanje manjšin. Tudi v Svetu Evrope narodnim manjšinam posvečajo vse večjo pozornost, saj se tam že konstituirajo kontrolna telesa neodvisnih strokovnjakov za uresničevanje konvencij, ki zadevajo v zaščito narodnih manjšin in vsaka država mora Svetu Evrope redno letno poročati, kako izvaja konvencije. Med Slovenci na Hrvaškem se je postavljalo vprašanje, ali ni Republika Slovenija storila premalo, da bi preprečila spreminjanje njihovega ustavnega položaja v Republiki Hrvaški. Novo besedilo hrvaške ustave v členu o manjšinah je nastaio tako rekoč na samem parlamentarnem zasedanju. Mi smo poznali predlog, po katerem v ustavi manjšine sploh ne bi bile več izrecno naštete, ko pa je parlament glasoval o drugačnem besedilu, slovenska vlada seveda ni mogla reagirati, saj nikakor ne more posegati v delovanje parlamenta druge države. Junija ste obiskali Slovence v Zagrebu, bili ste v Slovenskem domu, s kakšnimi vtisi ste se vrnili v Ljubljano? Z zelo dobrimi, saj so bili prostori Slovenskega doma živahni in zelo vitalni, polni ljudi. Prepričala sem se, da ta prostor, da to društvo živi! Ali berete Novi odmev? V uradu ga redno prebiramo in zelo dobro ocenjujemo. Časopisi, ki jih izdajajo Slovenci na tujem, so izjemno pomemben vir informacij o delovanju društev. Tudi tako lahko stalno in podrobno spremljamo njihovo dejavnost. Časopis je zelo pomemben in vitalen znak vsake manjšine. Darko Šonc, Ilinka Todorovski POGOVARTALI SMO SE SESEK® ZELIMIR PAVIČIČ, direktor Krke Farme d.o.o, KRKA - TRETIA NA HRVAŠKEM FARMACEVTSKEM TRGU jfSirmacevtska industrija prispeva levji delež k slovensko-hr-vaškl blagovni menjavi. Kakšen je pri tem delež Krke Farme? - Na hrvaškem trgu ustvarimo okoli 273 milijona kun prometa na leto. Prodamo za 224 milijonov kun farmacevtskih proizvodov, za 13,S milijonov kun veterinarskih preparatov in za 36 milijonov kun kozmetike. Nudimo zdravila za humano uporabo, veterinarske preparate, kozmetične izdelke in proizvode iz programa Zelena zdravila. Ali vam jc spora/um o prosti trgovini kaj olajšal poslovanje na Hrvaškem? - V skladu s sporazumom je 12-odstotno carino za uvoz zdravil zamenjal 1-odstotni obračun zavisnih stroškov. 12-odstomo carino plačujemo samo še za tiste preparate, ki vsebujejo več kot 51 odstotkov uvožene substance, v Krki Novo mesto, vendar je teh preparatov zelo malo. Sporazum je seveda izboljšal naš tržni položaj, vplival pa je tudi na cene proizvodov, saj smo nekatere lahko znižali. Toda Krkini proizvodi, zlasti zdravila, so še vedno cenejši v Sloveniji kof na Hrvaškem. - Na cene v prvi vrsli vpliva 22-odstotni davek na dodano vrednost (PDVJ. Za vsa tista zdravila, ki niso na pozitivni listi Hrvaškega zavoda za INOVATOR MED NAMI: HIDROSANKE NA VETER INŽENIRJA ZORANA ŠOJflCA Z/z pred petnajstimi leti se je našemu uglednemu članu, inženirju elektrotehnike Zoranu Soncu (poznamo zdravstveno zavarovanje in ki so v prosti oziroma tako imenovani "ročni" prodaji, pa lekarne obračunavajo še 35-odslotno maržo. PDV in marža skupaj občutno zvišujeta končno ceno naših zdravil na Hrvaškem. Ko je Hrvaški zavod za zdravstvo skrčil lislo brezplačnih zdravil, je z nje izpadlo veliko slovenskih proizvodov. Tedaj so to nekateri Imenovali kar farmacevtska vojna. Kako jc to vplivalo na položaj Krke na Hrvaškem? - !. julija 1997 je bilo s pozitivne liste umaknjenih 25 odstotkov naših farmacevtskih proizvodov. Še pred leti smo z zdravili oskrbovali okoli 24 odslolkov hrvaškega trga in smo zasedali drugo mesto, takoj za Plivo. Z uvedbo nove pozitivne liste zdravil nas je prehitel še Belupo, tako da smo padli na 3. meslo. Zdaj oskrbujemo okoli 13,5 odstotka hrvaškega trga. Leta 1997 smo prodali za 228 milijonov kun farmacevtskih prozivodov, letos pa pričakujemo, da se bo prodaja ustavila pri 224 milijonih kun, kar je za 14 milijonov kun manj, kot leto poprej. To je posledica krčenja pozitivne liste. Ali vas je kaj prizadela denarna kriza v hrvaškem zdravstvu? - Razmere so katastrofalne. Naše terjatve trenutno znašajo okoli 100 milijonov kun. Od tega je za plačilo zapadlo že prek 48 milijonov kun. Z ga kot izvrstnega klavirista, saj je akademski glasbenik) porodila zamisel: če se lahko sankamo na snegu, zakaj ne bi tega počeli tudi na vodi. Pred dobrimi štirimi leti je naredil projekt sank na vodi. Patentiral in zaščitil ga je pri Državnem zavodu za patente ped imenom "Tija", kar pomeni - molje in jaz. Ta patent mu je prinesel dve srebrni odličji: eno na razstavi inovacij nautike na Reki leta 1996, drugo pa lani na razstavi "Šareča" v Bruslju. Tam je sodelovalo 750 inovatorjev iz 42 diiav s skupaj 1200 inovacijami. Hidrosanke na veter so nova tehnična rešitev za plovba na veter brez motorja. Namenjene so za rekreacijo mladine in odraslih, za športni trening in tekmovanja. Prirejene so za plovbo na veledrogerijami smo dogovorjeni, da plačujejo v 60 oziroma 90 dneh, vendar danes terjamo denar, ki bi moral biti vplačan že pred 180 dnevi. Hrvaški minister za zdravstvo Reiner je pred kratkim izjavil, da je od Krke prejel zagotovilo, da ne bo ravnala tako drastično kot Pli-va, ki je zaradi dolga ustavila dostavo zdravil lekarnam in velcdroge-rijam. - Z veledrogerijami se dogovarjamo, da nam plačajo vsaj nekaj, vendar za zdaj denar prejemamo le "po kapljicah". Zaenkrat še ne nameravamo ustaviti dobave zdravil, razen nekaterim katastrofalnim dolžnikom, od katerih že dolgo zaman terjamo po 14-15 milijonov kun. To so kupci drugega reda. Njim dobavljamo samo blago do vrednosti 75 odstotkov denarja. ki so nam ga nakazali prejšnji mesec. Krka je na HrvaŠkem dobro znana blagovna znamka. Ali kljub temu veliko vlagate v propagando? - Vsako podjetje mora veliko pozornosti nameniti tudi propagandi. Ko gre za prodajo zdravil, veljajo dodatna pravila. Za njihovo predstavljanje je zadolžena mediemsko-informa-tivna služba. Krka ima na Hrvaškem 24 strokovnih sodelavecv, ki obiskujejo zdravnike, jim strokovno pojasnjujejo delovanje preparatov in prispevajo k izgradnji primerne podobe naših farmacevtskih izdelkov. Ali Jadranskem morju, posebno za veter maestral, ki piha vsak dan. Svoj projekt za izdelavo je ponujal Elanu, Risu, Hrvaškem olimpijskem odboru in drugim na Hrvaškem. Brez uspeha. Nikoli ni bilo preveč razumevanja, ali pa je manjkalo denarja. Medtem se za njegove sanke na vodi "hydrosleigh on wind" zanimajo proizvajalci iz Španije, Švice, Nemčije, ZDA, Češke, Francije, Belgije in Švedske, Inovator Zoran Sonc pa ne bi rad, da bi projekt odkupil kakšen tujec, ki bi sanke potem prodajal na našem trgu. Mogoče bo Novi odmev pomagal, da se najde proizvajalec v eni od naših dveh domovin. Da bi sanke najprej zaplule ob naših morskih obalah. Srečno, Zoran in dobro morje! Silvin Jeivian morda neposredno občutite občasno trenja v meddržavnih odnosih? V glavnem ne. Politični odnosi med , Šovenijo in Hrvaško ne vplivajo n:r naše delo. Samo občasno se v tisku pdjavijo napisi uperjeni proti Krki kol slovenskemu podjetju. Pred časom se je pisalo o odpadkih, ki smo jih prek reške luke izvažali v prekomorske države. Pojavili so se napisi, da "Slovenci onesnažujejo okolje" in da "Slovenci odpadke iztovaijajo na Hrvaškem". Kar seveda ni bilo res. Zadnji primer se je pojavil ob izboru za hrvaško miss. Prejeli smo nekaj telefonskih klicev, ko so posamezniki protestirali, ker je predstavnica Krke glasovala za Muslimanko in grozili, da ljudje zato ne bodo kupovali Krki-nih proizvodov. Krka Farma je pred leti v veliki meri pomagala pri obnovi prostorov Slovenskega doma v Zagrebu. Kakšen je vaš pogled na združevanja tukajšnjih Slovencev, na delovanje Slovenskega doma. - Pri obnovi Slovenskega doma smo pomagali v skladu z možnostmi, Verjetno bi bila lahko pomoč še večja, vendar pa so tudi naši izdatki omejeni in tudi mi moramo gledati na vsak "dinar". Slovenski dom ima dolgo tradicijo. Veliko ljudi, ki so danes na odgovornih in vodilnih dolžnostih v Sloveniji, je študiralo v ZagTebu in sc družilo v Slovenskem domu, ki je imel nekoč tudi vlogo "slovenskega študentskega doma". V Zagrebu živi veliko Slovencev. Prek Slovenskega doma lahko ohranjajo stike z matično državo. Krka Farma je hrvaško podjetje. ki gaje ustanovilo slovensko podjetje. Tudi zato je naša dolžnost in naloga, da pomagamo takšnemu delovanju Slovenskega doma in Slovencev na hrvaških tleh. (d.šji.t.) NOVICE IZ DOMOVINE KAJ JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVASKIH ODNOSIH? Brioni - Na konferenci Srednjeevropske pobude so sodelovali zunanji ministri 16 držav, med njimi tudi iz Slovenije. Slovenski minister Boris Krlec se je ob tej priložnosti posebej pogovarjal s hrvaškim kolegom Matejem Granidem. Zagreb - Slovenski varuh človekovih pravic i v ¡in Bizjak seje 10. junija sešel s hrvaškim kolegom, ljudskim pravobranilcem Antejem Kla- ncem. Bizjaka sta sprejela [udi predsednik hrvaškega državnega sabora Matico Pavletič in predsednik ustavnega sodišča Jadranko Crnič. Opatija - Ministra za notranje zadeve Ivan Pc-nič in Mirko Bandelj sta 11 a rednem sestanku (6. julija) ugotovila, da slovenska in hrvaška policija izvrstno sodelujeta v preprečevanju organizirane-l!ii kriminala, trgovanja z mnmili in nezakonitih migracij. Zagreb - 20. julija sta .e scšlu kmetijska minis-M Ciril Smrkolj in Zlat- kn Domini kovic. Teme: uresničevanje piustotrgovinskega spora-■iiimi, odkup pšenice in ska ministra Nenad Por-ges in Metod Dragonja so se 25. avgusta pogo-vaijaii o vseh odprtih vprašanjih med državama. Na sestanku so sprejeli štiri sklepe: v 20 dneh bo v Ljubljani sklican sestanek finančnih ministrov o pravicah in obveznostih nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Če dogovor o tem vprašanju ne bo dosežen v 3 mesecih, bosta državi za pomoč zaprosili Mednarodni denarni sklad oziroma Svetovno banko. V 20 dneh se bodo v Zagrebu sešli izvedenci pravosodnih ministrstev, ki morajo pripraviti sporazum o pravno-premoženjskih vprašanjih. Oktobra se bo v Ljubljani sešla mešana diplomatska komisija za meje. Nadaljevala se bodo pogajanja o položaju Jedrske elektrarne Krško. Če dogovor o tem vprašanju ne bo dosežen v 3 mesecih, se bosta državi odločili za mednarodno arbitražo. nistrstev. Tema: Jedrska elektrarna Krško. Zagreb - Delegaciji pravosodnih ministrstev. Sodelovanje v gospodarstvu Zagreb - Upravni odbor mešane slovensko-hrvaške gospodarske zbornice je 23. junija razpravljal o blagovni menjavi in uresničevanju prostotrgovinskega sporazuma. Zagreb - Na 74. mednarodnem jesenskem velesejmu (14.-20. september) je sodelovalo okoli 160 slovenskih razstavljalcev. Zagreb - 23. septembra je v Zagrebčanki slovenska modna hiša Mura priredila "show room" za soproge veleposlanikov akreditiranih na Hrvaškem. Manekeni modne agencije Casper so predstavili okoli trideset Murinih izdelkov iz kolekcije jesen-zima 1998/99. Ljubljana - 17. septembra so se sešli predstavniki gospodarskih mi- ki sta ju vodili slovenska državna sekretarka Nives Marinšek in pomočnica hrvaškega ministra Snje-žana Bagič. sta se 18. septembra pogovaijali o besedilu pravnopre-moženjskega sporazuma. New York - Med letnim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov sta se 25, septembra sešla zunanja ministra Frlee in Granič in se pogovarjala o uresničevanju mokriških dogovorov. Washington - 6. oktobra sta se med letno skupščino Mednarodnega denarnega sklada sešla finančna ministTa Mitja Gaspari in Borislav Ske-gro. Temi: Ljubljanska banka in hrvaške izkušnje z davkom na dodano vrednost. Brdo pri Krajnu -Predstavniki ministrstev za gospodarstvo so 15. in 16. oktobra usklajevali besedilo novega meddržavnega sporazuma o jedrski elektrarni Krško. Otočec - O nesoglasjih glede Jedrske elektrarne Krško sta se 31. julija pogovarjali vladni delegaciji, ki jo je s slovenske strani vodil minister za gospodarske dejavnosti Dragonja, s hrvaške pa pomočnik gospodarskega ministra Roman Nota. Ljubljana/Zagreb -Slovenska geodetska uprava je lastnikom hiš v Toš. Člani komisije so se dogovorili za pospešeno delo izvedenskih skupin. Strinjali so se, da se je na mejnem območju treba izogibati indicentom, ki škodijo meddržavnim odnosom. Ljubljana/Zagreb -Slovensko elektrogospodarstvo (ELES) je 30. julija zaradi neplačanih računov za elektriko iz Jedrske elektrane Krško izključila dva daljnovoda proti Hrvaški. Istega dne je pomočnik hrvaškega ministra za zunanje zadeve Ivo Sanader slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu Boštjanu Ko-vačiču izročil ostro protestno noto. S tem se je začel tako imenovani slo-vensko-hrvaški energetski spor. ki se do danes še ni razrešil. obmejnih istrskih zaselkih Mlini, Bužin, Skrile in Skudelin dodelila hišne številke katastrske občine Sečovlje. Pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Drobnjak je v zvezi s tem odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Bogdanu Benku izročil ostro demaršo. Mokrice - Zunanja ministra Mate Granič in Boris Frlee tergospodar- mleka ter slovenska vloga pri pogajanjih Hrvaške o članstvu v Svetovni trgovinski organizaciji. Zagreb - Po treh letih seje 21. julija znova sešla mešana diplomatska komisija za meje, ki jo vodita Hrvoje Kačid in Peter NOVICE IZ DOMOVINE SlïKEEW O DRŽAVLJANSTU REPUBLIKE SLOVENIJE (4. DEL) PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA ZA OTROKE ROJENE V TUJINI i^številki 5. Novega odmeva smo pisali o postopku za pridobitev državljanstva Republike Slovenije za otroke, ki so rojeni na območju Republike Slovenije. Današnji prispevek pa je kratko pojasnilo, kakšen je postopek za pridobitev državljanstva Republike Slovenije za otroke rojene v tujini. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije v 5. členu določa: "V tujini rojeni otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuji državljan, dobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega 18. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije, Priglasitev iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če bi otrok ostal brez državljanstva. Izjavo o priglasitvi iz prvega odstavka tega člena je potrebno podati pri organu, pristojnem za vodenje otrokovega rojstva, ali pri pristojnem organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Otroka lahko priglasi za državljana Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije. Če je otrok pod skrbništvom, ker nima staršev ali jim je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, ga lahko priglasi skrbnik, ki je državljan Republike Slovenije, s soglasjem občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo." Če je otrok rojen v tujini in če je eden od staršev tuj državljan, je treba dati prednost pristnejši zvezi, torej dejstvu, daje otrok rojen v tujini m da je eden od staršev tuji državljan. V tem primeru otrok ne pridobi državljanstvo ex lege (po samem zakonu), temveč je za to potrebna posebna izjava volje tistega od staršev, ki je ob otrokovem rojstvu slovenski državljan. Soglasje tistega od staršev, ki jc tujec, ni potrebno. Izjavo volje zakon imenuje priglasitev, v praksi pa to pomeni, da navadno pisno izjavo poda tisti od staršev, ki je slovenski državljan. Izjavo je potrebno podati do 18. leta otrokove starosti. Rok je preklu-ziven in ga v nobenem primeru ni mogoče podaljševati. Glede same priglasitve veljajo pravila splošnega upravnega postopka. Izjava mora biti napisana v slovenskem jeziku. Overitev izjave ni potrebna. Če tisti od staršev, ki ima po zakonu pravico do priglasitve, živi v tujini, je treba izjavo podati pri najbližjem diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Starši pogosto opustijo priglasitev otroka bodisi zaradi nevednosti ali mogoče zaradi trenutnih interesov. V tem primeru zakon določa še eno možnost. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije v 6. členu pravi: "Pod pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi državljanstvo Republike Slovenije tudi oseba, starejša od 18 let, če se do dopolnjenega 23. leta starosti z izjav« «predeli za državljanstvo Republike Slovenije. Izjavo iz prejšnjega odstavka je potrebno podati pri organu pristojnem za vodenje matične knjige, v katero bo izvršen naknaden vpis rojstva, ali pri pristojnem urganu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za upravljanje konzularnih zadev," Glede na to, da starši kot otrokovi zakonski zastopniki pogosto sami presojajo v njegovo korist (interes skozi lastne interese), je otroku, ki ga tisti od staršev, kije slovenski državljan, ni priglasil do 18. leta starosti, dana možnost, da to stori sam do 23. leta starosti. Tudi tokrat je rok prekluziven in ga ni mogoče podaljševati. Pomembno je, da izjava o priglasitvi pred dopolnjenim 23. letom starosti prispe k pristojnemu organu {drugi odstavek 6. člena) ali daje pred tem oddana priporočeno na pošto. Zakon o državljanstvu v vseh določbah sledi načelu, da mladoletne osebe v državljanstvu delijo usodo staršev, zato ga samostojno ne morejo pridobiti niti izgubiti. Če je otrok rojen v tujini in če je eden od staršev tuj državljan, ni nobene osnove, da bi pridobil slovensko državljanstvo v primeru, ko tisti od staršev, ki je bil ob njegovem rojstvu slovenski državljan, umre ali mu je odvzeta opravilna sposobnost ali roditeljska pravica; zato ne more izraziti svoje volje, da bi otrok postal slovenski državljan. Franc Strašek Viri: Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije (uvodna pojasnila A. Mesojedec Per-vinšek), Upravna praksa GLOSA CASH AND CARRY (PLAČAJ IN ODNESIi) ./Vam, ki smo z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem in kar naprej potujemo sem ter tja (če seveda ne pride kaj vzmes), se nujno vsiljujejo primerjave med Slovenci in Hrvati. Čeprav živimo tako blizu, da so nad nami skoraj isti oblaki, se Slovenci in Hrvati v mnogočem zelo razlikujejo. Naj se zgodi karkoli (iti tega je, morate priznati, kar nekaj), bodo na eni strani Kolpe mislili tako, na drugi drugače, Belo - črno. Da - ne. Noč - dan, Kot pozitivni in negativni pol na magnetu se po eni strani privlačijo, po drugi pa odbijajo, a eni ne morejo brez drugih. No, kjer je magnet, lam je tudi elektrika. Ah, ta.cjck trika, še posebej jedrska Naša skupna rakovttranaJZe na tem zapletenem primeru se vidi, da obstaja enostaven dvopolni model razmišlja nja. Slovenci bi radi, da bi Hrvati plačali elektriko, Hrvati pa to ne bi. Zakaj bi pa plačali, saj je elektrarna tudi hrvaška. Pozabljajo, da je NEK zgrajena v tistem mračnom obdobju, ko se ni čisto dobro videlo, kaj kdo dela in kdo to plača. Zdaj pa se vidi. Pa so Slovenci rekli; "Cash and carry!" in izključili elektriko. Hrvatje pravijo, da ta formula za nj ili ne velja. To je tudi sicer v nasprotju z načinom življenja na Hrvaškem, kjer nihče nikomur nič ne plača, pa vseeno še naprej uspešno poslujejo med seboj. Seveda Vr-IM-i Ilia Maflrufro. veleposlanik 111 j,.- ■ mmumffiES m/e bezgrijeli, slovenski premoer drnovšek o slovensko-hrvatskim oonosima KRSKOGI IKORISNO ï£BAMEU_BTmMLG£MElNE ZHffiû£&i NE KRŠKO' U SREDIŠTU S LOV ËNSKO-H R VATS KIH -NESUGLASICA RASPAD INTERESNE ZAJEDNICE mmmm rnsom Prof. t. Rent »If HROMIŠ DKEKSPEfSW ME »MICE TJ U ''-L.KLl_n.i-f.rr ELtKTFVl-r , N| KHSKO IZ t iv.n. 120 » ■ - iv^iH IJJJ: Ne želimo da t se spor olto nultlearke prelomi na ledima hrvatskih «a^esganika mmu-siaiauit" U SPORU OKO NUKLMKE hppmi " In i D0GOVQF<| n N "i JOES/WAN« HRVATSKO MI »Vil SKlH SPUII' Triitijesecu T b-p.- NOVICE IZ DOMOVINE PRETEKLOST V SADANJOSTI pii se ludi Slovenci obnašajo, kot daje električno instalacijo že v raju napeljal Slovenec, pa je Bog brez I ivii v lahko rekel: "Naj bo Ilir!" Pa nič zato. Tudi Hr-v.ili imajo svoje adute. Če Sluvenci ne bodo dali elek-lukc, llivati Slovencem ne hodo vmili kombija, ki so i'n slovenski James Bondi pomotoma parkirali na Hrvaškem. Pa vse te obmejne i.i/prtije, čigava je katera ii|iva ali vas. Jeza na obeh straneh, ljudje v teh obmejnih krajih bi pa najrajši, da m |ih pusti pri miru. Menda |i* vse od ločitve, pardon, osamosvojitve najljubša knjiga v teh krajih: "Otroci, flgavl sle?". Odgovor je km pri vseh otrocih ločenih '.liirSch: Od tistega, ki da večjo alimentacijo. Piranski iliv! Nikakor se ne morejo dogovoriti o meji. Mene to pravzaprav ne čudi. Kako pii se lahko postavijo mejniki na morje. Samo ne-I nkSnc črte na papiiju - to in nič. Meja mora biti meja, ■■ i iiiino, obmejnimi polica-ii m policijskimi psi, morda ic malo bodeče žice. To je nu-|a, C'c bi v morju plavali i nuj morski psi, piranhe ali I n) dmgega zobatega, da se ur lii moglo kar tako brez pmtanjn plavati sem in i hi1 Cn lil imeli takšno "prani" mejo, potem bi lepo priplavali do nje, pokazali [Mini lisi in vse tisto, kar je licliu ocariniti in mimo od-|iluvali naprej, Tako pa... I':i kuj mi mar, bodo že i''(lil lo mejo, saj so plačani . a in. Seveda pa ne obstajala -.urno razlike. So tudi podobnosti, Ena od njih je .'buiileljska strast. Te dni v Muvcniji množično nabirali' |!t)bc in zbirajo denar od "Itnpa, medtem ko se na Hniiikcm zbirajo računi za iinjfithtiiu igro Ministrstva ■ ImaiiCL'. Gospodinje ne lupujcjo več vse naenkrat, uiiipuk vsako stvar posebej. ' tritovinnh so zato nastale vrste, ker se najprej kupi kruh, čez pol ure mleko, pa spet čez pol ure pašteta ali kaj drugega, tako da se dobi vsaj tri do štiri račune, kar povečuje možnost za glavni dobitek v višini 100.000 kun. No, na Hrvaškem so se začeli množično pojavljati tudi druge vrste zbiralci: zbiralci podjetij, bank, hotelov... sploh vseh kolikor toliko vrednih predmetov. To je sicer zelo ozek in specifičen krog zbiralcev in verjetno zato ni zanimiv širokim delavskim masam, pa jim bomo tokrat prizanesli s pisanjem. Hrvatom niso glavna prckupacija samo Slovenci. Vzporejajo se tudi z Američani. Primerjajo standard, ki je resda malce boljši v Ameriki, primerjajo pa tudi predsednika, ki je po splošnem mnenju vseeno boljši na Hrvaškem. Ameri-kanci so dvignili takšen hrup, ker jc njihov predsednik bolj ljubil eno državljanko kot druge državljane. To se hrvaškemu predsedniku ne more zgoditi. On ima vse enako rad. Takšen tudi mora biti, ne pa, da ima nekatere rajši kot druge. Ameriška opozicija je za rušenje svojega predsednika uporabila že skoraj teroristično metodo: predsedniku so podtaknili seks-bombe, ampak ... kdo bo reagiral na seks-bombo? Medtem ko imajo v Ameriki sex-gate, so na Hrvaškem od vseh gat zanimive morda samo "gate", ki se sušijo za predsedniško palačo. Dolgčas? Mogoče bo postalo zanimivo, če bodo spet uvedli komisije za ugotavljanje premoženja, pa se bo na koncu morda le zvedejo, ali so to navadne bombažne "gate" ali pa gre za kaj bolj dragocenega. Pa kot pravijo Hrvati: "Živi bili i vidjeli!". Irena Hribar - Buzdovačič SLOVENSKI ZNANSTVENIK IN DOMOLIUB Minilo je stopetnajst let od rojstva Borisa Zamika, enega od ustanoviteljev našega društva. Boris Zamik se je rodil 13. marca 1883 v Ljubljani. Po končani srednji šoli je leta 1901 začel študirati medicino in filozofijo v Jeni. Študij je nadaljeval v Wuerzburgu, kjer je leta 1904 diplomiral iz zoologije, botanike in kemije. Postal je doktor znanosti na področju zoologije. V Wuer-zburgu je bil do leta 1910 asistent, pozneje je postal predavatelj na katedri za zoologijo in docent zoologije in komparativne anatomije, leta 1915 pa je bil imenovan za izrednega profesorja. Istega leta je turška vlada dr. Borisa Zar-nika povabila, naj na medicinski fakulteti v Carigradu prevzame položaj profesorja biologije. Zamik je povabilo z veseljem sprejel, saj se mu je ponudila priložnost, da pokaže svoje znanstvene in organizatorske sposobnosti. Dobil je velika denarna sredstva, s katerimi je uspel zgraditi in sodobno opremiti Zavod za biologijo. V Carigradu je predaval tri leta. Leta 1918 so ga povabili, da pride v Zagreb, kjer so ustanavljali novo medicinsko fakulteto zagrebškega vseučilišča. Ponudbo je sprejel z navdušenjem. Odločitev je pozneje pojasnil z besedami: "Četudi bi me povabili v Berlin, Paril ali celo za direktorja Rockefel- Letos mineva 80 let odkar je začela delovati medicinska fakulteta na univerzi v Zagrebu. Anatom dr. Drago Perovič je imel prvo predavanje 12,januarja 1918, to je samo nekaj mesecev potem, ko je hrvaški sabor (novembra leta 1917) odobril začetek delovanja fakultete. Sicer so bih ustanovitelji te fakultete Teodor llickerhauser, Miroslav Cačkovič in Dragutin Mašek. Ti so poskrbeli, da so bili za prve profesorje izbrani sami priznani zdravniki z različnih evropskih medicinskih fakultet, ne glede na njihovo narodnost. Poleg Avstrijca Mayerhofera, Cehov Smetanke in Praška, Rusa Saltykowa, Srbov Btt-dlsavljeviča in Popoviča ter Hrvatov, so bili tudi Slovenci Zamik, Šavntk in Kogoj. Vsi ti so že dosegli reputacijo na univerzah, kjer so do tedaj delovali. Dr. Albert Majder /upokojeni kirurg, otroški kirurg in pneumolog iz Izole/ lerjevega instituta, bi katedro v Zagrebu sprejel z enako radostjo ". Zarnik v Zagrebu Tako ga je pot zanesla v Zagreb, na položaj rednega profesoija biologije, his-tologije in embriologije. V šolskem letu 1919/20 je že bil dekan medicinske fakultete. Z njegovim prihodom je biologija na zagrebški medicinski fakulteti postala neodvisna od filozofske fakultete. V študij je vnesel nov duh in nove metode eksperimentalne biologije. To je bil povsem nov pristop k biologiji - ne samo v ZagTebu, ampak v celi Hrvaški. Postavil je temelje v študiju napredne darvinis-tičrie teorije, ki je bila pozneje sprejeta v celetnem hrvaškem šolstvu. Ni imel tako dobrih gmotnih pogojev kot v Carigradu, pa je vseeno uspel organizirati in moderno opremiti morfološko-biološki zavod medicinske fakultete, na katerem je deloval vse do svoje upokojitve v študijskem letu 1942/43. O tem zavodu je pisal v knjigi Metode in problemi medicinskega pouka, ki jo je leta 1930 izdal Rockefellerjev sklad v New Yorku. Prispevek je bil bogato opremljen s fotografijami stavbe, laboratorijskih prostorov za profesorje in študente ter celo s tlorisi vseh nadstropij. S svojim delovanjem je dvignil ugled zagrebške medicinske fakultete v svetovni medicinski javnosti. Objavil je okrog 20 znanstvenih ter 70 strokovnih in poljud- PRETEKLOST V SADANTOSTI SEM noznanstvenih del. Nekatere njegove publikacije so dobile svetovni pomen. Dr. Boris Zamik je deloval tudi v Hrvaškem prirodoslovnem društvu in bil celo njegov predsednik. Po njegovem načrtu je zgrajen Oceanografski institut v Splitu. Bilje eden od ustanoviteljev antropološke sekcije Sociološkega društva. Zamik v Slovenskem domu Ko seje leta 1929 porodila zamisel o ustanovitvi slovenskega društva v Zagrebu, je bil prof. dr. Boris Zamik med deseterico ustanoviteljev. Bilje podpredsednik prvega odbora, pozneje pa več let predsednik društva. Prvo predavanje v Narodni knjižnici in čitalnici je 19. februarja 1930 pripravil prav prof. Boris Zamik. To je bil začetek delovanja prosvetnega odseka društva, ki si je zastavil cilj, da bo vsako sredo organiziral predavanje. Profesor Zamik je bil glavni pobudnik, organizator in pogosto tudi predavatelj. Društvo je za to dejavnost, ki je potekala pod Zarniko-vim vodstvom, dobilo častno priznanje Druga ljudska univerza v Zagrebu. Boris Zamik ni bil samo dober organizator. Bil je tudi zelo družaben in duliovit sogovornik. Med starejšimi zdravniki, njegovimi študenti, še danes krožijo anekdote o šalah, ki jih je "zbijal" na fakulteti. V našem društvu se je za vsako Miklavževo našemil v Sv. Miklavža. Rad je imel otroke in je v svojem stanovanju redno prirejal otroške maškarade. Med večletnim bivanjem v Nemčiji se je poročil z Nemko, ki mu je rodila tri hčerke. Umrl je v Zagrebu 13. januarja 1945 leta. Silvin Jerman O prof. dr. Franu Kogoju smo obširno pisali v 2. številki Novega odmeva (april 1997), v naslednji številki pa bomo predstavili tudi prof. dr. Pavla Šav-nika, tretjega slovenskega profesorja, ki se je v anale zagrebške medicinske fakultete vpisal z zlatimi črkami. IS p 57 JT .= — — m u »B rr il I? 11 wr aa iL„ iT Ti IL in* *r.;*r-a. _ _ si it n n UL UL II. Ji 11 Jf Zarnikove duhovitosti in domislice Na izpit k profesorju Zamiku pride študent - Dalmatinec atletske konstitucije. Bilo je zelo vroče poletje in študentje bi! v srajci s kratkimi rokavi. Zamik je takoj opazil, daje fant močno dlakav po rokah in prsih. Z znanjem inteligentnega Dalmatinca je bil zelo zadovoljen in ko je ob koncu izpita zahteval njegov indeks, da mu vpiše desetko (najvišjo oceno), si ni mogel kaj, da ga ne bi vprašal, ali v Dalmaciji še živijo opice. Študentje takoj razumel, kam je meril profesor in je odgovoril, da ne več. Zamika, kije imel velik nos, pa je brž vprašal: - Ali v Sloveniji še živijo nosorogi? Študentje na izpitu iz bistologije dobil za mikroskopski pregled preparat ženske dojke. Razmišljal je in se znojil, mlada asistentka, kije stala v bližini, mu je hotela pomagati in seje zato prijela za svojo dojko. Profesor Zamik, kije to opazil, je preparat dojke nemudoma zamenjal s preparatom penisa. Obrnil seje k asistentki in dejal: - Pa mu tudi zdaj pokažite! Dr. Albert Majder ZOFKA KVEDROVA: PLODNA PISATELJICA IN VEČNA BOJEVNICA iS^poznala sem revščino in lakoto, a zdravje in moj nezlomljiv optimizem sta mi pomagala prenesli vse hude dni življenja. Kakor malokatera ženska sem okusila strup obrekovanja in krivičnih žalitev, vendar mi je dala usoda na srečo širok in močan hrbet ter ponosno srce. V mnogih bojih svoje duše, v marsikateri zunanji nesreči sem se prepričala, da je glavni vir življenjske site spoštovanje do samega sebe in da človek svoje sreče nikakor ne sme spravljati v odvisnost od tega, kar o njem mislijo drugi ljudje." Te besede, zapisane leta 1913 so bile vodilo Zolks Kvedrovi, slovenski pisateljici, ki je skoraj pol življenja preživela v Zagrebu. Rodila seje pred 120. leti - 22. apri la 1878 v Ljubljani, nato pa seje s starši dolgo selila, dokler se ni njen njen nestalni in pijači vdan oče končno ustalil v Loškem potoku, kjer seje zaposlil kot občinski tajnik in si omislil trgovinico in gostilnico. In bil - kot je nekoč zapisala Kvedrova - sam svoj najboljši gost: "Bi!je dober človek, zlat človek - samo če ne bi bilo pijače! " Mati je bila mrka in trda, žrtev zavoženega zakona. Po končani šoli v Ljubljani je Zofka Kvedrova tajnikovaln namesto očeta in pomagala v domači trgovinici in gostil-nici. Od doma, ki gaje razjedal alkohol, je odšla zagrenjena: "Toliko sramu, kakor sem ga prebila jaz od petnajstega do osemnajstega leta, ne pretrpim celo življenje več. " Postavila se je na lastne noge, delala v odvetniških pisarnah, pri dvajsetih pa je začela uredništvom pošiljati "plodove svoje domišljije". Prve črtice je objavila leta 1898 v Ljubljanskem zvonu. Domu in Svetu, Edinosti in Slovenki. Pozneje je krajši čas delala v tržaški upravi Slovenke, kije bil prvi slovenski ženski list. Praško obodbje - Leta 1900 seje s prvim možem, pesnikom hrvaške modeme in zdravnikom dr. Vladimirom Jdovškom preselila v Prago, kjer je preživela najsrečnejša leta življenja. Tu seje dokazala kot pisateljica (objavila je zbirke kratke proze Misterij žene, Iskra, Odsevi, Iz naših krajev. Ljubezen), prevajalka in urednica (urejala je hrvaški list Sijelo in slovenski časopis Domači prijatelj, ki ju je izdajal tovarnar Vydro), Praškim letom je poseben pečat vtisnila njena prva knjiga Misterij žene, ki je razkrivala položaj, trpljenje in poniževanje žensk kmetic, delavk in meščank. Kritiki so kratke črtice o življenju brezpravne ženske, žrtve družbenih razmer in patriarhalnih odnosov v družini raztrgali, češ da se dvaindvajsetletnemu dekletu o tako temačnih plateh življenja še sanjati ne bi smelo. Po njej so planili tako liberalci kot klerikalci; zanjo so se zaveli samo tedanji socialisti, poleg Ivana Cankarja še Etbin Kristan in Karel Linhart, ki je zapisal, da je Kvedrova napisala knjigo, "kakršne še ni bilo v zgodovini slovenskega ženstva in jih je kaj malo v zgodovini slovenskega slovstva sploh ". Zofka Kved-rova se kljub podpori socialistov ni želela politično ali strankarsko opredeljevati, saj - kot je nekoč zapisala -"stranice samo pobijajo druga drugo in razvešajo slabosti tega ali onega na veliki zvon ". V Zagrebu - Ko seje leta 1906 preselila v Zagreb, je postala urednica ženske priloge nemško pisanega Zagrebškega dnevnika (Frauenzeitung pri Agramer Tag-blattu), kjer je objavljala črtice o svojih otrocih (Vlad-ka, Mitka, Mirica) in vojne novele ter začela ustvarjati v hrvaščini. Leta 1918 je začela izdajati svoj mesečnik za "kulturne, socialne in politične interese žensk" Ženski svijet, ki gaje pozneje preimenovala v Jugoslaven-sko ženo. Ko je mesečnik leta 1920 preneha! izhajati, je začela pripravljati zbornik z naslovom Almanah jugos-lavenskih žena (izšel 1921). V Zagrebu je nastalo njeno najpomembnejše delo, roman Njeno življenje. Pogum za njegovo pisanje je zbrala na osebni nagovor srbskega socialista in publicista Dimitrija Tucoviča, ki je občudoval njene vojne novele in bil prepričan, da bi morala svoj smisel za množico iti široko dogajanje, predvsem pa velik talent usmeriti v pisanje obsežnega knjižnega dela. Kmalu po srečanju s Tucovičem je v samo treh tednih napisala Njeno življenje, roman o Tildi Ribičevi, o njeni rosni in lepi mladosti, o njenih mukah matere in žene. Rokopis je leta 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne poslala Slovenski matici v Ljubljano, vendar je roman zaradi vojne vihre izšel šele leta 1918, kar leto dni pozneje, kot njen naslednji roman Ranita. Hanko je Zofka Kvedrova napisala v hrvaščini. Osebna, izrazito protivojna razglabljanja naslovne junakinje je presadila med Poljake, čeprav jih je pisala na podlagi lastnih izkušenj iz prve svetovne vojne in s pomočjo gradiva o balkanskih vojnah, ki gaje leta 1914 zbirala v BeogTadu, Nišu, Skopju, Bitoli in Kosovskem polju. Kvedrova je tudi veliko prevajala: med drugim je leta 1913 v hrvaškem prevodu izdala izbor proze od Frana Levstika do Ivana Cankarja Najbolje slovenske novele. V Zagrebu se je Zofka Kvedrova drugič poročila, in sicer z Jurajem Demetrovičem, hrvaškim socialnim demokratom, ki je po I. svetovni vojni postal pokrajinski namestnik za Hrvaško in pozneje minister kraljevine Jugoslavije. O svoji vlogi soproge, je tri mesece pred smrtjo zapisala: "Moje želje za ustvarjanjem so rastle, toda obadva moja moža sta to v meni strašno zatirala... moja nesreča je bila, da sem ljubila ljudi, ki mi niso duševno v ničemer pomagali." Slovenska pesnica m publicistka Erna Muser je v spremni besedi k romanu Njeno življenje (1980) zapisala, da 20-letno obdobje v Zagrebu za Zofko Kvedrovo ni bilo srečno: "Za svoje kulturno prizadevanje in za svojo politično ljubezen je vse bolj žela le molk, strašen, sovražen molk". Museijeva zavrača očitke, da se je Zofka Kvedrova v Zagrebu, ko je prenehala pisati v slovenščini, odrekla slovenstvu. V zadnjih letih svojega življenja se ji je - kot je zapisala Museijeva - vse bolj tožilo "po slovenskih pesmih, po domačih smrekovih gozdovih in naših visokih gorah in upala je, da ji bo vse to razveselilo srce, ob-epilo telo in dvignilo duha." Zofka Kvedrova je umrla v 49. letu starosti, 21. novembra 1926 v Zagrebu. Danica Senica KULTURNA OBZORJA PLODNO KULTURNO SODELOVANIE JANEZ LOTRIČ IN HČI POLKA V Hrvaškem narodnem gledališču je bila ob koncu sezone premiemo uprizorjena Donizettijeva opera Hči polka. Že v pripravah se je zastavljalo vprašanje, ali bo to "ljubljanska" ali "zagrebška" opera. Glavno vlogo je namreč pel Janez Lotrič, dirigiral je Loris Voltolini, stalni dirigent ljubljanske opere, režiserje bil Krešimir Do-lenčič, reden gost v Ljubljani, kar velja tudi za sceno-grafkinjo Iza-belo Šimuno-vič, kostimo-graf pa je bil Alen llrani-telj, ki že leta diktira modo v Sloveniji. Hči polka je na operno sceno prinesla svež reper-toarni prepih. Na predstavi se ni moglo ugotoviti, kdo se bolj zabava, publika ali izvajaici. Zato tudi priporočilo vsem Slovencem v Zagrebu, da si to veselo opero ogledate v novi sezoni! Zgodba se odvija na Tirolskem, kjer se deklica, vzgojena v francoskem polku, srečno poroči z domačinom. V predstavi se poje v francoščini, govori pa v svojem jeziku. Izvrstni Janez Lotrič v vlogi Tirnica Ti-nia govori slovensko. Prave ovacije je Lotrič dobil po znameniti ariji z devetimi C-e-ji. HNK jc s to predstavo gostoval v Ljubljani, na Poletnem festivalu v Križankah. NAGRADA SLOVENSKA SKULPTURA OSEMDESETIH Razstava s tem naslovom je bila na ogled-v reški Moderni galeriji. Dela sodobnega slovenskega kiparstva je izbral Andrej Medved, kritik, kustos in vodja Obal-nij galerij iz Pirana. (I.T.) DNEVI SATIRE Najstarejši hrvaški gledališki festival je letos slavil 22. rojstni dan. Selektor Zlatko Vitez je na festival, k-i je bil posvečen Miroslavu Krleži in ki je potekal od 2. do 18. junija v gledališču Kerempuh, povabil 19 gledališč z 22 predstavami. Edini gost iz tujine je bilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Pika, ki je odprla Dneve satire. Predstava je priredba Pike Nogavičke, ki jo j e Astrid Lindgren pisala z motom - brez nasilja. Veselo igro v režiji duhovitega, natančnega in zasanjanega Vita Tauferja sta zaznamovala Andrej Rozman v vlogi Doukštumfa in prvorazredna igra celotnega ansambla z igralko naslovne vloge Janjo Majzelj. Pika je dobila nagrado v kategoriji posebnih priznanj za izkazano enerajo in virtuoznost. TEDEN MODERNEGA PLESA Predstave na odrih hrvaških gledališč (od 1. do 6. junija) m močna mednarodna konkureuca sta hrvaški metropoli plesa vrnila blišč evropskega kulturnega središča. Zadnja festivalska predstava Klon v koereografski viziji Matjaža Fariča in Plesnega teatra Ljubljane je bila poskus omejitve svobode znotraj neomejenega plesa. PREDAVANJE V institutu Odprto društvo je 9. junija Igor Zabel predaval o Strategiji razstavljanja v 90-tih, primeri iz Slovenske umetnosti. DESET LET MODAGRAMA 25. junija je v gledališču Gavella znana hrvaška skupina za modno oblikovanje Modagram proslavila deseto obletnico svojega delovanja. Za modni program, popestren z gledališkim jezikom je poskrbel režiser in koreograf Matjaž Pograjc, in sicer po scenariju Vladimira Stojsavljeviča Vakija, ob scenografiji Dinke Jeričevlc in glasbi ivana Marušiea Klifa ter v sodelovanju z agencijo Caspar. ____ JANEZU LOTRIČU K "" H Ob hrvaškem dne-I vu državnosti, 30. ■ jH maja je v skladu z odločitvijo hr-^'s, Js^^ vaškega predsed-/ nika Tudmana _M_ slavni tenorist Janez Lotrič preje! visoko odlikovanje reda Danice Hrvaške z likom Marka Maruliča. KULTURNA OBZORJA IVAN VURNIK, SLOVENSKI ARHITEKT Razstavo s tem naslovom j e 23. junija v Hrvaškem muzeju arhitekture v Zagrebu odprl slovenski veleposlanik Boštjan Kovačič. O ustvarjanju arhitekta [vana Vurnika (1889 -1971) in o njegovi pripadnosti evropski arhitekturi je govoril akademik Andrija Mohorovičič. ki je opozoril, da je Vurnikov opust nastal v obdobju transformacije modernističnega idioma od secesije preko nacionalnega roman-tizma k funkcionalizmu, Ivan Vuraik je bil rojen v Radovljici. Po šolanju v Ljubljani je odšel na Politehnično šolo na Dunaju, kjer sta poučevala priznana profesorja Koenig in ¡Vlaj1-reder. Poročil se je z dunajsko slikarko in gra-fičarko Heleno Kotller (1882 - 1962), vendar je ostal povezan z Ljubljano in rodno Radovljico. Uvrščamo ga med najpomembnejše ustvarjalce slovenske arhitekture 20. stoletja. "RADIJSKI PRENOS 12 BAVARSKE DRŽAVNE OPERE Na 111. programu Hrvaškega radia so 4. julija iz Muenchna neposredno prenašali Wagner-jevo opero Tristan in Izolda, Vlogo Braugaene, lzoldine prijateljice je pela priznana mezzoso-pranistka Marjana Lipovšek. Prenos je vodila in komentirala Marija Barbieri. ZAGREBŠKI POLETNI FESTIVAL Tradicionalno prireditev, ki poteka že 17 let, so odprli 2. julija z opereto Boccaccio Fran-za von Suppea. Izvedel jo je ansambel Komedije, dirigiral pa je Uroš Lajovic iz Ljubljane. 5. in 7. julija je bil uprizorjen Satyricon italijanskega skladatelja Bruna Maderne, prvaka avantgardne glasbe tega stoletja. Med izvrstnimi pevci je bil tudi gost iz Ljubljane Branko Robinšak. 10. julija je nastopil ansambel Študija za tolkala iz Ljubljane. Boris in Jernej Šurbek, Andraž Poljanec, Marijo Sinalcetj, Franci Krevk, Martin Janežič in Samo Čarman so z brilnjantnim muziciranjem uvodno izvedli stavek Pomlad iz Vivaldijevega ciklusa Štiije letni časi, sledile so izvedbe za tolkala bolgarskega skladatelja Palieva, skladbe japonskih avtoijev, Joplina, nedavna umrlega Jožeta Privška, Deli-besa, Brahmsa, Straussa ml. in Šurbeka. Publika je z navdušenim ploskanjem nagradila Japonsko melodijo avtorja filmske glasbe Konagaye. 32. MEDNARODNI FESTIVAL FOLKLORE Vsako poletje Zagreb zaživi ob tradicionalni Smotri folklora. Letos se je odvijala od 22. do 26. julija. Tokrat so Zagrebčani prvič povabili vrhunske slovenske izvajalce etnoglasbe -Vlada Kreslina in njegovo Beltinško bando, v kateri igrajo živahni starčki, ki imajo za saba 90 let. Tako je Kieslin kot slovenski pevski fenomen končno prestopil hrvaško mejo in predstavil pesmi slovenske dediščine, posebno Prek-muija, kijih izvaja z nevetjetnim čustvenim nabojem. Na hrvaškem tržišču se bo kmalu pojavila kaseta, na kateri bo pesem Ljubav se ne trži, kija je Kreslin posnel z Lidijo Bajuk. I Janez Kociper, 89-letni član Beltinške bände in najstarejši violinist na svetu, ki je julija navdušil zagrebško občinstvo, je 15. oktobra umrl v rodnih Beltincih, MEDNARODNI GLEDALIŠKI FESTIVAL V PULJU Drugi dan festivala (PUF), ki je potekal od I. do 7. julija, je označil nastop slovenskega Plesnega teatra iz Ljubljane s predstavo Exah v koreografiji in izvedbi Valentine Čabro. ki jo je zagrebška publika že videla v predstuvi Klon Matjaža Fariča. FILMSKI VIKEND V OPRTLJU 18. julija seje v Oprtlju odvijal tridnevni Filmski vikend. Med drugimi so bili predvajani tudi najboljši slovenski kratkometražni film festivala Portorož '98 Adrian režiserke Maje Weiss, najnovejši slovenski film Brezno režiserja Igorja Smida in slovenski risani film Križišče Francija Slaka. ZADARSKO GLEDALIŠKO POLETJE Četrto zadarsko gledališko poletje je minilo v znamenju gostovanj, ker so prejšnje sezone pokazale, daje to cenejše od lastne produkcije. Pri koncu poletja je bila na vrsti predstava "Inštrukcije" Damira Zlatarna Fraya. 44. SPLITSKO POLETJE' Sedma, zadnja predstava iz koncertnega dela letošnjega festivala je pripadla hrvaško-slo-venskemu dvojcu: Ljerki Očie in Stanku Ar-noldu. Oba umetnika, organistka in trobentač sta nam dobro znana, ker sta že večkrat nastopala v Zagrebu in Sloveniji. Posebnost koncerta je bila izvedba treh enostavčnih sonat za trobenta in orgle neznanega hrvaškega skladatelja iz 18. stoletja, ki so jih odkrili v frančiškanskem samostanu v Klanjcu. Njihova praizvedba je bila na letošnjem dubrovniškem festivalu. Na Splitskem poletju je nastopil tudi Komorni orkester Slovenske filharmonije, v premierai predstavi Verdijeve Aide pa je nastopil naš Janez Lotrič kot Radames. 38. GLASBENI VEČERI V SV. DONATU Konec tega festivala je bil posvečen kon certom glasbe poznega obdobja, Nastopal je Komami orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Andreja Petrača. S prekrasnimi zvoki Bacha, Mendelssohna, Detonija in Bartu ka je napolnil prostore zadarskega frančiškanskega samostana. 49- DUBROVNIŠK3 POLETNI FESTIVAL Zastava "Libertas" je zavihrala 10. julija. To je bil znak, da je najlepše kamnito prizorišče na svetu dvignilo svoj zastor in odprlo vrala umetnikom. Priznani ustvarjalci iz Hrvaške in še dvajsetih držav so v 46. dneh predstavili umetniške m duhovne stvaritve Hrvaške, Sredozemlja, Evrope in sveta. Slovenski umetniki so imeli vidnejšo vlogo. Slovenska filharmonija je imela dva koncerta. Dirigirala sta Milan Horvat in Jucek Kaspszvk. Na prvem koncertu v Frančiškanski cerkvi je bil solist Matej Šare. oboist, ki je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu B.Roglja. Danes je stalni član pihalnega kvinteta Slo-wind in Slovenske filharmonije. Na programu so bila Mozartova in Brucknerjeva dela. Drugi koncert je bil na Držičevi poljani. Na programu so bila dela J.K.Dolara, I. Stravinskega in Berliaza. V atriju Kneževega dvora je imel končen Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom violončelisla Andreja Petrača, kije diplomiral na Akademi ji za glasbo v Ljubljani v razredu O. Bajde. Bil je docent na zagrebški Glasbeni akademiji, nastopa pa tudi kot solist hrvaškega komornega ansambla Trio Orlando. Med prestižne koncertne stvaritve letošnjega Du-brovniškega festivala sodi nastop pianistke Dubrav-ke Tomšič, ki je rojena Dubrovčanka. Na festivalu je prvič nastopila leta 1959 in od takrat traja obojestranska KULTURNA OBZORJA ljubezen. O svojih nastopih v Dubrovniku je izjavila: "Da, to je ljubezen. Nastopati v rojstnem kraju, najlepšem mestu, je zame nepopisno veselje in umetniški izziv. Med svojimi koncerti v Dubrovniku so moje emocije in emocije publike enake. To je nepozabno." Priznana umetnica je imela na programu dela Beethovena, Debussyja in Brahmsa. V atriju Kneževega dvora je nastopil tudi najstarejši hrvaški komorni ansambel, ki deluje od leta 1919 - Zagrebški kvartet. V njem igra tudi violončelist Martin Jordan, sin našega velikega umetnika - slikarja Vasilija Jordana, Na istem prizorišču je nastopal tudi Trio Orlando, z violončelis- čem, v katedrali pa sta koncertirala Ljerka Očič, orgle in Stanko Arnold, trobenta. S Shakespearovo predstavo Julij Cezar na trdnjavi Lovrije-nac je dramski program na Dubrovniškem festivalu dosegel vrhunec. Naslovna vloga je bila dodeljena Radku Poliču. Polič je Cezarja gradil kot nekdanjo veličino, ki sta jo razdejala strah in padavica, S široko gesto, močnim obrazom in drhtečim glasom se je namerno gibal na robu groteske. Hrvaščina je bila odlična. Predstavo je režiral Poljak Janusz Kiča. Med Dubrovniškim festivalom so bile odprte tudi številne razstave. Na razstavi fotografij Slovenija - alpska dežela so bili prikazani impresivni planinski vidiki Triglava in Julijskih alp, planinska jezera ter življenje, ki se odvija v njihovi bližini. Organizatoijarazstave sta bila dubrovniško Mestno poglavarstvo in Pokrajinski arhiv iz Maribora. Ob robu Dubrovniškega poletja je potekala Art delavnica Lazareti pod vodstvom Slavcaa Tolja. Nastopil je tudi ljubljanski skladatelj in izvajalec Bratko Bibič. Koncertna dejavnost ni prenehala niti po koncu festivala. 3. septembra je nastopil Du-brovniški simfonični orkester pod dirigentska palico Antona Nannta, ki je bil dolga leta šef dirigent tega orkestra, v katerem igrajo mladi glasbeniki, ki so po njegovi zaslugi študirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. PULJSKO POLETJE - Javnost je nestrpno pričakovala najnovejši projekt kultnega zagrebškega režiserja Branka Brezovca Cezar. Predstava je nastala po motivih Shakespearove drame Julij Cezar, Brechto-vega romana Stvari gospoda Julija Cezaija, romana Dogodek v mestu Gogi slovenskega pisatelja Slavka Grama ter tekstov dveh mlajših makedonskih dramaturgov O. Georgievskega in B. Garvanileve. V predstavi so sodelovali igralci Mladinskega kulturnega centra iz Skopja, za- grebškega gledališča Putokazi in slovenskega Mladinskega gledališča Ljubljana. V Bre-zovčevem Cezarju so se pomešali trije različni jeziki in gledališke estetike treh dežel. Puljska Arena je donela od ploskanja in ovacij po nastopu treh tenorjev Krunoslava Ci-goja, Gianluca Zampierija in Janeza Lotriča. Vsi trije so nastopali osvetljeni z reflektorji v barvah svoje nacionalne zastave. Janeza Lotriča je bilo mogoče primeijati s Pavarottijem, le da naš Janez poje z večjim srcem in dušo od njega. Odpel je strctto iz Verdijevega Trubadurja in arijo Kalafa iz Puccinijeve Turandot, pesmi Non ti scordar di me in Granada pa sta publiko spravili na noge. Koncert so trije tenorji končali s priljubljena pesmijo O sole mio na bis. K bleščečim zvokom sta prispevala Simfonični orkester in akademski zbor kapele Mihail Glinka iz Petrograda. Spektakel so doživeli tudi Zadrani in Opatijct, KNJIGA TOMAŽA PANDURJA Znani slovenski rešis-er, dolgoletni prvi človek mariborskega teatra (1989-96)je ob koncu Mednarodnega festivala gledališča mladih v Pu-Iju predstavil knjigo "Kazalištc snova". Osem predstav (od Šeherezade in Carmen do Hamleta in Babilona) je s fotografijami predstavil Andelo Božac, avtor tekstov pa je dramaturg Darko Lukič. (IT.) 31. MEDNARODNI FESTIVAL LUTKOVNIH GLEDALIŠČ (P I F) Z vrsto predstav od 28. avgusta do 4. septembra je bilo prekinjeno zagrebško kulturno mrtvilo. Nastopilo je 20 gle- dališč iz 11 držav, med njimi Lutkovni gledališči iz Ljubljane in Maribora ter gledališče Labirint iz Ljubljane. GROŽNJAN Julija in avgusta je Mednarodni kulturni centar hrvaške glasbene mladine v Grožnjanu pripravil več seminarjev o zgodnji glasbi in mojstrske tečaje za različne inštrumente. Voditelji tečajev so bili ugledni umetniki iz cele Evrope, tudi iz Slovenije. MLJET V OBJEKTIVU MARIJE BRAUT Konec julija je bila v Hrvaškem prirodos-lovnem muzeju v Zagrebu odprta razstava fotografij z naslovom Prirodni kontrasti otoka Mlje-ta. Marija Braut, priznana umetniška fotograf-ka, rojena Ceijanka, je ponudila okoli sto barvnih fotografij, ki prikazujejo značilnost prostora, flore in faune tega južnodalmatinskega otoka ERŽENOVI DALMATINSKI MOTIVI Avgusta je v Galeriji Splitske banke v Omišu dr. Nedjclko Mibanovič odprl samostojno razstavo Jožeta Eržena. Na njegovih slikah so upodobljeni značilni sredozemski prizori - marine, otoki, plaže, ladjice, primorska mesteca z dalmatinske obale, od koder je doma umetnikova soproga. LIKOVNA KOLONIJA ZRINSKI VČAKOVCU Likovna kolonija Zrinski se odvija že tretje leto in je prerasla v mednarodno delavnico slikarjev in kiparjev. Hrvatom so se pridužili kolegi iz Avstrije, Slovaške in Slovenije. 20 umetnikov je ustvarjalo na prostem, v najlepših mestnih predelih Čakovca. Svoja dela so umetniki podarili mestu in bodo prikazana na posebni razstavi. MEDNARODNA KERAMIČNA KOLONIJA V Plemenitašu v Gorskem kotarjti pri Lu-kovdolu se je avgusta začela peta kolonija, posvečena stari keramični tehniki. Sodelovalo je 18 KULTURNA OBZORJA umetnikov, med njimi Karel Pavline in Jožica Korenjak iz Slovenije. Skupna razstava ob koncu kolonije je pokazala veliko zanimanje za prastaro japonsko tehniko rakua. SLOVENIJA ALPSKA DEŽELA V zgodovinskem muzeju v Karlovcu so 25. septembra odprli razstavo Slovenija alpska dežela, ki je bila pred tem izredno dobro sprejeta v Mariboru, Muenchnu. Marburgu, Berlinu, Berau, Splitu in Dubrovniku. Na razstavi je prikazana zgodovina slovenskega planinskega društva, vse od njegove ustanovitve leta 1893. Danes planinska organizacija Slovenije šteje prek 80 tisoč članov, 12 meddruštvenih odborov in 220 planinskih društev. Navzoče je pozdravila ravnateljica karlovškega arhiva prof. Katica Miholovič. O razstavi je govorila namestnica direktorja Pokrajinskega arhiva Maribor prof. Siavica Tovšek. S toplimi besedami o kulturnem sodelovanju Hrvaške in Slovenije je razstavo odprl pomočnik hrvaškega kulturnega ministra Branko Kaleb. (Sij) VARAŽDINSKI BAROČNI VEČERI - Tradicionalno prireditev so odprli 20. septembra v veliki dvorani HNK v Varaždinu. Prvi koncert je bil posvečen hrvaški glasbeni dediščini. Slovenski komorni zbor, ki muje dirigiral prof. Vladimir Kranj čevič, je premierno izvedel Madrigale Julija Skjavetiča. Slovenski komorni zbor in orkester sta na prireditvi nastopila še enkrat, ko sta pod vodstvom dirigenta u\ y Mirka Cudermana v Varaždinski katedrali izvedla Muke po Luki Georga Phillipa Telemen-na. Sodelovali so sopranistka Andreja Za-konjšek, tenorist Marijan Trček in basist Markos Fink. Za umetniški prispevek so bili odlikovani s srebrno medaljo. FESTIVAL NOVEGA FILMA IN VIDEA Na tretjem mednarodnem festivalu v Splitu, ki je potekal v začetku oktobra, je Grand Prix v kategoriji videa prejel slovenski avtor Andrej Zdravič za delo V zrcalu reke. (I. T.) Polona Jurinič LEBDEČI OBJEKTI TANJE ŠPENKO U novouredenora potkrovnom izložbe-nom prostoru Muzeja grada Zagreba početkom Ijeta izlagala jc ljubljanska slikarica Tanja Spenko u ciklusu "Slovenske likovne umjetni-ce u Hrvatskoj". Pomalo nespretan datum i visoke temperature urotili su se protiv ove vrlo šartnantne i zanimljive izložbe autorice čije slikanje pripada u područje geometrizma. Iako pod tim pojmom najčešče podrazumijevamo pravilne geometrijske likove ili tijela. to u ovom slikarstvu ima i dodatan element - manje sklona pravilnosti negoli razigranosti, Tanja Špenko ispunjava prostor lebdečim objektima razigranih boja, tako povezujuči pojedine geometrijske oblike, da oni na kraju svojim oblinama zarobljuju prostor ne djeleči ga stvarno na plohe. Prolazeči pokraj i izmedu njezinih obje-kata koji mame na dodir, posjetitelj ima osječaj ma. Nadajmo se da če ova izložba omogučena zahva-Ijujuči Ministarstvima kulture Republika Slovenije i Hrvatske, te Veleposlanstvu Republike Hrvatske u Sloveniji j ijubljanskoj Galeriji Iliri ja zaista biti prva u nizu upoznavanja savremc-ne slovenske likovne scene u Zagrebu. Olga Vujovič prisnosti i sigurnosti, pa kada pro-laskom ili rakom zanjiše objekt, ne osječa se krivim več uključenim u neku tteizgovorenu komumkaciju. Iz istog svijeta kao i objekti dolaze slike Tanje Špenko, s je-dinom razlikom što se gledaju samo očima a ne i ruka- SNG MARIBOR U HNK ZAGREB i3 lovensko narodno gledališče iz Maribora 20. je listopada gostovalo u Hrvatskom narodnom kazal ištu u Zagrebu s baletnem predstavom Tango u koreografiji i režiji Edwarda Cluga. Rumunjski plesač klasične baletne naobrazbe. koji več sedmu godinu kao plesač djeluje u SNG Maribora toj predstavi kaže: "Tangoje bil rojen na ulicah m jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja, zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi..." Tango je prvi cjelovečernji autorski prvijenac Edwarda Ciu ga. predpremijera kojeg je održana 25. travnja u SNG Maribor, Suradnici su mu bili: Valentina Turen, asistentica koreografije: Marko Japelj. scenograf: Leo Kulaš, kostimogiaf. Glazba: Astor Piaz-zola, Michel Portai, Goran Bregovič, Jean-Marc Zehver, Rene Duperc, Hugo Diaz, Gardcl-Lc-Pera. Plešu: Marina Krasnova Surina, Valentina Turcu, Pia Mlckuš. Klavdija Čeriniagič. Galina Čajka, Adriana Cioata, Kleopatra Purice, Daša Rashid, Sergiu Moga. Anton Bogo, Florin Ibraši, Vasilij Kuzkin, Aleš Taklec, Edward Clug. Treba napomenuti daje Balet Hrvatskog narod nog kazališta Zagreb gostovao 19. i 20. listopada u Novoj Gonci s predstavom CARMINA BURANA na glazbu Caria Oiffa i u koreografiji Drage Boldina. Branko Bec NA GRORU JOSIPA GOSTICA 24. lipnja organizirali smo izlet u Homec kraj Ljubljane, uz sudjelovanje "galerijaša", obožavatelja kazališne umjetnosti a posebno da bi položili cviječe i zapalili sviječu na grob poznatog umjetni-ka Hrvatskog narodnog kazališta u Zagrebu, Josipa Gostiča. Ove godine u prosincu navršava se 35 godina od smrti uvaženog opemog pjevača Slovenca, koga pamti zagrebačka publika po bri-Ijantnim izvedbama opera! "Galerijaši" koji su onda (nekada) pratili zbivanja s galerije, danas su uvaženi muzičari i glumci, umjetnici. Ovom prilikom dražili su se s nama Vladimir Kranjčev«: - dirigent i ravnatelj HNK-a s kolegama, Marija Barbieri - novinarka - mu-zička kritičarka, Ratko Čangalovic - novinar, kritičar i dopisnik Dela,.. Posjetili smo kuču u Homecu u kojaj je Gostič živio, a gdje danas živi obitelj dalj ih rodakinja. U župnom dvora sa župnikom do-govorena je misa zadušnica u prosincu ove godine kojom prilikom če biti organiziran odlazak članova Slovenskog doma i gostiju "galerijaša" kako bi obilježiii 35. go-dišnjicu smrti slavnog opemog pjevača Josipa Gostiča. Jelena Baleti! USTVARTALNICA DOM IN SVET Branimir Žganjer PREPOZNO! Prišla je zdavnaj v Zagreb iz "dežele ", nobenega se ni branila dela, pošalila se rada in zapela, oči so ji mežikale vesele. Naenkrat so ji noge zakrnele, hip je večkrat reva zaihtela. Po rojstnem kraju? Kaj je zdaj hotela? Čas, I rt niče se niso sproti štele. I' sorodni jezik počasno se zlilo vse kaj je bilo "kranjsko", - utonilo. Zdaj kot poprej nadalje zopet strumno nuj nadaljuje svojo pot pogumno? Prepozno je, ker vse se je zlomilo, t ¡¡linah z roko: "Prepozno, neumno!" Josip Steugar: TI SPAVAŠ (lled'o sam te kako spavaš i odmaraš tijelo svoje a u meni tinja želja da bar sanjaš ime moje. h usnula sladak sanak i za tebe svijeta nema j a zamišljen skoro vapim kako mene sanjat treba. \lotrio sam netremice tvoja usta, oči, tur, pa se prenem, sebi kažem, sad ja unijam besmislice. I tnm času ti sa smješkom pomakmda i(wo vzniknili pesniki in pisatelji Ivan Minatti, Janko Glazer, Herman Vogel, Kajetan Ko-vlE, Janez Menart... l jubeznivi domačini. Dobro kosilo nas je pričakalo v vinogradniški kmetiji Anderlič, ki luži na hribovitih obronkih Maribora. Vinogradi segajo prav do roba mesta. Kmetija je na Mcljskcm hribu, znanem po čudovitem razgledu. V gostišču nas je agronom Anderlič prisrčno počastil v svoji veliki kleti, kjer se moramo obnašati kot v svetišču. Svojo trto je posadil na desetih hektarih vinogradov, kar mu omogoča pridelavo vrhunskih vin. Kličemo mu nasvtdenje v Zagrebu, kjer mu želimo s polnimi čašami nazdraviti v Slovenskem domu. A. M. Slomšek je napisal mnogo pregovorov, med njimi tudi "samohvala se pod mizo vula" - ampak vseeno moram reči, da smo Šta-icrci in Mariborčani sami "fejst" ljudje, čeprav nismo Gorenjci aii Ljubljančani. Cvetka Matko lavili še na Brezjah. Tudi to romanje je potekali i tako, kot bi nekdo sproti odstranjeval vse ||->J1VC, skrbel za lepo vreme. Božja pomoč premija tudi ostalo dejavnost duhovne sekcije Anion Martin Slomšek. Zato smo se toliko bolj t.i/veselili vesti, da bo škof Anton Martin Slomšek postal prvi slovenski svetnik. Martina Koman Dolgo vrsto let smo Slovenci čakali na m mino priznanje katoliške Cerkve, da je Slomšek med blaženimi, saj seje postopek /ii bcalifikacijo začel že leta 1926. Daje bil UmnSek Slovenec za vse čase, so vedeli tu-'li Slovcnci v Zagrebu, saj so se zbirali v Slomškovem prosvetnem društvu. Veliko Slovencev seje zbiralo pri slovenski maši v i rikvici sv. Roka. peli so na koncertih, prire-|nti ¡¡ledališke igre. Zato je prav, da Slomškov spomin v Zagrebu še živi. pred Slomškovim grobom dan preden je to objavil papež Janez Pavel D.. O stolnici in življenju A. M. Slomška nam je podrobno spregovoril stolni župnik Stanko Lipovšek, ki seje rodil leta 1943 v Vojniku pri Celju. Posvečen je bil leta 1968, doktoriral pa je leta 1976 v Rimu. Naš načrtovani polurni razgled stolnice se je začel znatno prej in končal kasneje. Tako smo bili navzoči pri krstu in ženitnem obredu - po mariborsko. Med znamenitostmi, ki so nas navdušile. so štitje vitraži v severni kapeli, ki prikazujejo večno življenje slovenskega svetnika. Prvi prikazuje Slomška kot apostola edinosti, ko ustanovi bratovščino Sv. Cirila in Metoda (1852), drugi ga prikazuje kot škofa ,vzgojitelja duhovnikov in ustanovitelja visokega šolstva v Mariboru, na trefem je prikazan kot vzgojitelj mladine, četrti pa je še prazen. Namenjen je A. M. Slomšku svetniku. Ta bo vgrajen prihodnje leto, ko bo papež morda med drugim obiskom v Mariboru A. M. Slomška razglasil za blaženega. Pred odhodom smo ob Slomškovem večnem počivališču zmolili molitev za njegovo beatifikacijo. Hvaležni smo doktorju Stanku Lipovšku, ki nas je lepo sprejel in upamo, da nas bo obiskal tudi v Slovenskem domu v Zagrebu. Slavko Kramar MARIBORSKA STOLNICA Prav lepe trenutke smo doživeli v mariborski ali Slomškovi stolnici. Zgrajena je bila v drugi polovici !2. stoletja v romanskem slogu. Do leta 1400 je bil dozidan gotski prezbitorij, leta 1520 so dvignili in obokali srednjo ladjo, leta 1715 pa dozidali severno in južno kapelo v baročnem slogu. V notranjosti cerkve je mnogo zgodovinskih in umetniških rešitev znanih umetnikov; kome klopi z reliefi in oltar v kapeli Jožeta Holzingcrja, škofov sedež Jožeta Kregaija, medaljonske slikarije Jakoba Brolla (1873), freske Adama Moefka (1775), Slomškov spomenik kiparja Ivana Zajca (1878), Marijin kip iz leta 1500... Stolnica je postala škofova cerkev 4. septembra 1895, ko je A. M. Slomšek prenesel sedež škofije v Maribor, v mestno župnijsko cerkev Sv. Janeza Krstnika. Od leta 1978 je v stolnici stalno počivališče A. M. Slomška, božjega služabnika slovenske dežele, ki bo prvi slovenski blaženi. Za novico, da je končan dolgoletni postopek beatifikacije tega velikega moža, smo zvedeli DOM IN SVET ČUDESNE LJEPOTE KANINA K.oncsm nijna završava se uglavnom sezona planinarskih tura u visokogoije - Julijske i Kamniške ili Savinjske Alpe, što se podudara sa zatvaranjem domova i skloništa, koji obično rade od konca lipnja. Po-duzetniji i iskusniji planinari polaze u ta područja tijekom cijele godine koristeči bivake i zimske sobe domova. Teško se je odlučiti u tnalom prostoru članka, što opisati od ovih čutiesnih Ijepota visokogorskog svi-jeta obidenog ove godine. Odluka za Kanin ne znači, da taj najviši vrh (2585 ml i po njemu znane skupine zapadnog dijela Julijskih Alpi, prcd-njači u odnosu na druge predjele. to je jednostavno doživljaj i Ijepota za sebe. Kaninska skupina smještena je izmedu Boveške kotline i Rako-lanske u Italiji, a počinje južnije od Predila. Prostrane visoravni strmo propadaju u navedene doline, a preko grebena vodi slovensko-talijanska granica. U skupini je čitav niz preko dvije tisuče metara visokih vrhova, od kojih su poznatiji: Rorabon, Velika i Mala Čmelska Špica, Hudi Vršič, Prestreijenik, Veliki i Mali Kanin, Črni Vogel, Laška Planja. Padavina kroz godinu ima mnogo, a snijeg se zadržava dugo u prolječe. Masovni obilazak tog područja omogučen je u sedamdesetim godina-ma, kad je izgradena impozanma žičara (trostepena) čija je donja postaja smještena nedaleko Boveca, a zadnja (gornja) na Prestreijeniškoj Prestreljeniško okno Škrbini. Svladava se oko 1800 m višine, lako je žičara napravljena prvenstveno za skijaše, ona ljeti omogučuje planinarima da lakše dodu željenim točkama. Naime, prije je put od Boveca trajao 7-8 sati, izvanredno dug i naporan. Od gornje postaje žičare treba 5 sati do Rombomi ili Velikog Vrba, 45 minuta na Prestreijenik - izvanredne razgledne točke. 45 minuta takoiJer treba do doma Petra Skalara, kojeg je izgradila i održava P. D. "Bovec". To je troetažno zdanje s 80 ležaja (sobe i skupni ležaji). U domu susrečete izvanredno gostoljubivo, prijazno i stalno na usluzi osoblje s domarom Miranom Klavesom na čelu. Tu če vas poslužiti uz uobičajena jela u planinarskim domovima i s boveškim specijalitetima: "čampe s skuto", "bovški krofi", ovčji str i dr. Posjet lome domu ostat če vam u najprijatnijoj uspomeni. U neposrednoj bližini doma je vrh Konje (2287 m), ali doči na njega nije baš jednostavno. Po sjeverozapadnom grebenu treba 2 sata do Velikog Kanina, koji je bas ove sezone izvanredno osiguran i na vrh ugraden metalni žig. Vrh Velikog Kanina se ubraja za jedan od najljepših razglednih točaka a Julijskim Alpama. Ako se uputite od doma prema Laskoj Planji trebat če vam 3 sata, s više planinarske kondicije i iskustva. Napominjem još neke prirodne znamenitosti u okolici doma Petra Skalara: Kamenita glji-va, prirodni most pod Hudim Vršičem, okno u Prestreljenku, kraške pojave - mnoge jame i prozori te najdublji ulazni ponor na svijetu Vrtigla-vica (640 m). Zdenko Jurinič Pogled na Velik Kanin iz doma Petra Skalara ZGODOVINA SLOVENCEV: Äarantanija je bila najpo- membnejša politična tvorba na slovenskem ozemlju od 7. do 11. stoletja. V tem obdobju je nekaj časa združevala vse Slovence. Po letu 626 se je osvobodila avarske oblasti in se pridružila Samovi plemenski zvezi. Pri Krnskem gradu še danes stoji knežji kamen, ob katerem so volili in ustoličeva-li karantanske kneze in pozneje koroške vojvode. Nekaj podatkov in citatov o Karantaniji (Korota-nu) je iz Slovenske nacionalne čitanke (1939) izbrala Cvetka Matko ALI STE VEDEL!...... da je bila Karantanija v VII. in VIII. stoletju pod kraljem Samom samostojna sto let. ... da je kralj Samo zaokrožil svojo državo na 70.000 km. Tukaj so živeli naš človek, naši knezi, naša pravda - pravica in resnica. ... ustoličevanje je bil narodno državni obred, kjer se zrcali pravičnost naroda. Ustoličevanje slovenskih knezov na Gosposvet-skem polju jasno priča o svobodi, volji in veličini našega naroda. To je globoko pojmovanje pravične -demokratične državne ureditve, za blaginjo vsega naroda. Zato se temu tudi nemški knezi niso mogli izogniti in so storili, kar je velevalo naše slovenska narodno pravo. Imena naših knezov v tej dobi so: Gorazd, Hotimir, Inko... ... da je nemški cesar Ferdinand II. leta 1597 zasedel knežji kamen in dajal odgovore v slovenskem jeziku! ... daje bilo leta 1800prodano posestvo Vojvodskega kmeta in da je leta 1823 v Celovcu umrl zadnji član njegove rodbine, Spomin na zgodovinsko vlogo je bil tako močan, da so ga na zadnji poti spremile velike kmečke množice. Vojvodski kmet je mrtev - a njegov duh Slovenci ne bi smeli pozabiti. ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU BOGO GRILC -POGUMEN SKAKALEC S KORANE Med slavnimi slovenskimi športniki, ki so veliko let živeli in nastopali v Hrvaški, je tli I eden od najslavnejših Bogomir Bogo Grilc, skakalec v vodo iz Karlovca. Bil je pojem uspešnega skakalca, njegovi nastopi na Korani, ko je bil oblečen v črni triko z napisom KSU na pršili. pa so se spreminjali v prave ckshibicije. Kar 14-kratje bi! prvak Jugoslavije v skakanju z tleske in stolpa. Bogomir Bogo Grilc se je rodil v Ljubljani leta 1903. S športom se je začel ukvarjati s 13, leti. Skupaj z brati je najprej igral nogomet v ljubljanski Iliriji. potem pa je začel trenirati plavanje in skoke v vodo v ljubljan-■.ketn športnem klubu. Priznan plavalec in vsestranski športnik Hudi Rcš gaje nagovoril, daje posla! član Viktorije iz Suška, kjer je bil zelo uspešen. Ko je napolnil 26 let, se je preselil v Karlovec. Leta 1929 je postal i!an Karlovškega športnega /druženja (KSU). Deloval je ne samo v plavalni ampak tudi v liokejski sekciji, kjer je bil vratar. Tako je povezoval poletno in /unsko športno sezono. Bilje tudi trener in športni funkcionar s ■■levilnimi družbenimi in špor-rnimi priznanji - skratka spoštovan in cenjen meščan Jastrebar-■ kega in Karlovca. Ob 50-letnici Športnega delovanja (1921-71) je Cirile dobil najvišjo nagrado m življenjsko delo. Umrl je v 77. letu starosti v Jastrebarskem, t|er je tudi pokopan. Njegova '.uproga Barica Grilc nam je odstopila zanimive podatke in dokumente o njegovem življe-H|u. Kmalu po tistem, ko je Grlic prišel v Karlovec, je slavni slovenski športni delavec, arhitekt m paditelj Planice inž. Stanko Itlniidek na Korani zgradil 10-inelrsko leseno skakalnico, na- menjeno predvsem rojaku Grilcu. Stolp na Rakovcu je bil med dvema vojnama eden od najboljših objektov za skoke v vodo v tedanji Kraljevini Jugoslaviji. Grilc je bil prvi v Jugoslaviji, ki je skakal s stolpa z dva in polk-ratnim saltom. Nastopal je tudi še po II. svetovni vojni, in sicer za karlovški Udarnik, vse do 45. leta starosti. Pozneje je bil uslužbenec Elektre iz Karlovca. Kot upokojenec je živel vjastre-barskem, na pol poti med Zagrebom in Karlovcem. Čeprav je bil dvakrat kandidat za nastop na olimpijskih igrah (1932 in 1936), ni nikoli posta! olimpijec. Prvič zato, ker za potovanje naših športnikov v Los Angeies ni bilo denarja, drugič pa zato, ker se je pred olim-pijado v Berlinu leta 1936 poškodoval in ostal doma. Tega, da ni bil olimpijec, ni nikoli prebolel: to je ostala njegova edina neizpolnjena športna želja. V mladosti je bil njegov edini dorasli tekmec Srečko Kor-delič iz Ljubljane, kasneje pa dolga leta ni imel resne konkurence v skokih z deske in stolpa. Bil je priljubljen med karlovški-mi športniki, zelo spoštovan med skakalci v vodo, lepo pa je o njem pisal tudi nestor hrvaških športnih novinarjev in Grilčev velik prijatelj Hrvoje Macano-vič, Bogo Grilc je bil eden od najbolj znanih Slovencev v hrvaškem športu. Olga Šikovec-Luncer ŠPORTNA DOGAJANJA TENIS - Od konca junija do začetka julija je potekal veliki Grand Slam turnir v Wimbledonu. V juniorskemu delu turnirja je igralo veliko slovenskih in hrvaških igralcev in igralk. Katarini Srebotnik je uspelo celo zmagati v finalu. Pred tem velikim uspehom je premagala mlado Spličanko Doro Krstu lom. KOŠARKA - V septembru je bila v Ljubljani tekma, s katero se je od aktivnega igranja poslovil velik slovenski in Olimpijin košarkar Dušan Hauptman. To srečanje proti Linion Olimpije je odigralo moštvo zagrebške Cibone. Dušan Hauptman je proti Ciboni v zadnjih petnajstih letih odigral veliko sijajnih tekem. V tej tekmi je odigral zadnjih deset minut v ka-rijeri m celo zadel dve trojki. V izenačenem srečanju je Union Olimpija zmagala s 74 : 68. Konec januaija seje v Novem Zagrebu odigrala tekma Evropskega pokala v košarki med moštvoma ZagTeba in Pivovarne Laško. Košarkarji Pivovarne so v glavnem vodili največ s trinajstimi koši razlike. Pred koncem so se košarkarji Zagreba približali izenačenju. Košarkarji Pivovarne so imeli več sreče in znanja in so zmagali z 80 : 78. NOGOMET - Na stadionu ob jezeru v Velenju se je odigralo srečanje prvega kroga pokala pokalnih zmagovalcev med domačim Rudarjem, in va-raždinskim Varteksom. Srečanje je bilo napeto, z veliko priložnostmi za Rudar in Varteks. Zdelo se je, da bo srečanje končano brez zmagovalcev in tudi brez golov. Toda po zaslugi velike nespretnosti domačega vratarja je Varteks v zadnji minuti zadel gol in uspel zmagati z 1 : 0 in si tako pribori! veliko prednost. l.oktobra seje v Varaždinu odigralo povratno srečanje. Nogometaši Var-teksa so poskušali zadržati gol prednosti iz prve tekme v Velenju, zato so začeli tekmo zelo napadalno, kar se jim je tudi obrestovalo. Nogometaši Velenja so poskušali izenačiti rezultat, kar jim m uspelo do konca tekme. Varteks je zmagal z !; 0 in se uvrsti! v drugo kolo tega evropskega tekmovanja. RIBOLOV -V začetku septembra je na 45. svetovnem ribiškem prvenstvu v Zagrebu je sodelovalo 33 reprezentanc, med njimi tudi slovenska, ki je v končni uvrstitvi zasedla 17. mesto. RokJurimč za vsakogar nekaj NE POZABIMO SLOVENSKIH JEDI MARTINOVA GOS NADEVANA S KOSTANJEM Z MLINU Potrebujemo: 1 gos težko 3 kg, gosjajetra, 100 g teletine, 100 g slanine, 100 g sveže slanine, 750 g kostanja, 3/4 1 juhe, 10 g šalotke. mlince. Priprava: Gos očistimo, osmodimo in nasoiimo. Jetra, teletino, svinino in slanino zmeljemo. Kostanj olupimo in skuhamo v juhi. Kuhanega pretlačimo in mu primešamo ua maslu prepreženo na-sekljano šalotko. Kostanju dodamo maso, dobro premešamo in s tem nadevom napolnimo gos. Gos še povežemo in jo damo v pečico, ki mora biti ves čas enakomerno vroča. Upoštevamo približno 20 minut peke na 1/2 kg teže. Ker je gos običajno precej težka, jo moramo dolgo peči (v našem primeru 2 do 2 uri in pol). Če se nam zdi potrebno, lahko gos tudi pokrijemo z mastnim papirjem, da se skotjica prehitro ne speče. S soka od pečenja odlijemo malo maščobe, nato ga zalijemo z juho, malo poku-hamo in ga damo posebej na mizo. Ko je gos skoraj pečena poparimo mlince z vodo ali mlekom in pustimo stati nekaj minut. Nato tekočino odcedimo. obložimo gos z mlinci in pečemo naprej, dokler se ne spečejo tudi mlinci. Pečene mlince lepo zložimo na večji krožnik ali v plitvo skledo. Nato narežemo na kose še pečeno gos in jih naložimo na mlince. Ponudimo s solato, predlagam rdeče zelje, seveda pa nikar ne pozabite nazdraviti z mladim vinom. (Slavica Benko) MARTIN0VANJE Vse šege in navade zbrane okoli Martinovega, se ujemajo z ljudskim rekom, daje Martinovo "jesenski pust". Sv. Martin pri tem nima velikega deleža. Vse kar se dogaja ob tem času sega daleč nazaj, ko so pogani obhajali praznik v zahvalo za letino, obhajali pa so tudi koline, da so si pripravili zalog za prihajajočo zimo. Sv. Martin se je rodil v oktobru I. 316 v Soraliji, današnjem Szombathelyju na Ogrskem. Bi! je iz vojaške družine, še kot otrok je postal kristjan. Po nekaj letih vojaščine je odšel v Poitiers k škofu Hilariju in postal mašnik, Ustanovil je prvi samostan na francoskih tleh (liguge, okoli 361), postal je škof in 1. 397 umrl. Njegova pobožnost je znak za številne legende. Sv. Martina prikazujejo kot usmiljenega vojščaka, ki s sabljo reže svoj plašč, da bi polovico dal golemu siromaku. To je tudi legenda, ki seje ljudem najbolj vtisnila v spomin. Precej pozneje je nastala legenda o goseh, ki so izdale Martina, ker se je baje skril k njim, ko so ga iskali, da bi mu sporočili izvolitev v škofa. Od tod tudi gos kot obredna jed na Martinovo. V rimskih deželah pa seje goski pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Pri nas je obveljalo, da je Martinovo dan, ko se mošt spremeni v vino: "Došel bo, došel sveti Martin, on ga bo krstil, da bode vin". (Slavica Benko, po knjigi Praznično leto Slovencev, Niko Kuret) PRIMORSKI KROMPIR V ZEVN1CI Potrebujemo: 2 kg krompirja, 30 dkg kislega zelja, 20 dkg ocvirkov, 2 žlice masti, 3 stroka česna, sol, voda. Priprava: droben krompir (najboljši je kifeljčar) olupimo, operetno, dodamo še narezano kislo zelje, česen, sol in vodo, da vse pokrije in kuhamo pol ure. Kuhan krompir in zelje odcedimo, zabelimo na masti s pogretimi ocvirki in damo se vroče na mizo. Zraven izvrstno prija kozarec refoška. (Ivanka Nikčevič) PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ Tam nekje daleč za devetimi gorami sta dve deželici. Ena ob veliki mirni reki, druga pa v visokih hribih, naslonjenih na dolino. JLjudje pravijo, da so nekoč živeli skupaj in da so se razdelili potem. ko jih je napadel močan sovražnik. Tisti v hribih so se razmeroma lahko obranili, v dolini pa so bili težki boji z velikimi izgubami. Nekateri pravijo, da se je tu začelo nerazumevanje in medsebojno zmerjanje, ki traja še danes. Planinska dežela je imela lepe pašnike, gozdove polne divjadi, bistre potoke in še marsikaj. Dežela v dolini je imela široka plodna polja, reko za ribolov in povezavo z drugimi deželami... Prebivalci teh deželic so vselej pogledovali na drugo stran. Hribovci so tarnali, ker niso imeli plovne reke in ker so se morali mučiti z obdelavo zemlje po strminah. Dolinci pa so z zavistjo gledali gozdove, saj jimje primanjkovalo lesa za gradnjo hiš in ladij. Nihče ne vc, kdaj sc je začela, še manj pa. kdo je prvi začel... Zaradi številnih vojc-vanj v preteklosti so ljudje živeli v nenehni napetosti in previdnosti. Hribovci dolincev niso mogli premagati zaradi njihove napredne tehnologije in močnega orožja, dolinci pa tudi niso mogli pokoriti hribovcev, ki so jim bili visoki bregi odlična naravna trdnjava. Posledica je bila je slaba medsebojna trgovina. Tako so eni les raje uvažali po reki, kot da bi ga ceneje kupili od svojega soseda, drugi so pšenico peljali čez visoke klance, čeprav so bili stroški prevoza ogromni. Seveda so se diplomati brez pre-daha pogovarjali in organizirali konference, rezultati pa so bili slabi, čeravno so ljudje zaradi visokih davkov in cen stalno godrnjali. Tistih, ki so imeli v rokah trgovino, ureditev razmer pač ni zanimala, saj bi z njo izgubiii dobiček. Za težko in siromašno življenje so imele oblasti v vsakem trenutku pripravljen odgovor: treba je bilo ohranjati visoko raven pripravljenosti, predvsem zaradi stalne zunanje nevarnosti, pa tudi notranji sovražnik nikoli ne spi! Nekoč je mladi princ iz doline med lovom preganjal jelena, pri tem zašel in se znašel v planinah. Ko je spoznal, da je v neznanem kraju, seje vzpel na prvi hrib, se ozrl okoli sebe z daljnogledom, ki si gaje sposotlil i/ zakladnice čudežev svojega očeta, in spoznal daje daleč od doma. V stni-hu, da ne bi bil odkrit, se je hitro napotil po gozdni stezi. In tedaj je zaslišal petje. Pesem je bila tako lepa in glas tako poseben, da je zastal in se pritihotapil skozi grmovje do majhne sončne livade, kjer je ugledal prelepo zlatolaso dekle ob bistrem planinskem izviru. Ko je dekle opazilo princa, je najprej v strahu poskočilo, nato pa z zanimanjem pogledalo neznanca. To je bila obojestranska ljubezen na prvi pogled!. Njemu je bilo ime Niko, njej pa Kala. Bila je kraljeva najmlajša hči in seje rada sama. brez nadzora in svobodno sprehajala po hostah. Od tistega dne sta se redno sestajala. Niko je iskal vse mogoče izgovore za svoje izlete, pa tudi kralj je kmalu opazil, da je njegova ijuba hči pogosteje zdoma, kot ponavadi. Seveda skrivna ljubezen ni mogla trajati večno. Na Nika in Kalo so močno pritiskali, zahtevali so. da se ne smeta več videvati in da morata mislili na dobrobit svojih držav. Vsaka misel na njuno poroko je bila zavrnjena, hribovski kralj pa je zahteval celo odškodnino in deželi sta bili na robu vojne. Niko je Kali naskrivaj poslal pisemce in naslednjega dne zbežal v planinsko kraljevstvo. Kala ga je čakala na livadi, kjer sta se prvič srečala. Do mraka sta se sprehajala po samotnih kotičkih visokih planin. In kaj je bilo potem ? V pravljicah, ki mi jih je pripovedovala stara mama. bi se junaka prijela za roke in skupaj skočda v prepad, da bi po smrti večno ostala skupaj. Kralja bi se zganila in v veliki žalosti bi spoznala, kako nenaravne so razmere, v katere sta pripeljala svoji deželi. Izbrisala bi meje in skupnimi močmi na skalah postavila veličasten spomenik, Kje pa! Zares se je zgodilo tole: Niko in Kala sta odšla na ameriško veleposlaništvo, dobila vizume in odletela v Kalifornijo. Niko danes trguje z nepremičninami, je bogat in ne piše domov. Kala obiskuje kozme-tičatje in frizerje, ko najde kaj časa. pa prostovoljno pomaga pri Caritasu. Tu in tam se na seznamu tistih, ki prosijo za pomoč, znajde tudi njena nesrečna domovina in takrat se v Kalinih očeh zaiskri solza, ki jo posuši tako, da si za tolažbo kupi nov klobuk. Se temni? Lahko noč ... Silvester Kmetic P.S. Prosim naključne cenjene bralce, da ne delajo nobene primeija-ve, saj so kraji, osebe in dogodki v pravljici v celoti izmišljeni. So samo plod avtoijcve domišljije. OTROŠKI KOTIČEK LUTKE V ZAGREBU i^ako lejo pred začetkom šole v Zagreb pridejo lutkovna gledališča iz veliko držav. Tako je bilo tudi letos tia 31. PlF-u. PIF piše na kapi in majici, ki sem ju dobil od Livije Kroflin, glavne voditeljice PlF-a, Povedali so mi. da PIF pomeni Mednarodni festival lutkovnih gledališč. Šel sem na skoraj vsako prireditev, čeprav nisem bil v otroški žiriji. To je žirija, v katerem otroci odločajo, katera otroška predstava zasluži nagrado. Letos je bila nagrajena predstava Zagrebškega gledališča lutk "Volk in sedem kozličev", stric Pero pa je bil nagrajen kot najboljši volk - bil je strašen in smešen. Na predstavi so otroci tudi jokali in se smejali. Zadnji dan so prišli z Reke s predstavo Nadčev-Ijar Martin, ki je bil vsem zelo všeč. Zalo je žirija odraslih dala nagrado Rcncju Medveščeku za režijo in Ranku Lipovu za igro. Gledališče lutk iz Ljubljane je prišlo z Moiierovo predstavo Namišljeni bolnik, režisetja Zlaika Boureka. Ta igraje bila meni malo dolgočasna - veijetno tudi zato, ker ni za otroke. Prišlo je Se eno gledališče iz Ljubljane z igro Minotaver. Bilo je lepo za gledan, ampak zame zelo čudno in nerazumljivo. Za manjše otroke je bila Zvezdica zaspanka gledališča iz Maribora. Tukaj zvezdico pošljejo na zemljo in ona je tako zelo, zelo dobrega srca. da celo strašnega razbojnika Cefe-rina, ki ima kamnito srce, spremeni v dobrega človeka. Všeč mi je bilo tudi zato, ker so bile v zvezdicah in luni lučke. Predstave so bile tako boij srednje, za razliko od lani, ko so bili iz Slovenije prvonagrajeni. Bilo je še veliko predstav za otroke: Ena bajka z dvema miškama in Tri prašički, obe iz Bolgarije. Ukradena luna iz Češke, zelo vesela pravljica o Vitezu Laszlu iz Madarskc. Otrok Herman in stvari iz Belgije. Jajce, Peter Pan iz Hrvaške, Voda iz Italije itti Sc nekaj. Vsi na PIF-u so bili zelo vznemirjeni zaradi dveh gledališč iz Izraela. Prva jc bila Farenheimu, o vojni, kjer so igralci oosiii maske. Druga je imela naslov Ubila sem Toimny-ja. to je bila bolj krimič igra, zelo zanimiva, pa je tako nagrajena od odraslih kot najboljša predstava na PIF-u. Tako se je končal letošnji PIF in jaz se že veselim prihodnjega v naslednjem letu. Oliver Nikčevic, učenec 4. razredu DRAGI OTROCI! Z i vami so brezskrbni dnevi počitnic, i icrkoli ste jih že preživeli. Prepričana sem, da ste se v družbi z vašimi mamicami in očki, ba-luiumi in dedki imeli lepo. Moram reči, da ste n.i vaš kotiček od silnega počitnikovanja pozabili no. ne vsi. Dobili smo tri risbice in eno midbicp ter štiri pravilne rešitve križanke, /iiielek je kar dober. Upam, da vas bodo nagradi-, ki so jih dobili pridni reševalci, spodbudile, ■ lii ,sc boste kar vsi lotili reševanja. V Sloven-•kem domu smo imeli žrebanje 15. oktobra. Nagrade pa so si prislužili: 1. nagrada: knjiga Požvižgam se na kuma-iii ui-ga kralja, Chnstine Noestlinger, dobil jo je Inku liušac 2. nagrada: knjiga Skrivnostni dnevnik mludega hipohondra, Aidau Macfarlime in Ann MrNierson, dobil jo je Oliver Nikčevic .1. nagrada: knjiga Moja zabavna matema- tika. J.P. Perške in Dane Klepič - dobil jo je Jurij Benko 4. nagrada: velika Milka z lešniki - dobila jo je Marta Beker Nagrade jim bomo izročili na slovesnosti ob izidu nove številke Novega odmeva. Knjige je podarila gospa Maša SoHar, soproga vocpe Konzularne službe Veleposlaništva Republike Slovenije, za kar seji lepo zahvaljujemo. V novi številki odmeva je tudi nova križanka. Ni prav nič težka, zato kar pogumno svinčnike v roke in se lotite reševanja. Rešitve pa čim hitreje pošljite na naslov: SLOVENSKI DOM Novi odmev - za križanko Masarvkova 13/1, Zagreb. V junijski številki sem vam obljubila tudi urice pravljic. Od novembra naprej se bomo dobivali vsako tretjo soboto v mesecu ob 10.00 uri v Slovenskem domu. Te sobote si na debelo podčrtajte v vaših koledarjih, da jih tte boste pozabili. Torej vidimo se v soboto, 21. novembra 1998 ob 10.00 uri. Slavica Benko Pišem se Vedran Pianinšek. Staršem 11 let in hodim v 6. razred osnovne šole Ditgo selo, kjer tudi živim s sestro Darjo. Imam veliko veselje do risanja, zato tudi pošiljam tole sliko. Vedran Pianinšek Slika desno: Jurij Benko, 8 let NOVI ODMEV ŠT. S ISSN 1331 - 548'x ... da je Ivan Cankar kot 16-letni gimnazijec prišel v Pulj obiskat sestro in da je bilo to njegovo prvo srečanje z morjem. Cankarje Pulj drugič obiskal leta 1898. Tam je ostal tri mesece (iskal je zaposlitev). V tem obdobju je za tisk pripravil Erotiko in zbirko črtic Vinjete ter napisal tri novele, dve črtici, dramo Jakob Ruda in ljubezenska pisma Anici Lušinovi. ... da je zbirko slik in grafik Janeza Vajkarta Valvasorja (10.533 kosov) leta 1693 odkupil zagrebški škof Aleksandar Ignacije Mikulič, ki je tako postavil temelje za zagrebško Metropolifansko knjižnico. Posebej zanjo je dal postaviti prizidek h katedrali. ... da je hrvaški gledališki umetnik Branko Gavella od leta 1930-34 v Ljubljani postavil kar devet dramskih del in eno opero, od leta 1947-49 pa še Šest dram in tri opere. Gavella je v Ljubljani gostoval tudi pozneje, vse do svoje smrti. ... da je naziv "Slovenci -alpski Hrvatje" nastal že leta 1700. Izvira iz dela Croatia Rediviva, v katerem je avtor Pa-vao R.Vitezovic slovensko ozemlje imenoval CROATIA ALPESTIS. ... da je Društvo zdravnikov na Kranjskem 29. januarja 1909 svojim članom pripof ročilo, da kot svoje uradno gk-silo prebirajo "Liječnički vijes-tnik", ki ga je izdajal Zbor li-ječnika Kraljevine Hrvatske i Slavonije. ... da sta v Splitu med dvema svetovnima vojnama delovala društvo in čitalnica Slovencev in da so imeli tudi svoje kegljišče. ... daje Ljudsko gledališče iz Splita za svojo prvo predstavo (18. 10. 1921) izbralo Cankaije-vo farso Pohujšanje v dolini Šentflorijanski. Režiral jo je Slovenec Rade Pregorc, ki je tako začel svojo režisersko karijero. ... da so leta 1944 v legendami partizanski bitki za drugo osvoboditev Bosiljeva (vas v karlovškem okraju) sodelovali bataljoni Cankarjeve brigade, ki so obkolili samo mesto. ... daje letos minilo 140 lel od rojstva slovenskega igralcu in režiserja Ignacija Borštnika (11.7.1858 - 23.9.1919). Borštnik je bil dolgoletni član HNK; v uglednem hrvaškem gledališču je ustvarjal od leta 18941918. Silvin Jerman in Ilinka Todominki Vira: Slovenci na Hrvaškem, dr, Danko Plevnik, Čmomelj-Metli-ka 1998 in Hrvati u Sloveniji, zbornik del, Institut za tnigracijc i narodnosti, Zagreb 1997 Naslovnica: Boris Zamik in Medicinska fakulteta u Zagrebu. Novi odmev izdaja Kuhurno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Ureda za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darko Šonc. Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo: Miroslava Marija Bahim, Slavica Benko, Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strošek, Darko Šonc, Ilinku Todorovski (pregled, priprava in oprema besedil). Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj, Tisk; FS d.0.0., Masarykova 28, Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 500 izvodov. Naslov uredništva: Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/1,10000 Zagreb, telefon/telefaks: ++ 385 1 4855 171. e-mail: slovenski-dom@zg.tel.hr (T^ KRKK FN^Mk „ Ko udarijo mikrobi, udarite nazaj. eterično olje_ ; evkalipta \ _benzalkonijev \ klorid Zdravijo blaga vnetja v ustih in žrelu in preprečujejo nastanek sekundarnih infekcij. Poznane in cenjene v 22 državah. mentol timol eterično olje poprove mete