21. štev. Poštnina plačana. V Ljubljani, sobota 29. maja 1926. Izvod Din P50 Leto VI.
Uredništvo in nprava v Ljubljani, I IzI]ara vsabo soboto. Mesečna naročnina 6 Dinarjev, | N* Narodni dom, I. nadstr. — Telet. 77. j	9	=	za	inozemstvo	8	Din.	=	jj	r\
Veličastna manifestacija našega delavstva v Ptuju.
GSavni zbor in razvide prapora NSSZ.
Binkoštni prazniki so bili en sam velik in svetel praznik naše Narodno socijalne strokovne zveze. Ta dan je imela NSSZ svoj glavni zbor v Ptuju in razvitje prapora svoje ptujske podružnice.
Prvi udeleženci glavnega zbora so dospeli v Ptuj že v soboto s popoldanskim vlakom, med temi osrednje vodstvo in upravni odbor NSSZ s še nekaterimi delegati podružnic. Pri prihodu vlaka je došle goste pozdravil predsednik podružnice v Ptuju. Udelež-niki so se podali na ptujsko pokopališče, kjer so položili ptujski tovariši in načelstvo NSS na grob prerano umrlega člana, br. Haladeje lepa venca. Predsednik NSSZ br. Juvan je imel na grobu primeren nagovor, v katerem je slavil spomin umrlega tovariša. V imenu družine Haladeja se je zahvalil sin pokojnika vsem, ki so počastili grob njegovega očeta. Po tej počastitvi so si gostje ogledali ptujski grad. Po ogledu se je vršila v restavraciji Narodnega doma skupna večerja in po večerji
delegatski zbor NSSZ.
Točno ob 8. uri je delegatsko zborovanje otvoril predsednik Juvan, ki je pozdravil navzoče in izrekel željo, da bi zborovanja v Ptuju rodila lepe uspehe. Reševala so se za tem vsa vprašanja, katera ima delegatski zbor predložiti glavnerffu zboru v potrditev. Tako je delegatski zbor soglasno odobril vsa poročila članov osrednjega vodstva, resolucije in predloge o spremembi podpor ter pravilnika. Pri glasovanju za resolucijo o ustanovitvi Narodno strokovne zveze je proti glasoval samo delegat z Jesenic. Delegatski zbor je nato soglasno sklenil predlagati glavnemu zboru za predsednika br. Rudolfa Juvana, za ostali odbor se je izvolila komisija za sestavo kandidatne liste, obstoječa iz petih članov. Delegatsko zborovanje je trajalo nad dve uri. Po 10. uri je zaključil zborovanje br. Juvan in izrazil svoje zadovoljstvo, da so ^ntje delegati pokazali tako enotnost in stVaj«ost v vseh svojih sklepih. Ob velikem nav u§enju je zaključil lepo uspelo delegatsko zborovanje.
zborovanju se je vršil v spodnjih prostorih Narobnega doma
pozdravni večer,
katerega se je zbralo veliko število ptujskih elanov z družinami m delegati raznih narodnih društev. Pred pozdravnim večerom je Slovensko pevsko društvo v Ptuju priredilo podoknico kumici s. Lenarčičevi ter se Potem korporativno udeležilo Pozdravnega večera, kjer je zapelo par prav lepih narodni 1 Pesmic, za kar je želo obilo odobravanja. Na pozdravnem večeru je došle goste pozdravil br. Egidij sigi, predsednik ptujske odružnice. Odzdravil je imenom gostov br. ivan Tavčar. Prav marljivo in lepo so na tem intimnem večeru svirali tamburaši, ki so za svoj trud prejeli obilo odobravanja. Na pozdravnem večeru je vladalo ves čas lepo
razpoloženje v pričakovanju slavnosti drugega dne.
Na binkoštno nedeljo rano zjutraj se je Ptuj odel v praznično obleko. Magistratno poslopje je bilo okrašeno z zelenjem in trobojnicami. Tudi raz drugih hiš so visele trobojnice. Kmalu po 6. uri so se zbirali na predvečer došli gostje pred magistratom, kjer se jim je pridružilo nekaj domačinov in so si potem skupno ogledali ptujske rimske spomenike.
Ko je ob 9. uri prikorakala na trg ptujska godba in takoj za njo' kolesarji na okrašenih kolesih, je bil cel trg poln domačinov, ki so še podali v sprevodu na kolodvor k sprejemu gostov. Par minut pred 10. uro je dospel vlak, katerega prihod je pozdravila godba s koračnico. Iz vlaka so izstopili udeleženci zbora NSSZ, blizu dvesto po številu. Pred kolodvorom se je medtem že pričelo i uvrščanje za sprevod. Na dano znamenje je '
je imel predsednik br. Egidij Sigi slavnostni govor k
razvitju prapora.
Predvsem je poudarjal veliko radost, ki jo občutijo v tem trenotku vsi ptujski člani, ki so z največjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo zbirali za svoj prapor. Zahvalil se je vsem darovateljem kar najlepše, posebno zahvalo je izrekel mestnemu županu g. dr. Senčarju, ki je vsestransko podprl današnjo* slavnost. Zahvalil se je vsem, ki so na to slavnost prihiteli v tako velikem številu in zahvalil se je tudi kumici s. Lenarčičevi, ki je blagohotno sprejela kumstvo novemu praporu ter jo naprosil, naj prapor razvije.
Kumica s. Lenarčičeva je sprejela prapor v svoje roke in ga nagovorila. Izrekla je željo, naj zbira krog sebe vse narodno in socijalno delavstvo ter naj ga vodi v bojih za svoje pravice. Povsod in ob vsakem času naj stopa na čelu domačega delavstva in naj
Razvitje prapora podružnice NSSZ v Ptuju.
sprevod krenil proti magistratu. Na čelu sprevoda so bili kolesarji društva »Zvonček«, za njimi godba, šest naših praporov, gostje in domačini. Pred magistratom se je sprevod ustavil in razvrstil okrog slavnostne tribune. Po prihodu kumice, s. Lenarčičeve, je došle goste pozdravil v imenu mesta, župan g. dr. Senčar, ki je želel došliin gostom dobrodošlico in izrekel svoje veliko veselje, da so si narodno in socijalno čuteči delavci zbrali ravno zgodovinski Ptuj za svoje glavno zborovanje, kateremu želi obilo uspehov. Za njim je goste pozdravil predsednik ptujske podružnice br. Egidij Sigi, ki je tudi želel, da se počutijo vsi prav domače in izrazil svoje zadovoljstvo, da je v Ptuj prihitelo tako lepo število bratov in sester iz cele Slovenije. Za pozdrave se je zahvalil in odzdravil predsednik NSSZ br. Rudolf Juvan. Pevski zbor »Bratstva« jc pod vodstvom br. Ivčeviča zapel »Lepo našo domovino«. Po odpeti himni
ga s svojo rdečo barvo krepi in daje upa na zmago. Slavnostni trenotek je bil, ko* je kumica dvignila razvit prapor in rekla: »Zaplapolaj nam naš prapor v čast in ponos in zbiraj krog sebe vse naše pošteno narodno delavstvo. Prapor bodi pozdravljen! Živel!« Živio klici kar niso hoteli ponehati in pevski zbor »Bratstva« je zapel »Planula zora«. Kumica je potem predala prapor predsedniku br. Siglu, ki ga je izročil v varstvo praporščaku. Praporščak je prapor dvignil visoko v zrak, ga zavihtel na vse štiri strani in se zaobljubil, da ga bo čuval in nosil na čelu delavstva ob vsaki priliki in vsakem času. Na to je kumica pripela na novorazviti prapor lep bel trak, želeč, da ostane prapor tako bel in čist kot je spominski trak. Predsednik podružnice br. Sigi je v spremstvu s. Komac izročil kumici lep šopek. Predsednik NSSZ br. Rudolf Juvan je pripel lep slovenski trak na prapor in pri tem čestital odboru in vsemu
članstvu ptujske podružnice, ki si je v tako kratkem času nabavilo tako krasen in lep prapor. Izrekel je željo, naj bo ta prapor simbol, pod katerim se bo zbiralo ptujsko narodno delavstvo. Godba je zasvirala himno in tako zaključila lepo in veličastno slavljc razvitja prapora.
Po končanem razvitju se je zopet razvrstil sprevod in sicer na čelu kolesarji, sodba, novo razviti prapor v družbi ostalih še-sterili praporov, osrednje vodstvo, upravni odbor, gostje in ogromna množica domačinov. V sprevodu je korakalo nad 500 ljudi. Sprevod se je pomikal po ptujskih ulicah ter se ustavil pred Narodnim domom.
V	zgornji dvorani Narodnega doma se je nato zbralo nad 200 delegatov in gostov, kjer se je vršil
glavni zbor NSSZ.
Nekaj po 11. uri je otvoril glavni zbor predsednik NSSZ, br. Rudolf Juvan, pozdra^ vil vse navzoče, posebno še župana mesta Ptuj g. dr. Senčarja, zastopnika Delavske zbornice g. Valentina A. Urbančiča, zastopnike načelstva NSS in osrednjega izvrševal-nega odbora NSM ter mnogoštevilne delegate in goste. Za pozdrav se je zahvalil predsednik ptujske podružnice NSSZ br. Egidij Sigi, ki je ponovno izražal svoje zadovoljstvo, da je prihitelo v Ptuj tako veliko število zunanjih delegatov in s tem povzdignilo lepo slavnost razvitja prapora in počastilo glavni zbor. Župan mesta Ptuj g. dr. Senčar je pozdravil zbor in izrekel svoje veselje, da se je narodno delavstvo zbralo ravno v onem Ptujin v katerem je svoj čas gospodaril naš največji protivnik. Tudi je poudaril važnost, ker se zborovanje vrši ravno v oni dvorani, ki je videla že burne dneve težkih bojev za nacijonalno svobodo. Danes pa je ta dvorana sprejela mile goste, domače, narodno zavedne delavce, ki so prihiteli polagat račune o svojem delu in se navdušit za nadaljno borbo. Želi zborovanju kar največjih uspehov. Za Delavsko zbornico je pozdravil zborovanje g. V. Urbančič in pozival delavce, da okrepe svoje organizacije ter končno obljubil, da bo pri Delavski zbornici tolmačil sklepe in želje delegatskega zbora. Zastopnik načelstva NSS br. Josip Ambrožič pozdravi zbor v imenu načelstva in izreka najtoplejšo željo, da bi zbor prinesel obilo najlepših uspehov. Za Narodno socijalistično mladino je zbor pozdravil v lepih, ognjevitih besedah predsednik mladine br.- Branko Kozinc, ki je poudarjal, da je mladina ona luč, ki koraka pred vsakim pokretom, ki je revolucijonarna in j^atero veselijo vsi uspehi, ki so doseženi na polju so-cijalizma. Govornik želi zboru kar najlepšega uspeha. Za Samostojno strokovno delavsko Unijo je pozdravil zbor g. dr. Fermevc in izrekel veselje nad tem, da se je narodno zavedno delavstvo vendar enkrat znašlo v enotni fronti. Narodno delavstvo bo sedaj lažje doseglo vse one mnogoštevilne opravičene zahteve, ki jih dosedaj vslcd razdvojenosti ni moglo doseči. Zeli zborovanju kar največ uspeha. Predsednik NSSZ br. Juvan sc zahvali vsem govornikom za izrečene iskrene pozdrave. Prečita nato došli pismen pozdrav . Československc obec delnickc iz Prage, v katerem bratska organizacija izraža svoje globoko obžalovanje, da ni mogla poslati na zbor svojih delegatov, poudarja odkrito Veselje nad tem, da doseza NSSZ lepe uspehe, pozdravlja glavni zbor in mu želi kar največ uspehov. Zbor je pozdravil brzojavno tudi podpredsednik br. Albin Tomc iz Beograda, ker je službeno zadržan in se zbora ni mogel udeležiti.
Po končanih pozdravih sc spominja predsednik br. Juvan vseh umrlih članov in pozove zbor, da v znak počaščenja spomina vstanejo vsi zborovalci raz sedežev in za-
kličejo slava. Zborovalci vstanejo in zakličejo trikratni »slava«.
Po prečitanju zapisnika lanskoletnega zbora so sledila poročila osrednjega vodstva, ki so bila soglasno sprejeta in je bil podan osrednjemu vodstvu NSSZ soglasen absolu-torij.
Sledile so nato volitve in je v imenu komisije za sestavo kandidatne liste predlagal glavnemu zboru v izvolitev br. Tine Zupan z Jesenic naslednjo listo: Za predsednika: predsednika in ustanovitelja NSSZ br. Rudolfa Juvana. Dolgotrajno ploskanje kar ni hotelo ponehati in je bil predsednikom soglasno in z velikim navdušenjem izvoljen
br. Rudolf Juvan,
kateremu so zborovalci priredili burne ovacije. Predsednik ptujske podružnice je v spremstvu s. Helene Komačeve izročil br. Juvanu krasen šopek v znak spoštovanja in zahvale vseh ptujskih članov. Nato je bilo soglasno izvoljeno naslednje osrednje vodstvo in upravni odbor:
v osrednje vodstvo br. Albin Tomc, Vladimir Kravos in Leo Žorž;
v upravni odbor pa: Tine Zupan, Pavel Muzga, Luka Bizjak, Vinko Sedlar, Egidij Sigi, Pavel Dornik, Dragotin Gobec in Franjo Derča;
namestniki: Lojze Frbežar, Jakob Bučar, Drago Bostič, Anton Medved, Jože Cukjati, Ivan Kavs in Franjo Habjan; v nadzorstvo: Tine Stopar, Srečko Mlakar, Rado Lavscgar in Henrik Setor.
Upravnemu odboru se je naročilo, da sme kooptirati v upravni odbor še zastopnike onih podružnic, ki niso še imenovale svojega zastopnika.
Po volitvah je podat br. Rudolf Juvan svoj referat
o enotni fronti narodnega delavstva. Obširno je obravnaval položaj delavstva, ki je danes razcepljeno na vse mogoče frakcije, medtem ko je fronta kapitalistov enotna in močna. Poudarjal je škodljivost internacijo-nalizma, ki stoji pod direktnim vplivom nemštva in se torej narodno zavedno delavstvo ne more zanj ogrevati. Drugje so delavci najpreje Nemci, Angleži, Francozi, Italijani in potem- šele intornacijonalci, medtem ko so pri nas marksisti vse drugo prej kot Slovenci ali Jugoslovani. Referent očrta zgodovino nar. strokovnega pokreta, počenši z ustanovitvijo Narodne delavske organizacije v Trstu do danes. Z razmerami pri nas primerja strokovni pokret na Češkoslovaškem, kjer je v Československi obec dčlnicki zbrano vse narodno in socijalno orijentirano delavstvo. Vsekakor se bo moralo pri nas poglobiti strokovni pokret, delavstvo organizirati, ako hočemo doseči pozitivne uspehe. V Sloveniji imamo tri fronte strokovnih organizacij: V eni so klerikalci, v drugi internaci-jonalci in v tretji se združujejo vsi narodno zavedni delavci. Že naš nacijonalni in državni interes zahteva, da se zbiramo v narodni fronti, ki je danes ravno tako potrebna, kot je bila svojčas, ko je delovala še NDO. Še vedno odtujujejo z materijalističnimi gesli različne internacijonalne organizacije delavstvo od svojega naroda in še vedno je pravica domačega delavca nezadostno zaščitena pred tujim, irnportiranim delavstvom. Volitve v Delavsko zbornico so pokazale, kako velike uspehe lahko doseže enotna fronta narodnega delavstva, ki je zbrala nad 8000 glasov za svojo listo. Ustanovitev enotne narodne delavske organizacije je neodložljiva. Koncem svojega zanimivega in obširnega referata predlaga br. R. Juvan to-lc resolucijo: »Razcepljenost delavskih organizacij je glavni vzrok, da se zahteve delavstva ne morejo zadostno uveljaviti. Stremeti je zato za koncentracijo vseh sorodnih strokovnih or-
ganizacij. Glavni redni letni zbor Narodno socijalne strokovne zveze v Ptuju pozdravlja enotno fronto narodnega delavstva ter se izreka za čimprejšnje in najožje sodelovanje vseh narodnih strokovnih organizacij, ki soglašajo s temeljnimi idejnimi smernicami Narodno socijalne strokovne zveze. Zbor pooblašča novoizvoljeni upravni odbor, da ukrene vse potrebno, da se čimpreje izvede enotna delavska strokovna organizacija »Narodno strokovna zveza« kot zastopnica vsega narodno in socijalno čutečega delavstva v Sloveniji. Nova organizacija naj skuša tudi v ostalih delih države razširiti svoj delokrog.«
Resolucija je bila ob splošnem navdušenju sprejeta z vsemi glasovi. Le dva odposlanca z Jesenic sta se izrekla proti. Izid glasovanja je bil sprejet z burnim odobravanjem in s klici: Živela enotna fronta narodnega delavstva!
Drugi referat je imel strokovni tajnik br. Vladimir Kravos o raznih strokovnih vprašanjih s posebnim ozirom na delavski položaj v Jugoslaviji. Referent ugotavlja, da se so-cijalna zakonodaja ne izvaja in je vsakdanji pojav, da sc krši zakon o zaščiti delavstva, posebno v določilih osemurnika, delavskih zaupnikov, higijenskih predpisov, varnostnih odredb, zaposlenja mladoletnih itd. Brezposelnost je velika. Državna uprava ne podpira brezposelnih. Uporablja pa po delavstvu nabrani denar potom hipotekarne banke v poslovne svrhe, medtem ko delavstvo strada. Redukcije delavstva se vedno bolj množc in vedno hujši je pritisk delodajalcev, da se znižajo mezde. Ob. koncu svojega obširnega referata predlaga br. Kravos to-le resolucijo:
Resolucija.
Glavni zbor Narodno socijalne strokovne zveze, ki se je vršil dne 23. maja 1926 v Ptuja je i>o slišanju referata o položaju delavstva
v Jugoslaviji ugotovil:
da vlada v delavskem vprašanju v naši državi popolna anarhija in popolno brezpravno stanje, ki delavski položaj dnevno poslabšuje. Obstoječi zakoni in predpisi o zaščiti delavcev se ne spoštujejo; že itak pomanjkljive socijalne odredbe se kršijo s strani delodajalcev, ne da bi posegla vmes državna oblast.
Kršitve zakona o zaščiti delavcev se jasno zrcalijo v prekoračenju delovnega časa, ki je po zakonu predpisan na S ur, a se že skoraj v celi državi uveljavlja 10-, 12- in večurno delo. Če se je pa kje z dovoljenjem državne oblasti uvedlo nadure, se te nadure v smislu zakonske odredbe ne honorirajo posebej.
Dalje se zakon krši z zaposlitvijo otrok pod 14. letom, kar je večkrat slučdj posebno v Srbiji in tudi na Ilrvatskem.
Zakon se krši s tem, da sc ne priznavajo voljeni delavski zaupniki in se njih izvolitev otežkočujc.
Tudi se zakon krši z ozirom na higijenske predpise, ker se le matokakšno podjetje briga za zakonske predpise. Zdravje delavstva je resno ogroženo.
V	celi naši državi vlada ogromna brezposelnost, ki sc z vsakim dnevom veča. Zakon je predpisal pobiranje prispevkov za podpiranje brezposelnih in odredil, da se ti prispevki stekajo v Državno hipotekarno banko, ki jih ima dati na razpolago borzam dela za podpiranje brezposelnih. Denar se res steka v hipotekarno banico, ki pa denar ne uporablja za podpore brezposelnim, ampak v bančne svrhe z znanjem in gotovo tudi pristankom ministra za socijalno politiko, ki še ni izda! pravilnika o podpiranju brezposelnih, kakor to predvideva zakon. Državna uprava posveča sploh vse premalo pažnje vprašanju brezposelnosti in ni s strani državne uprave prav nič poskrbljeno za te največje reveže med delavstvom. Ni poskrbljeno za delo, ne za
podporo in so tako brezposelni prepuščeni samim sebi in skrbi usmiljenih src.
Brezposelnosti se pridružuje še drugo so-cijalno-gospodarsko zlo; draginja in veliko pomanjkanje zdravih stanovanj. S struni vladajočih se sploh ne posveča nobene pašnje zahtevam in potrebam delovnega ljudstva in je socijalno politična zakonodaja obtičala ob prvih skromnih počet kih. Ta socijalna brezbrižnost se zrcali tudi v tem, da naša država še <to danes ni našla prilike in časa za ratificiranje sklepov konferenc mednarodnega urada za delo v Ženevi.
Z ozirom na vse te konstatacije zahteva glavni zbor NSSZ kar najodločneje:
I.
Današnje brezpravno stanje v socijalnih vprašanjih je takoj odpraviti. Uvesti je spoštovanje obstoječih socijalnih zakonov, posebno še zakon o zaščiti delavcev s posebnim ozirom na določbe o osemurniku, plačanjn nadur, zaposlitvi otrok, higijenskih in varnostnih predpisov in priznanju delavskih zaupnikov. Vsako kršenje tega zakona je kar najstrožje kaznovati.
II.
Vprašanju brezposelnosti je takoj posvetiti največjo pažnjo. Nemudoma je izdati pravilnik o jx)dpiranju brezposelnih in dati borzam dela potrebne kredite na razpolago. Uvesti je takoj skrb za zaposlenje brezposelnih. Omogočiti je večje državne in občinske gradbene akcije, da dobi delavec zaslužek. Posebno gradba stanovanjskih hiš je neodložljiva. Ako že res ni mogoče zaposliti vse brezposelne v naši državi, naj država sama organizira izseljevanje brezposelnih. Preden pa se pošlje samo enega našega človeka v tujino, zahtevamo, da se izselijo najprej vsi v naših podjetjih zaposleni tujci, ki so nadomestljivi
in se na njih mesto zaposli domače delavstvo.
III.
Zahtevamo kar najodločneje, da se v državni upravi posveti socijalni politiki vsa paž-nja. Odločno nasprotujemo nameri, da se ukine ministrstvo za soctjalno politiko. Brezpogojno zahtevamo ratiliciranje vseh mednarodnih pogodb in uzakonjenje vseh mednarodnih socijalnih zakonskih predlogov.
Referatu strokovnega tajnika je sledilo glasno odobravanje. Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta.
Po končanih referatih je strokovni tajnik br. Kravos predložil zboru v potrditev sklepe delegatskega zbora o spremembi članarine in poslovnika, kakor tudi glede sklicanja prihodnjega glavnega zbora. Glavni zbor je vse predloge soglasno brez debate sprejel.
Ker se pri slučajnostih ni nihče oglasil k besedi, je predsednik br. Rudolf Juvan zaključil iep0 uspelo zborovanje s konštatacijo, da se jc g]avni zbor tudi letos zaključil s soglasnimi sklepi, kar dokazuje popolno enotnost v vrstah našega delavstva. Ponovno se je zahvalil Vsem za udeležbo na zboru in zaključil zbor. Sledilo je dolgotrajno vzklikanje in živio klici enotna fronti narodnega delavstva.
Po glavnem zboru so se udeleženci zbrali v spodnjih prostorih Narodnega doma, kjer sc je vršil
skupni obed.
Skupnega obeda se je udeležilo nad 120 udeležencev in je vladalo ves čas prav veselo razpoloženje. Med obedom je pridno sviral orkester agilnega »Bratstva« iz Št. Pavla pod vodstvom svojega neumornega kapelnika br. Henrika Šetorja. Za svoja izvajanja jo orkester žel obilo pohvale. Po obedu je prvi nazdravil predsednik podružnice
NSSZ v Ptuju br. Egidij Sigi vsem došlim gostom. Za njim je nazdravil kumici s. Lenarčičevi in ostalim sestram predsednik NSSZ br. Rudoii Juvan. Narodnemu delavstvu je nazdravil župan g. dr. Senčar, ki je v svoji zdravici poudarjal, da mora pohvalno omeniti delovanje Narodno strokovne zveze, ki je že v svojem začetku pokazala smisel za pravo socijalno delo. Z veseljem je konštati-ral prejem prošnje, ki jo jc NSZ razposlala vsem mestom in občinam glede podpiranja brezposelnih. Poudarja, da je mesto Ptuj še pred to prošnjo uvedlo vsestransko skrb za brezposelne, pa ne potom podpor, temveč je poskrbelo za delo in dalo tako priliko brezposelnim do zaslužka. Brat Ivan Tavčar je imel krasen govor o enotnosti v organiza-cijah in o nalogah, ki še čakajo naše delavstvo. Končno so nazdravili še gg. dr. Fer-mevc, Šalamun in drugi. Vse zdravice in govori 'so bili sprejeti z velikim navdušenjem in odobravanjem.
Popoldne ob 3. se je pred Narodnim domom uvrstil sprevod, ki je z godbo na čelu odkorakal V Ljudski vrt, kjer se je vršila v vseh prostorih
#
velika ljudska veselica.
Na veselici je sodelovala ptujska godba in pevski zbor »Bratstva« ifc Ljubljane, ki je pod vodstvom svojega zborovodje br. No-
Značilno je, da je v naši državi najmanj zaščiten oni, ki je zaščite najbolj potreben, to je konzument. Izpostavljen je izrabljanju legalni in nelegalni trgovini, poštenemu producentu in posredniku prav tako kakor celi kopici špekulantov, verižnikov in navijalcev, ki kakor pijavke sesajo narodovo kri. Konzument je brez vsake moči proti učinkom celega tega ogromnega aparata produkcije in trgovine, katerega stresljaje in nepravilnosti vedno1 občuti na svojem žepu. Vse napake gospodarske politike vlade, vse napačne transakcije veletrgovine in denarstva, vse posledice zagrešenih špekulacij, vse, prav vse se odraža v žepih konzumentov. In kljub temu nimajo nobene zaščite. Vsak drugi stan ima zaščitnike svojih pravic in koristi, edino stan konzumentov, ki ima najštevilnejše člane nima do sedaj pri nas zakonite zaščite.
V	češkoslovaškem parlamentu je podal brat Trnobransky sedaj zakonski predlog, po katerem naj bi se ustanovila posebna zbornica za zaščito konzumentov. Ker bi bila ustanovitev zbornice tudi pri nas nujno potrebna, opozarjamo na ta predlog naše poslance. Naloge zbornice za zaščitoi konzumentov naj bi bile sledeče:
1. Sistematično opazovanje vseh pojavov v distribuciji in konzumu, v kolikor vplivajo na gospodarski in socijalni položaj ne-proizvajajočih in netrgujočih organiziranih potrošnikov.
2. Skrbstvo za nabavljalne in konzumne razmere in za njih neposreden ali posreden vpliv na socijalno in gospodarsko stanje konzumentov. Skrbstvo za splošne prehranjevalne razmere in preskrbo z obleko in obutvijo. Nadziranje stanovanjskih razmer in odstranjevanje vzrokov nesorazmerij.
3. Podpiranje in sodelovanje pri zboljšanju pravične preskrbe in zaščita interesov konzumentov, ki naj jim zagotovi nujne živ-ljensko potrebščine z ozirom na njihovo kupno silo.
vaka zapel več prav lepih domačih pesmic. Na veselici smo opazili zastopnike vseh narodnih društev v Ptuju, dalje g. župana z nekaterimi drugimi občinskimi odborniki in podžupanom br. Ante Blažkom. Veselico in prireditev je počastilo tudi pevsko društvo »Bratstvo« iz Čakovca po svojem predsedniku g. Ivanu Petarjehu, ki je prišel s soprogo in šestimi drugimi delegati. Hrvatski gostje so bili navdušeno pozdravljeni, posebno s strani mladine. Oficijelno jih je pozdravil v imenu naše mladine njen predsednik br. Branko Kozinc. Za pozdrav se je zahvalil g. Petarjeh, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspelo prireditvijo. Veselica je uspela v vsakem oziru kar najlepše.
Na binkoštni ponedeljek zjutraj se je večja skupina udeležencev podala pod vodstvom br. Lenarčiča na izlet k Sv. Urbanu. Z izletom se je cela slavnost zaključila. Slavnostni dnevi Narodno socijalne strokovne zveze so se tako izvršili v kar najlepšem redu, brez vsakih incidentov in v najlepši harmoniji. Vodstvu NSSZ je častitati na velikem uspehu delegatskega, zbora.
Čestitati pa je tudi podružnici v Ptuju, ki je ves aranžman izpeljala kar najlepše ob požrtvovalnem sodelovanju njenih članov. Čestitati pa ji tudi je na pridobitvi prekrasnega prapora.
Ptujski dnevi ostanejo vsem udeležencem v neizbrisnem, lepem spominu.
4. Vzdrževanje ozkih stikov z vsemi kon-zumentskimi korporacijami, posebno s samo-pomožnimi konzumentskimi, stavbnimi in proizvajalnimi zadrugami in omogočenje njihovega neposrednega sodelovanja pri zaščiti interesov konzumentov.
5. Vplivanje na politiko cen, odstranjevanje podražujočih posredovalcev, boj proti industrijskim kartelom in sindikatom ter organiziranje neposrednega nakupa.
6. Snovanje in upravljanje zavodov in institucij, ki streme za zaščito konzument-skih interesov. Zastopanje na posvetovanjih, na katerih se razpravlja o konzumentskih in narodnogospodarskih vprašanjih.
7. Podavanje mnenja zakonodajnim telesom in organom javne uprave o zakonih, odredbah in naredbah, ki naj služijo javnemu blagobitu v tem okviru.
8. Vsakoletno poročanje ministru za socijalno skrbstvo o svojem delu.
9. Izvrševanje vseh onih dolžnosti v interesu konzumentov, kot jih izvršujejo zbornice za industrijo, trgovino in obrt v interesu svojih članov.
10. Zbornica za zaščito konzumentov more po potrebi ustanoviti filijalke. Medsebojni odnošaji se urede po poslovniku.
Ta predlog stremi za zaščito gospodarskih interesov konzumentov. Vzroki za nujnost zaščite konzumentov so v dejstvu, da špecijelni interesi konzumentov danes po nobenih ustanovah, niso zaščiteni. Češkoslovaška nam daje tudi v tem oziru dober vzgled.	______
ARGUS na* najk°’j®' domači informacijski
ARGUS ima v vseh krajih zanesl-iive ZftStop'
\ Dfil IC obvešča o vsem, zlasti o imovinskem AKUlia Stunju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. l nnllC ove informacije so vedno točne, iz-AKUUS" črpne in hitre.
ARGUS 88 nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11
» nniJC or telefitn je 6—25, njegov brzojavni AKUUj' naslov Argus.
Zaščita konsumentov.
Špekulanti in verižniki, produkcija in trgovina, vsi izkoriščajo konsumenta. — Zdornica za zaščito konsumentov.
Bol proti
Po žalostni komediji, ki smo jo 15. maja doživeli v naši narodni skupščini in ki je završila prvo poglavje protikorupcijskega boja, se pričenja te komedije drugi del. In če smo imenovali prvo poglavje žalostno in sramotno, lahko rečemo, da je drugo sramotno in smešno.
Korupcija ni lepa beseda in še grše je dejanje, ki je s to nelepo besedo označujemo. Boj proti korupciji je torej bogu in vsem poštenim ljudem dopadljiv in za ozdravljenje in razčiščenje nevzdržnih razmer v naši državni upravi brezdvomno koristen in potreben. Ker naši javni organi morajo prenehati gospodariti z državnim premoženjem, kot da je njihova last ali last njihove porodice in krivce, ki so oškodovali državo, je treba soditi in obsoditi. Toda na način, kot se ta boj vodi danes, se voditi ne sme, ker na ta način prvič ta boj ne bo uspel in dosegel cilja, na drugi strani se s takim načinom boja popolnoma diskreditira in osmeši sicer lepa in zdrava ideja boja proti korupciji.
Ker so prvotne interpelacije proti korupciji v skupščini vsled spretnega manevriranja radikalov in nespretnega glasovanja ra-dičcvcev bile odstavljene z dnevnega reda, je opozicija vložila nove z istim besedilom in istimi podpisi. Radikali so odgovorili z korupcijskimi interpelacijami proti bivšim ministrom opozicije in baje nameravajo potipati nekoliko tudi voditelje naše SLS. Torej ista igra, kot popreje z radičevci, katere so s
V	»Narodnem dnevniku« je priobčil F. B. članek »Razkol v NSS«. Ker hoče veljati F. B. za predstavnika one maloštevilne struje, ki ni zadovoljna z dosedanjo taktiko	NSS, mu	bodi za-
enkrat to-le odgovorjeno:
F. B. prihaja z legendo, da je predvsem1 vodstvo NSS krivo, da ni prišlo do enotne fronte socialističnega delavstva. Svoje trditve ne utemelji niti z enim dokazom, očividno zato, ker nima dokazov.
Na naših zborovanjih, kot v »Novi Pravdi« smo	ponovno obrazložili,	kako so	se	vršili
ob raznih prilikah razgovori z marksističnimi socijaUsti, da sc stvori v Sloveniji enotna fronta delavstva1. Dokazali smo, da so bili ravno soci-jalni	demokrati in bivši komunisti, ki	so	odklanjali	enoten nastop z ,NSS.	Marksisti	so	vedno
le zahtevali, da NSS likvidira in da se pridruži marksistom. Samostojnost sc našim organizacijam sploh ni priznavala. Idejo enotne delavske fronte so hoteli marksisti vedno le izigravati v svoje strankarske namene.
Velika je prograinatična razlika med marksizmom In narodnim socijalizmom. Ravno vsled te razlike je bila1 utemeljena naša samostojna organizacija. če bi se kratkomalo združili z marksisti, bi upravičeno vprašali naši pristaši, zakaj smo do sedaj sploh predstavljali svojo stranko in nismo že od vsega početka priznavali za_ svoje voditelje Makuce, Lemeže, Bernote, Uratnikc in Svetke. Odločen je bil odpor v naših vrstah, podrediti svoje udejstvovanje ukazom iz Amsterdama ali Moskve.
Ko smo govorili o enotni socijalistični fronti smo vedno le mislili na akcijski odbor z minimalnim socijalnim delovnim programom. V tem akcijskem odboru bi naj bile vse socijalistične stranke paritetno zastopane. Pri svojih akcijah bi naj socialistična fronta udejstvila vse skupne zadeve, dočim bi bilo izločeno vse ono, kar razdružuje posamezne socijalistične stranke. Uver-jeni smo bili, da imajo socijalistične stranke toliko skupnega, da bi bilo enotno delo zelo uspešno. Delavstvo bi v zadnjih letih gotovo ne utrpelo
korupciji.
protiobtožbami spravili popolnoma na kolena, jim nataknili nagobčnik in poslali Radiča v večmesečno prognanstvo v Dalmacijo »knjige pisat«, če se jim bo njihova taktika obnesla tudi tokrat, je še odprto vprašanje, vendar pa je dejstvo, da je kričanje proti korupciji na radikalske grožnje v opozicijonal-nem časopisju sumljivo popustilo- in potihnilo.
Prav tako dejstvo pa je, da danes ne gre prav nobeni stranki resno za boj proti korupciji. Kakor je šlo Radiču le zato, da svoje strašne polomije zakrinka za rohnenjem proti korupciji, tako gre danes našim klerikalcem zato, da bi s protikorupcijskim kričanjem prevpili očitke radi njih neuspešne in za Slovenijo skrajno škodljive politike. Ostalim opozicijonalnim strankam gre pa prej ko slej zato, da bi z bojem proti korupciji primaknile svoje lončke čim bližje k vladnemu ogenjčku in po možnosti dosegle zase kak ministrski stolček ali kako drugo politično koncesijo. Niti zdaleka pa protikorupcijski kričači ne mislijo na resnično izkoreninjenje dejanstveno obstoječega zla — korupcije in na z krvavordečimi lepaki in debelo tiskanimi inserati najavljenih shodih proti korupciji se ne bo bil boj proti korupciji, temveč boj za zopetno pridobitev izgubljenega ugleda m<*d volilci. Da se prikrijejo neuspehi, se bo sipal v ljudske oči proti-korupcijonistični pesek. Tako postopanje pa je resnih in svoje odgovornosti zavedajočih se strank nevredno.
toliko porazov, če bi se lahko združilo za enotne akcije.
Žalibog pa ni bik} marksistom do dela v smislu praktičnega udejstvovanja sacijalnega dela, ampak jim je bilo veliko bolj za teoretiziranje, za razglabljanje o osebnih nasprotstvih in za demagogično žavajanje delovnih množic. Vse to bi moral vedeti tudi F. B. Skrajno neokusno je, da hoče sedaj F. B. zvaliti vso krivdo, da ni prišlo do enotne socijalistične fronte, na vodstvo NSS. F. B. lioče biti resnicoljuben, samo da bi zvalil krivdo na vodstvo NSS čitn več krivde in ga s tem - oklevetal pred pristaši stranke.
Ko je bilo onemogočeno NSS stvoriti enotno fronto z marksističnimi organizacijami, pa še s tem ni zamrla misel, da se koncentrira delavski pokret. Ce je že z marksisti nemogoč skupen nastop, pa- še s tem ni rečeno, da bi ne smeli stremeti vsaj za delno koncentracijo vsaj onih skupin, ki so po svojem programu in po interesni sferi svojih organiziranih somišljenikov najbližji našemu pokretu. Z razpisom volitev v Delavsko zbornico je večina naših pristašev odločno zahtevala enoten nastop vsega narodnega delavstva, ker je bilo le na ta način pričakovati uspehe. Za enoten nastop ni bila vabljena le organizacija, ki se prišteva samostojnim demokratom, ampak tudi organizacija, ki je bila ustanovljena od strani gg. Puclja in Prepeluha. Vabilu za enoten nastop sc je odzvala le organizacija samostojnih demokratov. Dogovorjen je bil skupen nastop, ki je •bil tudi kronan z velikim uspehom:	dobili smo
8000 glasov.
V	delavskem pokretu se sedaj jasno kažejo tri skupine:	marksistična,	klerikalna	in	skupina
narodnega delavstva. Ta delna koncentracija bo gotovo ugodno vplivala na delavski pokret. V Delavski zbornici se že kažejo uspehi socijalnega dela, ki je omogočeno samo vsled tega, ker ni delavstvo več razbito na neštevilne frakcije. Delegati narodnega delavstva so vedno med prvimi pri inicijativnem udejstvovanju v vseli delavskih vprašanjih. Tudi to bi moral vedeti F. B. in prazno obrekovanje je, če trdi, da so narodni socija-
listi v zvezi z delegati samostojnih demokrato
samo. enkrat pozabili na socijalizem ali narodnost. S praznimi očitki se F. B. ne bo proslavil, če ne bo za svoje očitke doprinesel tudi konkretne dokaze. F. B. si naj zapomni, da frazerjenje o socvjalizmu še ni socijalizem, ampak da se so-cijalističnim idealom približujemo le s smotrenim in podrobnim socijalnim delom.
V	zvezi s strokovnim pokretom je NSS uravnala tudi svoje politično udejstvovanje. Če zagovarjamo koncentracijo v strokovnem pokretu, ne moremo zagovarjati dekoncentracije v političnih nastopih. Kakor nam je znano, tudi F. B. ne ugovarja skupnemu nastopu NSS z naprednimi strankami v Sloveniji. Samo, da si želi’ skupnega nastopa z agrarnoV Radičevo stranko in je proti temu, da bi NSS iskala vezi z SDS. Radičeva, oziroma1 Pucljeva stranka je bila proti skupnemu nastopu z NSS in je zahtevala kot marksisti likvidacijo. Ne vemo, zakaj bi likvidirali, če pa lahka obstojamo. Iz socijalstičnega stališča je' pa prav tako opravičljivo in mogoče še bolj, da nastopamo pri gotovih političnih akcijah z SDS, še prav posebno, ker SDS priznava, da se popolnoma samostojno' organizatorko razvijamo.
Politična razdvojenost v Sloveniji se mora ublažiti. To ne zahteva satmo gospodarski interes Slovenije, ampak tudi socijalni položaj slovenskega delovnega ljudstva. Bratomornemu medsebojnemu klanju se mora enkrat napraviti konec. Osebno sovraštvo in kiikarstvo se mora izživeti. V vsakdanji življenski borbi so tako navezani Slovenci eden na drugega, da moramo iskati pred vsem to, kar nas družif ne pa to, kar nas razdvaja, če sedaj zagovarjajo po onemogočenju socijalistične fronte — napredno fronto, go-tovo ne izdajamo načel narodnega socijalizma, ker si v delovnem programu napredne fronte gotovo ne predstavljamo niti ene točke, ki bi ne bila v skladu s tem, kar predstavlja bistvo našega življenskega nazora. Nepotrebno je pa poudarjati, da si skupnega nastopa s klerikalci ne moremo misliti. F. B. ironično pravi, da radi »pobijamo klerikalnega zmaja«. Ne pobijamo klerikalizma v smislu »starolibcralnega liapred-njaštva«, ampak nasprotni smo mu iz načelnih razlogov. Kakšni so ti razlogi, ni treba ponavljati. Če se že F. B. tako rad sklicuje na češke narodne socijaliste, potem naj vsaj enkrat prebere nekaj njihovih časopisov, pa bo videl kako sodijo © klerikalizmu.
Kar se ostalih trditev tiče, ki jih razvija F. B. v svojem članku, niso vredne odgovora, ker so deloma netočne in tudi neresnične. O razmerah v celjski kraj. org. NSS govori popolnoma v duhu celjskih radikalov. O »Novi Pravdi« hoče nekaj povedati, a ne more vedeti ničesar. Prav tako o načelstvu NSS. F. B. naj se le točneje izraža in naj bo prepričan, da mu bomo dali takoj priliko, da bo vse • tudi dokazal. Tudi izreden, strankin zbor bi rad imel F. B. Pa kaj sc liočj, to jc zahteva manjšine, ne pa zahteva ogromne večine narodnih socijalistov.
Do sedij smo molčali o napadih, ki so jih javno in zasebno iznašali nekateri naši dosedanji somišljeniki. Nismo pa molčali zato, ker nismo vedeli odgovora, ampak zato, ker sc nam zdi pozitivno delo važnejše, kakor pa odgovarjati na negativna zabavljanja, zabeljena navadno z lažmi in osebno častikrajo. In prav smo imeli. Napadeno načelstvo NSS je dobilo najlepše zadoščenje v zaupnicah, ki mu jih je izreklo večina organizacij, ki odločno obsojajo kampanjo onih malkontentov, ki so dosedaj v stranki imeli samo dolge jezike, kadar je pa bilo potrebno poprijeti za delo, so se pa umaknili na zapečke. Kajti ustvarjanje ni lastnost teh malkontentov, ampak rušenje tega, kar so s trudom in požrtvovalnostjo postavili drugil
ZAHTEVAJTE POVfOD „NOVO PRAVDO"!
t
Obljubljeni odgovor.
Politični
K politični situaciji. Ožji opozicijonalni blok in samostojni demokrati so ponovili' interpelacijo o korupciji. Radikali in radičevci pa ne dopuste, da bi se o korupcijskih interpelacijah podrobno razpravljalo v narodni skupščini. Interpelacije bodo predložene posebnemu anketnemu odboru. Radikali in radičevci bodo predložili narodni skupščini tudi svoj zakonski osnutek o pobijanju korupcije. Da bi odbili radikali napad opozicije o korupcijskih zadevah, so vložili interpelacije, v katerih obdolžujejo davidovičevca Kumanudija in Jojiča koruptivnih dejanj. Kumanudija se obdol-žuje, da je svojčas kot fi/iančni minister v korist svojih prijateljev in znancev prodal na borzi pod tečajem 24,665.000 efektivnih zlatih kron iz likvidacijske mase Avstroogrske banke in'12 milijonov dolarjev Blairovega posojila. .Jojič je pa kot bivši minister za prehrano nepravilno nastopal pri nabavah bencina in strojnega olja, tako da je pri tem zaslužil Davidovičev poslanec Slavko Du-kanec 300.000 dinarjev. Baje pripravljajo radikali tudi obtožbo proti dr. Korošcu. — Razmerje med radikali in radičevci je še vedno zelo napeto. Vedno se ponavljajo novi; incidenti. Sedaj so radikali naperili svoje strele proti drž. podtajniku v notranjem ministrstvu dr. Pernerju radi njegovih ukrepov na Radičevem shodu v Somborju, kjer je Perner poklical policijo, da najstrožje nastopi proti demonstrantom, med katerimi je bilo največ radikalov. Vladno stališče je vsled teh incidentov zelo omajano. — Radič je zavzel skrajno nasprotujoče stališče proti ministru Nikiču. Za vsako ceno zahteva njegovo demisijo. Radikali nočejo ustreči Radičevi zahtevi. — Spričo vseh teh dogodkov bi ne bilo nič čudnega, če zapade vlada zopet akutni krizi.
Radičev shod v Stari Pazovi in v Soiuboru. Radič je imel v binkoštnih praznikih baje zadnje shode, preden nastopi svoj bolniški, oziroma politični dopust. Na shodih ni povedal Radič nič posebnega- Ministrskega prodsodnika N. Uzuuoviea in novega finančnega ministra je Radič zelo hvalil, češ da sta kmetskega rodu. Na obeli Radičevih shodih se je pojavila opozicija, ki je bila posebno močna v Somboru. V Stari Pazovi se je hotel približati Radiču mladenič Slavko Mihič. Ko so Mihiča prijeli in pozfffije izročili orožnikom, se je izkazalo, da je imel v žepu bombo, ki je bila baje namenjena za Radiča. Slavko Mihič je bo-sanec in je prišel v. Staro Pazovo iz Novega Sada.
Protikorupcijonistični shodi so gotovo potrebni, kajti prav je, da protestira ljudstvo proti korupciji, ki se je razpasla v državni upravi in da protestira proti večini narodne skupščine, ki hoče konkretno dokazane korupcijske afere potlačiti. Ni poštene stranke, ki bi se temu protikorupcijskemu gibanju ne pridružila. Dvoje potov je, da se na javnih zborovanjih protestira proti korupciji. Prva pot je, da se sklicujejo strankarski shodi, na katerih sc obravnava korupcija, druga pot pa je, da sc protestira proti korupciji na slio-
katere sklicujejo skupni odbori vseh strank, ki se hočejo udeležiti protikorupcijskih manifesta-
pregled.
cij. Nepravilna je pa pot, katere se je SLS poslu-žila v Ljubljani. SLS je sklicala za nedeljo dne 30. t. m. v Ljubljani shod proti korupciji, na katerega pa ni povabila ne enega zastopnika slovenskih političnih strank. Shod je torej izključno strankarska prireditev. Tega dejstva ne zmanjša tudi vest »Slovenca«, da govorijo na shodu poleg Korošca še Davidovič, Spaho in Joca Jovanovič. Skrajno netaktno je, da priskuša »Slovenec« pred-očiti javnosti, da sodelujejo pri nedeljskem shodu vse protikorupcijonistične stranke. Res bo le, da hoče SLS protikorupcijonlstično gibanje izrabiti v svoje strankarske svrhe, kar pa gotovo ne bo koristilo protikorupcijskemu boju, ampak bo efekt tega boja le oslabilo. Čudimo se, da so se Davidovič, Spaho in J. Jovanovič dali speljati SLS, da se udeleže klerikalnega shoda, katerega glavni namen ni boj proti korupciji, ampak utrjevanje zrahljanih klerikalnih pozicij v Ljubljani. Seveda se pa klerikalci zelo motijo, če mislijo, da bodo s svojim neiskrenim shodom proti korupciji pridobili samo enega novega pristaša v Ljubljani.
Krajevna organizacija radikalne stranke v Celju je objavila v javnosti neko pojasnilo, ki naj opraviči nelojalni nastop celjskih radikalov proti Narodnem bloku v občinskem svetu. Celjski radikali niso zavzeli svojega opozicijonalnega stališča iz stvarnih razlogov. Njihov edini cilj je, razbiti celjski občinski svet in dobiti gerentstvo v svoje roke. NSS je v pravem času spoznala namero radikalov in se izjavila proti temu, da se razbije celjski občinski svet. NSS gotovo nima nobenega interesa, da se krši občinsko avtonomijo samo zato, da bi prišel do oblasti gerenta dobroznani voditelj celjskih radikalov. Narodni socijalisti niso zato izvolili občinskih odbornikov, da bodo izgubili svoje mandate na korist radikalov in s tem onemogočili NSS vsak vpliv na občinsko upravo. Če se radikali danes postavljajo, da so premotili nekatere narodno-socijalistične odbornike, da podpirajo njihovo politiko, ni ravno najčastneje. Tem-* manj, ker so se ravno ti odborniki izjavili s svojimi podpisi, da so za nadaljni obstoj narodnega bloka in proti ukinitvi celjske občinske avtonomije. Radikali! so neopravičeni trditi, da se opirajo na može, ki »so ostali zvesti svojemu prepričanju in dani besedi«.- Ravno nasprotno bo res. Sporazum, ki ga je NSS v Celju sklenila z občinsko delegacijo SDS je za obe skupini časten in je več kot smešno, če govore celjski radikali o izdajstvu prepričanja ter podobno. Če bo treba, ne bo NSS prav nič v »zadregi«, da sporazum tudi v javnosti objavi. Kot nesramnost moramo označiti! zatrjevanje radikalov, da se je sporazum sklenil samo vsled nekih »poslovnih« zvez med načelstvom NSS in SDS. Gospodje, govorite tako jasno, da vas bomo lahko pozvali na odgovor na mestu, kjer vam bo dana prilika, da svoja natolcevanja dokažete! Upamo, da na naš poziv ne bodete obmolknili!
Razveljavljeni komunistični mandati. Pri občinskih volitvah v Dalmaciji je bilo izvoljenih tudi 30 občinskih odbornikov-komunistov. Sedaj je vlada razveljavila vse komunistične mandate.
trde roke. Fašisti so imeli že več zborovanj. Na nekaterih krajih je prišlo do spopadov s pristaši drugih strank.- Za akcije fašistov se je baje zelo angažiral general Gajda. Sicer pa zaenkrat o kakšni resnejši fašistični organizaciji na Češkoslovaškem ne more biti govora.
Volitve v Romuniji. Kakor je bilo pričakovati, je zmagala pril volitvah v Romuniji vlada. V Romuniji je vedno tako, da zmaga pri volitvah oni, ki ima volilna mandat. O svobodnih volitvah v Romuniji niti govora ne more biti. Vladni teror je naravnost rekorden. Po dosedaj znanih rezultatih je dobila vlada 60 odstotkov vseh oddanih glasov. Agrarna stranka je dobila 27 odstotkov, liberalci 9, protižidovska liga 1, komunisti 1 odstotek. Vlada bo imela potem takem v novem parlamentu od 280 do 290 poslancev. Združena opozicija bo imela 70 do 75, liberalci 10 do 12, protižidovska liga 6 do 8, socijalisti 2, meščanski blok 2, komunisti 1 in socijalisti 2 mandata. Liberalci so izšli iz volitev skoro decimirani, ker so imeli dosedaj 200 poslancev.
Strokovni vestnik.
Socijaino zavarovanje in javno zdravstvo.
V	Pragi se je dovršilo tridnevno posvetovanje posebne g;! odbora Zveze narodov, na katerem se je razpravljalo o pripravljalnih delih za mednarodno anketo glede razmerja socijalnega zavarovanja k javnemu zdravstvu. Ta predmet je brez dvoma velike važnosti. Mnenja smo, da bi se morala okoli sodijalno - zavarovalnih zavodov osredotočiti vsa javna zdravstvena politika in tudi delovanje inšpekcije dela.
Ruske strokovne organizacije. Delavstvo je organizirano po strokah, od katerih ima vsaka svojo posebno centralo v Moskvi. Dne 1. oktobra 1925 so posamezne centrale izkazovale sledeče število organiziranih delavcev in nameščencev: Poljedelski in gozdni delavci 780.348, industrijski delavci 3,363.761, prometna stroka 1,268.559, v javni službi in trgovini 2,056.593. V celoti je bilo v 23 centralah organizirano 7,846.789 članov. Večina delavcev in nameščencev je torej neorganizirana, kar je značilno za »priljubljenost« komunističnega režima v Rusiji.
Zaposlenje tujcev v Češkoslovaški republiki. Minister za socijaino politiko je s posebno na-redbo uredil to važno vprašanje, ki je v ozki zvezi z domačo brezposelnostjo. Tujci smejo biti v državi zaposleni le z dovoljenjem posredovalnice za delo. Brez tega dovoljenja je bivanje v državi dovoljeno' le, ako se dotičnik izkaže, da se ne preživlja s pridobitnim delom, pač pa n. pr. iz lastnega kapitala, od podpor sorodnikov itd. Kdor bi to izrabljal, bo takoj izgnan. Zato je odrejeno, da imajo čsl. viza klavzulo: »Za zaposlenje neveljavno!«
Reorganizacija brezposelnega zavarovanja v Nemčiji. Koncem maja poteče veljavnost sedanje ureditve zavarovanja za slučaj brezposelnosti. Delavske strokovne organizacije se trudijo doseči zboljšanje tega zavarovanja. Glavna njih zahteva je v tem, da bodi višina brezposelne podpore odrejena po višini zaslužka neposredno1 pred na-stopitvijo brezposelnosti in ne več po krajevnih razmerah.
Bolniško zavarovanje železničarjev na češkem. Zakon o bolniškem zavarovanju državnih nameščencev bo imel tudi za železničarje važno spremembo. Sistem železniških zdravnikov se ukine; na to mesto stopi sistem proste izbere zdravnikov za vse definitivne uslužbence in za penzionlste. Ostali, ki imajo pravico do denarne podpore (dnevničarji), pa bodo preodkazani tako zvanim rajonskim zdravnikom. — Železniška uprava bo imela le malo število stalno nastavljenih zdravnikov za revizijsko in kontrolno zdravniško službo.
	
Naročajte	„NOVO PRAVDO"!
Po drugih državah.
Kapitulacija Ab<j e| Krima. Francoske čete so zavzele glavni stan Abd el Krima, ki je pobegnil v težko dostopno gorovje in obenem poslal Francozom parlamentarce z mirovnimi pogoji. Abd el Krim je moral kapitulirati, ker so se mu izneverila najmočnejša plemena.
Dolgotrajna politična kriza v Belgiji je rešena s sestavo Jasparove vlade. Odločilno vlogo pri razrešitvi krize so imeli socijalisti, ki imajo v svojih rokah tudi predsedništvo parlamenta.
Predsedniške volitve na Poljskem. Kakor je bilo pričakovati, kandidira za predsednika polj-ske republike tudi general Pilsudski, voditelj ravnokar zaključenega revolucionarnega gibanja na
Poljskem. Izvolitev Pilsudskega je gotova stvar, ker ga ne podpira samo radikalna levica, ampak tudi več konservativnih skupin. — Po izjavah pariškega poljskega poslanika, Poljska ni odstopila od zahteve, da je zastopana v Zvezi narodov.
Fašizem na Češkoslovaškem. Kramafovi demokrati ne morejo preboleti poraza, ki so ga doživeli pri zadnjih volitvah. Z vsemi! mogočimi sredstvi hočejo zopet utrditi) svoje pozicije. Dobrodošla jim je nedelavnost parlamenta in pričeli so z agitacijo proti socialističnim strankam, ker so po njihovem mnenju te krive, da ne pride do urejenih političnih razmer. V demokratskih vrstah se pojavlja fašistični pokret, ki zagovarja vlado
Tedenske vesti.
— Sokolska zmaga v Lyonu. VIII. mednarodna telovadna tekma se je vršila dne 22. in 23. maja v Lyonu. Tekme so se udeležili Angleži, Belgijci, Čehoslovaki, Danci, Francozi, Holandci, Jugoslovani, Luksenburžani in Romunk Švicarji in Italijani so odpovedali svojo udeležbo, ker niso imeli na razpolago- dovolj telovadcev, ki bi odgovarjali vsem težkim tekmovalnim zahtevam. Izid tekme je bil, da so dosegli prvo mesto Čehoslo-vaki, drugo Jugoslovani in tretje Francozi. Med posamezniki! je prvi Slovenec Peter Šumi, ki je dobil časten naslov: »Champion des champions«. Uspeh jugoslovanskih Sokolov je velik in zopet se bo moralo govoriti v tujini z največjim spoštovanjem o našem narodu. Kar še bolj poveličuje naše zmagovalce je tudi to, da so iz lastnih sredstev omogočili svojo' udeležbo pri tekmovanju v Lyonu. Sokol je dobil od vlade v celem baje 6000 Din podpore za svojo mednarodno vrsto. V drugih državah se pa vlade ne pomišljajo, da dajo svojim vrstam vse, kar hočejo, samo da poneso slavo svoje domovine v tujino. Kdaj bo tudi pri nas tako? Sicer nas pa vse to ne moti, da bi se iskreno ne veselili sokolske zmage v Lyonu.
V
— Kongresa rezervnih oficirjev v Zagrebu se je udeležilo' nad 7000 oficirjev. Pri tej priliki je bila razvita tudi zastava, katero je poklonil rezervnim oficirjem kralj. Zagrebčani so oficirje navdušeno pozdravljali.
— Na šahovskem turnirju v Rogaški Slatini je v tekmi za državno prvenstvo zmagala Ljubljana Zagreb s 4 in pol proti 3 in pol. Pri pokrajinski tekmi med Slovenijo in Hrvatsko je zmagala Slovenija s 7 proti 5.
— 70.000 dinarjev za Jugoslovansko Matico je nabrala mladina osnovnih šol.
— Bivši direktor nekdanje Južne železnice g. Bračič je umrl v nekem graškem sanatoriju.
— Aretirani komunisti. V Vel. Bečkereku je policija aretiirala 13 komunistov-delavcev, ker je pri preiskavi v delavskem domu in na stanovanjih našla razne brošure in propagadne spise.
— Mlzeren položaj železniških delavcev. Železniški delavci-rokodelci, katerih je največ v raznih delavnicah in kurilnicah, zlasti v Mariboru, pa tudi v Ljubljani in drugod, se nahajajo v zelo bednem položaju. Odvzeli jim niso samo tako zvani akord in doklade za nujna dela, izvršena v nadurah zlasti ponoči in ob nedeljah in praznikih, še druga hujša šiba se pripravlja. Kakor se govori, se bo v delavnicah izvršila velikanska redukcija; odpustiti nameravajo na stotine ljudi. Pri tem bi bile posebno prizadete mariborske delavnice. — Trd, neizprosen je ta korak naše uprave, katerega nikakor ne more zagovarjati in utemeljevati. Da bi bilo vse popravljeno, da tedaj ni več toliko dela, to ne drži. Saj vidimo, koliko pokvarjenih vagonov stoji po raznih postajah ter čaka odrešenja. Menda se jih sploh ne misli več popraviti. Tam čakajo konca, gnijejo in rjave. Vse je porabno, le popraviti je treba. Brezglavi ekonomiji v naši železniški upravi je pač napraviti konec. Slovenski poslanci naj store svojo dolžnost! Vsako redukcijo delavstva je treba brezpogojno takoj ustaviti. Delavstvu naj se da dela s popravilom starih voz, popolnoma nerabni pa naj se demontirajo ter železo prelije ali proda. Na ta način bo najti dela za vse, pa tudi kreditov za plače in še akord, ker ne bo »zarad« pri nabavah dragih novih — pa ničvrednih vagonov v tujini. Misliti pa je treba tudi na razširjenje delavnic ter snovanje lastnih tovarn za izdelavo novih voz in lokomotiv. Gledati moramo tudi na naš naraščaj in hiperprodukcijo inteligence, ki bo tudi hotela imeti kruha doma. Čemu tedaj cincati in delati z inozemstvom ter potom naših dragih, nesposobnih komisij naročati vse železniško blago izven države.
— Štrajk v Zagrebu. V štirih tovarnah za keramiko (finih lončenih izdelkov) je izbruhnila stavka radi diferenc, ki so nastale pril zahtevi po spremembah nekaterih tarifarnih postavk.
— Razpis službe. Pri okrajnem sodišču v Laškem je razpiisano mesto pisarniškega uradnika II. ali III. kategorije. Prošnje do 10. junija na predsedstvo okrožnega sodišča v Celju. — Več v Uradnem listu št. 48.
— Stavka v Angliji traja dalje in se še sedaj ne ve, kakšen bo njen konec. Pogajanja med delodajalci in rudarji so se razbila, ker rudarji niso moglil pristati na znižanje mezd. Vse delo v rudnikih počiva dalje. Med delavstvom nastaja veliko pomanjkanje in beda — prihaja glad. Delavstvo je postavljeno pred bridko preskušnjoi Sedaj so pričeli z zbiranjem posebnega stavkovnega fonda za podpore deci in ženam. Vsa znamenja kažejo, da bo delavstvo vzdržalo težak boj in da se posestniki rudnikov varajo, če mislijo, da bodo kar tako na lahek način prisilili rudarje h kapitaluciji.
— Voditelj čeških socijalnili demokratov An-tonin Nemec je umrl v Pragi.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje ofertno licitacijo za dobavo pohištva za opremo novega ambulatorija v palači na Miklošičevi cesti št. 20. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu št. 48 od 22. maja 1926.
— Bivši minister se je obesil. Jovan Jovanovič, bivši minister javnih del, se je obesil pod streho svojega doma v, Beogradu. Pokojnik je bil 60 let star in se že od leta 1922 ni udeleževal po-Jitičnega življenja. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen.
— Smrtne nesreče v kamniških planinah. Na Kalški gori, tik nad Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu so se na binkoštno nedeljo smrtno ponesrečili Rado Sopčič in Mera Mancini iz Rožne doline ter bančni uradnik Ivo Sterle. Vzrok nesreče je iskati v tem, da je bil strmi teren zasnežen in da so bili turisti tudi slabo opremljeni. Vsekakor bo pa popraviti in bolje zavarovati pot pri. sestopu iz Kalške gore na Kokrško sedlo, ker bo sedaj — ko je na Krvavcu koča — veliko bolj obiskana in to tudi od turistov, ki niso ravno najboljše izvežbani in opremljeni.
— Na Japonskem je zopet izbruhnil vulkan in sicer v bližini mesta Hokkajdo. Ognjenikova lava je uničila okrog sto vasi, 2000 oseb pogre-šajo4 več sto jih je utonilo.
— Eksplozija v tovarni za smodnik. V Wert-heimu na Bavarskem je eksplozija uničila tovarno za smodnik. Mrtvih je 8 delavcev, ranjenih 31.
V	tovarni je bilo zaposlenih 90 delavcev.
— Železniški nesreči. V Monakovem je zavozil potniški vlak v drugi tudi potniški vlak, ki je stal na kolodvoru. Vlak je vozil z veliko br-zino, tako da je bil učinek trčenja katastrofalen. Več vagonov je bilo razbitih. Izpod ruševin so potegnili 23 mrtvih in 81 več ali manj ranjenih. Več težko ranjenih je umrlo med transportom v bolnico. Vzrok železniški nesreči še ni pojasnjen. Strojevodja trdi, da ni bilo postavljeno znamenje za stoj, dočim službujoči uradnik nasprotno trdi.
—	Na Dunaju je iz Semmeringa došll vlak na vzhodnem kolodvoru skočil iz tira. En vagon je bil prevrnjen in pri tem ubitih dvoje potnikov, -15 je bilo pa ranjenih.
— Gospodarska kriza v Franciji. Strahovit padec francoskega franka, ki je prišel na vrsto takoj za liro, nam dokazuje, da v Franciji ni vse tako, kakor si mislimo, ko govorimo o trdni gospodarski zaveznici. Padec denarne vrednosti v takem obsegu pomeni tudi v današnjih izjemnih časih nekaj posebnega, da tiči za grmom zajec. Padec franka kaže gospodarsko slabost Francije, pričetek krize, ki bo slej ali prej zadela vse države. Zato pa sc tudi pojavljajo štrajki. Pravkar štrajka 30.000 francoskih avtomobilnih delavcev, ki se bore za zvišanje plač, ker ne morejo več shajati. Kaj bodo porekli končno rudarji, je drugo vprašanje. Popustiti nc bodo mogli, saj se gre za vprašanje obstanka. Francija gre vsekakor težkim časom nasproti.
— Napad na sodnika med razpravo. V Berlinu je stal te dni pred sodnikom nek vagabund zaradi ponovne tatvine. Nenadoma je med razpravo zagrabil stol ter ga z vso silo treščil na državnega pravdnika, ki je predlagal 6 letno ječo.
V zmedi je obtoženec hotel še pobegniti iz sodne dvorane. Komaj so ga vjeli in obdržali. Odveden je bil v celico ter v svoji odsotnosti obsojen na 3 in pol leta ječe. — Njegov nenavaden protest proti visoko predlagani kazni je imel tedaj uspeh.
Maribor.
— Jubilantka v »Marija Stuart«. Strah nas je bilo, ko smo zvedeli, da se namerava gospej Berti Bukšekovi prirediti javna proslava njenega 25 letnega delovanja na gledališkem odru. Saj živimo v mestu in v času, ko je slovenski umetnik dober sanio za zabavo bogatinom, ko se je znanemu kulturnemu delavcu, slično slavje na komando politike in osebnosti tako daleč onemogočilo, da se v listih ni smelo niti omeniti slavja 25 letnega dela. Gospej Bukšekovi je bila sreča izredno mila. To kaže njeno teredno priljubljenost in priznavanje njene izredne umetniške sposobnosti v najtežjih vlogah. Baš za svoj častni večer si je izbrala za naš oder najtežjo zgodovinsko tragedijo »Marija Stuart«, v kateril je igrala naslovno vlogo. — Ne more biti naš namen ponoviti dolgotrajni spored slavja z velikim številom čestilcCv in čestitk, sploh celega vsem navzočim nepozabnega prizora na posebej okrašenem odru.
—	Redek slučaj, kulturno delo je saj ta večer našlo svoje plačilo. — Kaj naj bi o jubilantki še povedali, saj jo poznajo bolje kot mi vsi oni, ki poznajo ljubljansko gledališče. Mi v Mariboru jo poznamo po njeni za gotove težke fine vloge nedosegljivi umetniški dovršenosti in poznamo- jo še posebej po njeni zvestobi do našega gledališča. Zvestoba v dobrih razmerah je lahka stvar, a v takih, kot se nahaja mariborsko gledališče že od vsega početka naše uprave, tu je zvestoba velika osebna žrtev, je nepoplačljiva čednost. — Igra sama je bila na vrhuncu, prav gotovo v naslovni vlogi. — Gospej jubilantki tudi od naše strani še enkrat: Srečno do bodočega slavja na slovenskem odru!	—rc.
— Samomor mladega dekleta v Mariboru.
V odsotnotsti rodbine, pri kateril je služila, si je 24 letna Slavica Glad na binkoštni ponedeljek prerezala z britvijo vrat, na kar je izkrvavela in uinrla. Kaj je revico gnalo v smrt, ni znano. Pogled na nesrečnico in njeno okolito- je bil grozen. Vrat globoko ranjen in vsa soba oškropljena s krvjo. — O tem samomoru se po Mariboru veliko govori.
Celje.
— Uskoki. Piše se nam: V zadnjem času so nekateri naši somišljeniki čutili potrebo, menjati svoje narodno in socijalno prepričanje, ter se pridružiti meščanskim strankam, kar je dalo povod nam nasprotnem časopisju, predvsem »Slovencu« in »Nar. dnevniku«, da so nas naskočili, ter v neslanih člankih poročali, da NSS že zopet nil več. Kolikokrat so nas že razni klevetniki pokopali, a vsakokrat smo s silnejšimi močmi stopili zopet na plan. Ako je eden ali drugi bodisi iz osebnega sovraštva; ali pa iz osebnih koristi zapustil naše vrste, za takim človekom pač ne bomo jokali, naj gre in naj se prepriča, da mu tudi nova stranka ne bo nikdar zamogla Izpolniti vseli njegovih zahtev, najmanj pa izpolniti danih obljub za uskoštvo. Prepričani smo, da se bo marsikateri vrnil razočaran zopet v naše vrste, kamor edinole spada. — Vsem omahljivcem bi samo priporočali, da bi videli, naše slavlje na binkoštno nedeljo v Ptuju, pa bi jim bilo drugače pri srcu, ko so tako ogromne množice stopale in vzklikale za novim nar. soc. praporom. Celjani, zberimo se skupaj, da bodemo prihodnje leto enak praznik slavili v Celju. »Bratstvo« skliče v kratkem svoj občni zbor in apeliramo že sedaj na mladino, da s svojimi svežimi .močmi prime za delo — in uspchii ne bodo1 izostali.
Pogovor o tem in onem
Človek v praveku.
Majhen izlet v pravek, torej v dobo kakih 150.000 do 250.000 let pred nami, bi nas ne razveselil posebno. Ta' doba pom en j a namreč, prebod od ledene v kamenito dobo. in vsa zemlja je bila še pokrita z velikanskimi ledeniki, ki so se le počasi talili in izginjali ter napravljali prostor pričetkom človeške kulture. In šele, če poznamo takratno stanje človeške kulture, lahko izmerimo in pravilno ocenimo ogromni napredek človeštva, ki ga je doseglo tekom svojega sto-tisočletnega razvoja. Kljub tetnu pa izkopnine iz teh starodavnih časov kažejo, da je že takratni človek stal na razmeroma precej visoki kulturni stopnji. Iz najstarejših dob izhajajo> debeli neotesani kiji, ki predstavljajo edino orodje in orožje takratnega človeka. Pozneje se orodje in orožje množi an postaja1 ltčnejše, dokler se ne pojavijo prve- sohe. Tudi lobanje človekove se izpremi-nkjo. Najstarejše izkopnine te vrste kažejo moč-nc* naprej štrleče čeljusti in nadočne kosti in spominjajo. zelo na lobanje še sedaj živečih človeških opic. Pozneje pa ti zverski znaki čimdalje bolj pojemajo in oblika lobanj se vedno bolj približuje obliki lobanj sedaj živečega človeškega rod ir.
Danes v dobi, ko se prenašajo besede in slike po zraku, ko doseza človek zračne višave, katerih še ni nikdar dosegel noben ptič, v stoletju vseh teh ogromnih, neverjetnih iznajdb, je prav, če se spomnimo na one, ki so postavili prvo osnovo k vsemu temu.
Čudna reklama.
V nekem gledališču v državi New-York so prišli lastniki na sledečo reklamno idejo. Več lepih in mladih deklet sede na oder, privzdigne krila in kaže podveze, ki se nosijo precej visoko nad kolenom. Mladi ljudje iz občinstva licitirajo
t« podvoze-in oni, .ki zanjo, ponudi nuiVCČ. jo .
Sme lastnoročno vzeti z lepe nožiče.
Poroka 102 letnega starca s 1Q5 letno starko.
V ubožnici v Ne\v-Roshele v Ameriki se je vršila te dni čudna svatba, ki se najbrže ne bo več tako kmalu ponovila. Poročila sta se namreč Ida Goldberg, ki je st;ira 105 let in pa Henry Broun, ki šteje tudi že 102 leti. Ko ie Ida Goldberg slavila prav svoje 105. rojstno leto, je doživela veliko iznenadenje, da ji je ponudil Henry Brown roko in srce. Gospa Ida, kateri se je to od moške strani pripetilo poslednjikrat pred osemdesetimi leti, je dejala: Henr,v, ne delaj neumnosti. Pojdi in raje sc poigraj z mojimi vnuki in vnukinjami. Kako sploh prideš na tako čudno misel, da bi se midva vzela? — »Jaz vem, da je to .zame dobro in nisem še tako star, da ne bi ve-
kaj da delam.« — No, in beseda je dala besedo ^o.spa Ida je končno pristala, da postane n°va žena. Nekoliko tednov kasneje se je
in
Brovv
\rsi a svatba, ki se v resnici lahko imenuje svatba najst.ire|si(, ljudi na svetu. Svatbe so se udeležili vsi člani ubožnice, skupaj 30 oseb. Ker pa nobena od njih ni l->iia mlajša od osemdeset let, je cela svetovska družba štela gotovo 3000 let. Mnogi	od	njih so Pr'P°vcdovali	svoje	spomine,
pa so	se	nekateri spomnili se volitev	Lincolna
za predsednika Zedinjenih držav ameriških. Nevesta se je	obnašala tako živahno,	da je	izglodalo
kot da	ima	90 in ne 105 let.
Čudna smrt predrzneza
Leta 1011 je zbudil svetovno senzacijo predrzen čin londonskega akrobata Roberta Leacha, ki se je pustil zapreti v poseben zato pripravljen sod, s katerim se je spustil preko niagarskih vodopadov, ki so naj večji na svetu. Takratno njegovo produkcijo je prišlo Kledat 300.000 oseb iz celega svetai in Leach je zaslužil preko 50.000 dolarjev. Interesantno je, da so mačko., ki so jo preje za poizkušnjo spustili preko vodopadov*, potegnili na drugi strani mrtvo iz soda. Sedaj pa prihaja iz Nove Zelandije vest, da je drzni akrobat, ki je danes že 58 let star, zdrsnil na pomarančni lupini in se pri padcu na kameniti tlak tako močno poškodoval, da je na posledicah umrl. Leachu so priredili originalen pogreb, v čegar sprevodu so nosili tudi kopijo onega soda, ki je v njem. umrli akrobat izvedel najdrznejši čin svojega življenja. Človek res ne ve, kje in kdaj da preži smrt nanj.
Zanimiva drevesa.
Neki znameniti angleški potnik in raziskovalec nepoznanih krajev je po golem slučaju odkril v severni Indiji drevo, ki1 proizvaja pri dotiku močne električne udarce. On se je nekolikokrat zaporedoma dotaknil čudnega drevesa in vedno ga je zadel močan udarec električnega toka. Med zelo čudna drevesa spada tudi neko drevo, ki raste na ogromnih kanadskih planjavah. I arn-kajšnji prebivalci imenujejo to drevo busola, ker v resnici služe ljudem za kompas v širnih planjavah, ker vedno obrača veje proti severu. Vsaka prevara je izključena in mnogi popotnik se mora za svoje življenje zahvaliti temu drevesu, s čigar pomočjo se mu je posrečilo najti pravo pot iz pustinje. Tudi v Arizoni obstoja čudna vrsta dreves. To je drevo dušljivih plinov. Če se namreč kdo dotakne tega drevesa, izpusti iz sebe tako smradljive pline, da mine vsakogar veselje, Ja bi se	ku	ponovno dotaknil. Med	najzanimi-
vejša drevesa pa spada Kotovo drevo, ki svira na flavte.	To	drevo raste v Nubiji in	se	imenuje
»Sofar«. Listje tega drevesa ima obliko	zvona.
Na njem	živi	posebna vrsta žuželk,	ki	prevrta
listje s številnimi luknjicami. Kadar potegne veter, gre zračni tok skozi te luknjice in proizvaja zelo melodične glasove, ki so zelo slični zvokom flavte.
Izvoz pritlikavcev iz Madžarske.
Poleg ponarejenih novčanic je pričela izvažati Madžarska še pritlikavce. Povpraševanje po pritlikavcih, posebno v Nemčiji je tolikšno, da so okraji Borsod, Abanj in* Zeniplin, ki so najbolj bogati na pritlikavih ljudeh, kar prepravljeni z različnimi cirkuškimi agenti in impresariji. Na nekem plemenitaškem dvorcu so našli v eni sami lakajski družini kar tri pritlikavce, ki so pa sicer duševno popolnoma zdravi in katere je neki cirkuški agent najel za dobo treh let in jim plačal zato 30 milijonov kron. V občini Hausor so našli 5 pritlikavcev, katere so stariši dali v najem za povprečno ceno 10 do 15' milijonov kron. Beda tamošnjega prebivalstva je tako velika, da so primorani svoje otroke tako rekoč prodajati tujim ljudem. Prvi transport pritlikavcev je že odšel v Nemčijo, in sicer v Kiiln in Manheim. Ta trgovina je na Madžarskem seveda izzvala veliko senzacijo. Nekateri zahtevajo, da vlada prepove izvoz pritlikavih otrok, drugi pa smatrajo, da je to za siromašno ljudstvo prav dober posel. Pritlikavce rabijo, da po cirkusih zabavajo s šalami občinstvo.
Razporoka na poskušnjo.
V parlamentu Rode Isteida, najmanjše med severoameriškimi državami, je bil sprejet zakon, po katerem se -mere zakonski par razporočiti tudi samo na poskušnjo. Če se dva zakonca odločita za ločitev, potem gresta narazen in lahko za vedno živita vsak sam zase, če pa se skesata, pa lahko svoje življenje brez vseh formalnosti in ceremonij zopet združita.
Torej po poroki na poskušnjo je prišla sedaj še razporoka na poskušnjo.
Izseljevanje Turkov iz naše države.
Med Turki v južni Srbiji se že od prvih pomladanskih dni opaža neobičajno močan pokret za izseljevanje v Malo Azijo. To gibanje se je posebno močno razvilo v bregalniška iu bitoljski oblasti. Že pozimi so Turki razprodajali svoje nepremično' imetje in sedaj čakajo samo ureditev nekaterih formalnosti pri potnih listih, potem pa bodo krenili na pot. Njihova posestva so pokupili po večini meščani ali posamič, ali pa sporazumno kar cele vasi skupaj. Vasi, ki so se za časa turškega gospodstva izselile v planine, se sedaj zopet vračajo v rodovi tnejše doline. Najboljša zemlja se prodaja po 1000 do 1200 dinarjev.
Po mišljenju' poklicanih krogov bodo v roku dveh do treh let izginile vse turške naselbine južno od Skoplja, seveda pod pogojem, da ostane izseljevanje še nadalje tako intenzivno kot sedaj. Glede izseljevanja ArnaVtoV gre težje, ker je znano, da turške oblasti arnavtske izseljenike neTade sprejemajo. Pretekla leta se je izselilo nekaj sto arnavtskih rodbin v Turčijo, toda po večini So se vrnile nazaj v našo državo, nekaj pa se jih je nastanilo v Albaniji.
Kolikor hitreje se izseljujejo Turki, toliko lažje iin hitreje se vrši naseljevanje našega življa v tamošnjih krajih. Najsolidnejše so one naselbine, ki so jih naselniki stvorili sami, sami zgradili liiSe in sami obdelali polja, ne da bi se zanašali na pomoč vlade, ker agrarna reforma je v pogledu kolonizacije popolnoma odrekla.
V južni Srbiji1 se bo kmalu uresničila srbska narodna pesem, ki poje: Dmmovi če poželet’ Tu-raka, al’ Turaka nigde biti nečc.
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana.
Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno«
Alojzij Hofler v Ljubljani:
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
D. D. V LJUBLJANI
prodala premog
iz slovenskih premosovnikov
vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski premos in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
NASLOV:
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LDUBL3ANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 15/11.
Najpopolnejši
STOEWER  .............................. ..........
Šelenburgovaul.61. LJUBLJANA Telefon štev. 980
15 letna garancija.
šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Brezplačen pouk.
LBARAGA
Taiinstveni morilec
C
deklet. (Nadaljevanje.)
Lord Weston pritisne na zvonec. Patrik se takoj prikaže med vrati. Ni pa malo začuden, ko mu njegov gospodar s popolnoma izpremenjenim glasom naroči, da naj se takoj zapreže kočija. Njegov' glas je tako veselo doneč, tako upapoln, da stari služalbnik komaj verjame svojim ušesom.
črez nekaj minut ve že vsa služinčad, da je moral lord W e s ton dobiti1 vsekakor zelo razveseljivo vest. Kmalu stoji kočija pred vhodom.
»V Dundee,« ukaže lord kočijažu, »k poročniku Colwellu!« Tudi kočijaž je zelo začuden, saj je pred nekaj dnevi peljal svojega gospodarja na kraj, kjer se je imel vršiti dvoboj med gospodarjem in mladim poročnikom. Sedaj pa? — Ali se je zemlja res pričela premikati v drugo smer? Kdo- ve?
Prijatelja se pobotata.
Poročnik ColwelI se nahaja v svojem pri-prostem stanovanju, iz katerega se namerava v kratkem, da že v nekaj dneh, izseliti. Saj mu pa ni več obstanka v hiši že radi marnj, ki se šušljajo v hiši, češ, da je zapeljal odlično mlado damo. Sicer se vpričo njega mikdo ne upa tudi le besede črhniti, da ve za podlo obrekovanje. Čim pa je poročnik odšel v službo, so ga obrekljivi jeziki tembolj obdelovali. Izmišljotina^ ki jo je tako spretno raztrosila v hiši Terezina sobarica, je imela usodepolne posledice. Govorice, ki so po hiši krožile glede poročnika, saAeveda prišle na uho tudi njegovemu vrlemu sltlgi, ki je o vsem obvestil svojega gospoda. Zato se je poročnik Colwell odločil, da se izseli v drugo stanovanje. Še bolj kot podlo obrekovanje, pa so mladega častnika užalostile žalitve, ki mu jih je prizadejal njegov nekdanji prijatelj lord Weston, — žalitve, za katere mora dobiti viteško zadoščenje. Zato se mu pogosto znova poraja misel, da še enkrat pošlje svojega sekundanta k lordu. Od izvršitve te namere pa ga zadržuje dvoje dejstev. Njegov prijatelj-sekundant ga je na vso moč prosil in motil, da naj ponoven poziv k dvoboju še tako dolgo odloži, da Tazdere loird Weston svojo za-
roko z Beatrico. In da se to gotovo zgodi, je po vsem, kar se je pripetilo, vsak dan pričakovati.
Pa še nekaj je zadrževailo poročnika, da ni odločno vztrajal pri svoji nameri. In to je bila mila prošnja Konstance, — prosečega pogleda njenih ljubkih oči ne more izbrisati iz spomina. Kako pogosto je y mislih pri lepi deklici1, katero tako iskreno ljubi, pa se ji vendarle ne upa razodeti čustev svojega srca, četudi je le bolečega srca prikrival svojo ljubezen do ljubljene deklice. , Bliža se opoldanska ura, ko sedi poročnik še vedno v svoji sobi zatopljen v težke misli. Prav nič ne opazi, da sc je pred hišo ustavila kočija, in šele, ko pozvoni zvonec, se zbudi iz svojih inrtsdi. Na hodniku sliši glasove. Razburjen skoči pokonci, saj mu je dobro znan glas gospoda, ki govori z njegovim slugo. Potem zopet vse tiho. Tedaj pa se naglo odpro vrata — lord Weston stopi v sobo. Ledeno hladen in miren je izraz poročnikovega obraza. Morda pa ga je prišel njegov nasprotnik pozvat, da se dvoboj sedaj nadaljuje? — Dobro — to mu je popolnoma prav, saj ga je tako 'razžalil, da mora dobiti zadoščenje. Toda čudno. Lord je hitro zaprl vrata za sabo ter se naglih korakov približal poročniku. Iz obraza mu je čitati razburjenje, in njegove velike oči se tako zagonetno leskečejo.
»Colwell, prišel sem, da si izprosim vaše odpuščanje!« nagovori sedaj lord poročnika, ki docela osupnjen štrli v svojega nasprotnika.
»Da, Colwell,« nadaljuje lord, »postal sem žrtev nezaslišanega zločina in ne samo jaz — tudi vi in Beatrica. Vrag v človeški podobi si je izmislil lopovščino, ki naj bi nas spravila v nesrečo.«
Poročnik še vedno molči. Toda lord že zopet , nadaljuje:
»Pretkano je bili zamišljen lopovski načrt, tako peklensko pretkano, da je bilo treba višek velikodušnosti plemenite deklice, da me je prepričala, kako brezumno sem ravnal,! da sem dvomil nad nedolžnostjo Beatrice ter častjo svojega najboljšega prijatelja. Odpustite mi, Colvvel!, vi ne veste, koliko sem trpel, ko sem zvedel, da naj bi me bila moja nevesta tako sramotno varala.«
»In to ste vi verjeli?« izpregovori sedaj poročnik. »Ali ste smatrali mogočim, da bi se mog!a
tako čednostna deklica kot Beatrica Hudson, tako daleč spozabiti.«
»Saj sem moral verjeti, predvsem anonimno pismo, potem tako uničujoče govorice v tej hiši in slednjič najdenje nakita v vaši- sobi, — oh, — na to miti misliti ne smem več!«
»Zakaj ml niste verjeli?«
»Umislite se v moj položaj, dragi Colvvell; dvomim, da bi bili vi drugače ravnali. Beatrico ljubim tako iskreno, da; me je ta lopovščina skoro spravila ob pamet. CoIwei, iljubi, dragi prijatelj, odslej naj naju ne loči več — nobena laž, nobena spletka!«
Mladi častnik vprašujoče upre svoje oči v lorda, ki razume poimertljiv pogled. Z veliko naglico mu pove vse, kar se je dogodilo ter mu da anonimno pismo, ki je povzročilo toliko gorja.
Poročnik hitro preleti pismo ter je takoj zopet izroči lordu.
»V resnici lopovščina, podlost, kot si je bolj ostudne ni mogoče misliti, in vendar, jaz — jaz ne bi bil dvom.il! nad Beatrico, jaz — me----------------.«
Lord Weston čuti očitek, ki 'leži v teh besedah.
»Lopovu morajo biti razmere v tem stanovanju dobro znane,« se opravičuje lord.
Toda poročnik se s tem odgovorom še ne zadovolji.
»Kdo pa vam je pojasnil, da je nemogoče, da bi bila vaša nevesta prišla semkaj?«
Na resnem obrazu lorda se je pojavil lahek nasmeh.
»To je za sedaj še moja skrivnost, dragi Col-weM, ki jo pa kmalu zveste, kmalu —• čim mi moja nevesta in njem oče odpustita nepremišljeno dejanje.«
Poročnik ga nekam začudeno gleda, vendar pa nič ne reče, maTveč pelje prijatelja (v sivojo spalnico.
»Tudi ja/z sem marsikajj odkril, celo še tfistt večer, ko ste mre pozvali na dvoboj,« reče poročnik ter pokaže na okno.
»Tu na umivalni mizi je ležal nakit, katerega moj sluga ni opazil, sedaj tudi vem ali si vsaf morem predstavljati, kako ie prišel <r sobo.«
Dalje prih.
Najboljša kolesa in šiualni stroji
so edino
PETELINCEVI
znamke GRITZNER, ADLER, PHONIX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni pla- ......
Ciini pogoji, večletna garancija. ,,Dubied‘*
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj
eeeee©eeee©eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
1NSERIRAJTE V NOVI PRAVDI 1
0000000061
Priporočamo tvrdko
JOSIP PETELINI
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najusodnejši nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, šifona, kravat, raznih gumbov,* žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, škarijza prikrojevanje in za obrezovanje trt.
ZVEZNA TISKARNA * LJUBLJANA
UTOLFOVA ULICA ST. 1.
Izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranje itd. po zmernih cenah
Čevljarji, pozori
Prvo čevljarsko učilišče v Ljub* Ijani otvori prikrojevalni teoretični in praktični tečaj za sosp. mojstre in s- pomočnike.
Sprejemojo se tudi vajenci^ posebno sinovi gg. mojstrov v praktično in teoretično vežbo.
Priglase se tudi lahko udeleženci z dežele.
Pojasnila in prijave, pismeno in ustmene sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja
K. MAJCČ Ljubljana VII, — CelovSka cesta it. 57
KARO-ČEVUI
garantirano priznano najboljša kvaliteta
MARIBOR
KOROŠKA c. 19.