21. štev. Poštnina plačana. V Ljubljani, sobota 29. maja 1926. Izvod Din P50 Leto VI. Uredništvo in nprava v Ljubljani, I IzI]ara vsabo soboto. Mesečna naročnina 6 Dinarjev, | N* Narodni dom, I. nadstr. — Telet. 77. j 9 = za inozemstvo 8 Din. = jj r\ Veličastna manifestacija našega delavstva v Ptuju. GSavni zbor in razvide prapora NSSZ. Binkoštni prazniki so bili en sam velik in svetel praznik naše Narodno socijalne strokovne zveze. Ta dan je imela NSSZ svoj glavni zbor v Ptuju in razvitje prapora svoje ptujske podružnice. Prvi udeleženci glavnega zbora so dospeli v Ptuj že v soboto s popoldanskim vlakom, med temi osrednje vodstvo in upravni odbor NSSZ s še nekaterimi delegati podružnic. Pri prihodu vlaka je došle goste pozdravil predsednik podružnice v Ptuju. Udelež-niki so se podali na ptujsko pokopališče, kjer so položili ptujski tovariši in načelstvo NSS na grob prerano umrlega člana, br. Haladeje lepa venca. Predsednik NSSZ br. Juvan je imel na grobu primeren nagovor, v katerem je slavil spomin umrlega tovariša. V imenu družine Haladeja se je zahvalil sin pokojnika vsem, ki so počastili grob njegovega očeta. Po tej počastitvi so si gostje ogledali ptujski grad. Po ogledu se je vršila v restavraciji Narodnega doma skupna večerja in po večerji delegatski zbor NSSZ. Točno ob 8. uri je delegatsko zborovanje otvoril predsednik Juvan, ki je pozdravil navzoče in izrekel željo, da bi zborovanja v Ptuju rodila lepe uspehe. Reševala so se za tem vsa vprašanja, katera ima delegatski zbor predložiti glavnerffu zboru v potrditev. Tako je delegatski zbor soglasno odobril vsa poročila članov osrednjega vodstva, resolucije in predloge o spremembi podpor ter pravilnika. Pri glasovanju za resolucijo o ustanovitvi Narodno strokovne zveze je proti glasoval samo delegat z Jesenic. Delegatski zbor je nato soglasno sklenil predlagati glavnemu zboru za predsednika br. Rudolfa Juvana, za ostali odbor se je izvolila komisija za sestavo kandidatne liste, obstoječa iz petih članov. Delegatsko zborovanje je trajalo nad dve uri. Po 10. uri je zaključil zborovanje br. Juvan in izrazil svoje zadovoljstvo, da so ^ntje delegati pokazali tako enotnost in stVaj«ost v vseh svojih sklepih. Ob velikem nav u§enju je zaključil lepo uspelo delegatsko zborovanje. zborovanju se je vršil v spodnjih prostorih Narobnega doma pozdravni večer, katerega se je zbralo veliko število ptujskih elanov z družinami m delegati raznih narodnih društev. Pred pozdravnim večerom je Slovensko pevsko društvo v Ptuju priredilo podoknico kumici s. Lenarčičevi ter se Potem korporativno udeležilo Pozdravnega večera, kjer je zapelo par prav lepih narodni 1 Pesmic, za kar je želo obilo odobravanja. Na pozdravnem večeru je došle goste pozdravil br. Egidij sigi, predsednik ptujske odružnice. Odzdravil je imenom gostov br. ivan Tavčar. Prav marljivo in lepo so na tem intimnem večeru svirali tamburaši, ki so za svoj trud prejeli obilo odobravanja. Na pozdravnem večeru je vladalo ves čas lepo razpoloženje v pričakovanju slavnosti drugega dne. Na binkoštno nedeljo rano zjutraj se je Ptuj odel v praznično obleko. Magistratno poslopje je bilo okrašeno z zelenjem in trobojnicami. Tudi raz drugih hiš so visele trobojnice. Kmalu po 6. uri so se zbirali na predvečer došli gostje pred magistratom, kjer se jim je pridružilo nekaj domačinov in so si potem skupno ogledali ptujske rimske spomenike. Ko je ob 9. uri prikorakala na trg ptujska godba in takoj za njo' kolesarji na okrašenih kolesih, je bil cel trg poln domačinov, ki so še podali v sprevodu na kolodvor k sprejemu gostov. Par minut pred 10. uro je dospel vlak, katerega prihod je pozdravila godba s koračnico. Iz vlaka so izstopili udeleženci zbora NSSZ, blizu dvesto po številu. Pred kolodvorom se je medtem že pričelo i uvrščanje za sprevod. Na dano znamenje je ' je imel predsednik br. Egidij Sigi slavnostni govor k razvitju prapora. Predvsem je poudarjal veliko radost, ki jo občutijo v tem trenotku vsi ptujski člani, ki so z največjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo zbirali za svoj prapor. Zahvalil se je vsem darovateljem kar najlepše, posebno zahvalo je izrekel mestnemu županu g. dr. Senčarju, ki je vsestransko podprl današnjo* slavnost. Zahvalil se je vsem, ki so na to slavnost prihiteli v tako velikem številu in zahvalil se je tudi kumici s. Lenarčičevi, ki je blagohotno sprejela kumstvo novemu praporu ter jo naprosil, naj prapor razvije. Kumica s. Lenarčičeva je sprejela prapor v svoje roke in ga nagovorila. Izrekla je željo, naj zbira krog sebe vse narodno in socijalno delavstvo ter naj ga vodi v bojih za svoje pravice. Povsod in ob vsakem času naj stopa na čelu domačega delavstva in naj Razvitje prapora podružnice NSSZ v Ptuju. sprevod krenil proti magistratu. Na čelu sprevoda so bili kolesarji društva »Zvonček«, za njimi godba, šest naših praporov, gostje in domačini. Pred magistratom se je sprevod ustavil in razvrstil okrog slavnostne tribune. Po prihodu kumice, s. Lenarčičeve, je došle goste pozdravil v imenu mesta, župan g. dr. Senčar, ki je želel došliin gostom dobrodošlico in izrekel svoje veliko veselje, da so si narodno in socijalno čuteči delavci zbrali ravno zgodovinski Ptuj za svoje glavno zborovanje, kateremu želi obilo uspehov. Za njim je goste pozdravil predsednik ptujske podružnice br. Egidij Sigi, ki je tudi želel, da se počutijo vsi prav domače in izrazil svoje zadovoljstvo, da je v Ptuj prihitelo tako lepo število bratov in sester iz cele Slovenije. Za pozdrave se je zahvalil in odzdravil predsednik NSSZ br. Rudolf Juvan. Pevski zbor »Bratstva« jc pod vodstvom br. Ivčeviča zapel »Lepo našo domovino«. Po odpeti himni ga s svojo rdečo barvo krepi in daje upa na zmago. Slavnostni trenotek je bil, ko* je kumica dvignila razvit prapor in rekla: »Zaplapolaj nam naš prapor v čast in ponos in zbiraj krog sebe vse naše pošteno narodno delavstvo. Prapor bodi pozdravljen! Živel!« Živio klici kar niso hoteli ponehati in pevski zbor »Bratstva« je zapel »Planula zora«. Kumica je potem predala prapor predsedniku br. Siglu, ki ga je izročil v varstvo praporščaku. Praporščak je prapor dvignil visoko v zrak, ga zavihtel na vse štiri strani in se zaobljubil, da ga bo čuval in nosil na čelu delavstva ob vsaki priliki in vsakem času. Na to je kumica pripela na novorazviti prapor lep bel trak, želeč, da ostane prapor tako bel in čist kot je spominski trak. Predsednik podružnice br. Sigi je v spremstvu s. Komac izročil kumici lep šopek. Predsednik NSSZ br. Rudolf Juvan je pripel lep slovenski trak na prapor in pri tem čestital odboru in vsemu članstvu ptujske podružnice, ki si je v tako kratkem času nabavilo tako krasen in lep prapor. Izrekel je željo, naj bo ta prapor simbol, pod katerim se bo zbiralo ptujsko narodno delavstvo. Godba je zasvirala himno in tako zaključila lepo in veličastno slavljc razvitja prapora. Po končanem razvitju se je zopet razvrstil sprevod in sicer na čelu kolesarji, sodba, novo razviti prapor v družbi ostalih še-sterili praporov, osrednje vodstvo, upravni odbor, gostje in ogromna množica domačinov. V sprevodu je korakalo nad 500 ljudi. Sprevod se je pomikal po ptujskih ulicah ter se ustavil pred Narodnim domom. V zgornji dvorani Narodnega doma se je nato zbralo nad 200 delegatov in gostov, kjer se je vršil glavni zbor NSSZ. Nekaj po 11. uri je otvoril glavni zbor predsednik NSSZ, br. Rudolf Juvan, pozdra^ vil vse navzoče, posebno še župana mesta Ptuj g. dr. Senčarja, zastopnika Delavske zbornice g. Valentina A. Urbančiča, zastopnike načelstva NSS in osrednjega izvrševal-nega odbora NSM ter mnogoštevilne delegate in goste. Za pozdrav se je zahvalil predsednik ptujske podružnice NSSZ br. Egidij Sigi, ki je ponovno izražal svoje zadovoljstvo, da je prihitelo v Ptuj tako veliko število zunanjih delegatov in s tem povzdignilo lepo slavnost razvitja prapora in počastilo glavni zbor. Župan mesta Ptuj g. dr. Senčar je pozdravil zbor in izrekel svoje veselje, da se je narodno delavstvo zbralo ravno v onem Ptujin v katerem je svoj čas gospodaril naš največji protivnik. Tudi je poudaril važnost, ker se zborovanje vrši ravno v oni dvorani, ki je videla že burne dneve težkih bojev za nacijonalno svobodo. Danes pa je ta dvorana sprejela mile goste, domače, narodno zavedne delavce, ki so prihiteli polagat račune o svojem delu in se navdušit za nadaljno borbo. Želi zborovanju kar največjih uspehov. Za Delavsko zbornico je pozdravil zborovanje g. V. Urbančič in pozival delavce, da okrepe svoje organizacije ter končno obljubil, da bo pri Delavski zbornici tolmačil sklepe in želje delegatskega zbora. Zastopnik načelstva NSS br. Josip Ambrožič pozdravi zbor v imenu načelstva in izreka najtoplejšo željo, da bi zbor prinesel obilo najlepših uspehov. Za Narodno socijalistično mladino je zbor pozdravil v lepih, ognjevitih besedah predsednik mladine br.- Branko Kozinc, ki je poudarjal, da je mladina ona luč, ki koraka pred vsakim pokretom, ki je revolucijonarna in j^atero veselijo vsi uspehi, ki so doseženi na polju so-cijalizma. Govornik želi zboru kar najlepšega uspeha. Za Samostojno strokovno delavsko Unijo je pozdravil zbor g. dr. Fermevc in izrekel veselje nad tem, da se je narodno zavedno delavstvo vendar enkrat znašlo v enotni fronti. Narodno delavstvo bo sedaj lažje doseglo vse one mnogoštevilne opravičene zahteve, ki jih dosedaj vslcd razdvojenosti ni moglo doseči. Zeli zborovanju kar največ uspeha. Predsednik NSSZ br. Juvan sc zahvali vsem govornikom za izrečene iskrene pozdrave. Prečita nato došli pismen pozdrav . Československc obec delnickc iz Prage, v katerem bratska organizacija izraža svoje globoko obžalovanje, da ni mogla poslati na zbor svojih delegatov, poudarja odkrito Veselje nad tem, da doseza NSSZ lepe uspehe, pozdravlja glavni zbor in mu želi kar največ uspehov. Zbor je pozdravil brzojavno tudi podpredsednik br. Albin Tomc iz Beograda, ker je službeno zadržan in se zbora ni mogel udeležiti. Po končanih pozdravih sc spominja predsednik br. Juvan vseh umrlih članov in pozove zbor, da v znak počaščenja spomina vstanejo vsi zborovalci raz sedežev in za- kličejo slava. Zborovalci vstanejo in zakličejo trikratni »slava«. Po prečitanju zapisnika lanskoletnega zbora so sledila poročila osrednjega vodstva, ki so bila soglasno sprejeta in je bil podan osrednjemu vodstvu NSSZ soglasen absolu-torij. Sledile so nato volitve in je v imenu komisije za sestavo kandidatne liste predlagal glavnemu zboru v izvolitev br. Tine Zupan z Jesenic naslednjo listo: Za predsednika: predsednika in ustanovitelja NSSZ br. Rudolfa Juvana. Dolgotrajno ploskanje kar ni hotelo ponehati in je bil predsednikom soglasno in z velikim navdušenjem izvoljen br. Rudolf Juvan, kateremu so zborovalci priredili burne ovacije. Predsednik ptujske podružnice je v spremstvu s. Helene Komačeve izročil br. Juvanu krasen šopek v znak spoštovanja in zahvale vseh ptujskih članov. Nato je bilo soglasno izvoljeno naslednje osrednje vodstvo in upravni odbor: v osrednje vodstvo br. Albin Tomc, Vladimir Kravos in Leo Žorž; v upravni odbor pa: Tine Zupan, Pavel Muzga, Luka Bizjak, Vinko Sedlar, Egidij Sigi, Pavel Dornik, Dragotin Gobec in Franjo Derča; namestniki: Lojze Frbežar, Jakob Bučar, Drago Bostič, Anton Medved, Jože Cukjati, Ivan Kavs in Franjo Habjan; v nadzorstvo: Tine Stopar, Srečko Mlakar, Rado Lavscgar in Henrik Setor. Upravnemu odboru se je naročilo, da sme kooptirati v upravni odbor še zastopnike onih podružnic, ki niso še imenovale svojega zastopnika. Po volitvah je podat br. Rudolf Juvan svoj referat o enotni fronti narodnega delavstva. Obširno je obravnaval položaj delavstva, ki je danes razcepljeno na vse mogoče frakcije, medtem ko je fronta kapitalistov enotna in močna. Poudarjal je škodljivost internacijo-nalizma, ki stoji pod direktnim vplivom nemštva in se torej narodno zavedno delavstvo ne more zanj ogrevati. Drugje so delavci najpreje Nemci, Angleži, Francozi, Italijani in potem- šele intornacijonalci, medtem ko so pri nas marksisti vse drugo prej kot Slovenci ali Jugoslovani. Referent očrta zgodovino nar. strokovnega pokreta, počenši z ustanovitvijo Narodne delavske organizacije v Trstu do danes. Z razmerami pri nas primerja strokovni pokret na Češkoslovaškem, kjer je v Československi obec dčlnicki zbrano vse narodno in socijalno orijentirano delavstvo. Vsekakor se bo moralo pri nas poglobiti strokovni pokret, delavstvo organizirati, ako hočemo doseči pozitivne uspehe. V Sloveniji imamo tri fronte strokovnih organizacij: V eni so klerikalci, v drugi internaci-jonalci in v tretji se združujejo vsi narodno zavedni delavci. Že naš nacijonalni in državni interes zahteva, da se zbiramo v narodni fronti, ki je danes ravno tako potrebna, kot je bila svojčas, ko je delovala še NDO. Še vedno odtujujejo z materijalističnimi gesli različne internacijonalne organizacije delavstvo od svojega naroda in še vedno je pravica domačega delavca nezadostno zaščitena pred tujim, irnportiranim delavstvom. Volitve v Delavsko zbornico so pokazale, kako velike uspehe lahko doseže enotna fronta narodnega delavstva, ki je zbrala nad 8000 glasov za svojo listo. Ustanovitev enotne narodne delavske organizacije je neodložljiva. Koncem svojega zanimivega in obširnega referata predlaga br. R. Juvan to-lc resolucijo: »Razcepljenost delavskih organizacij je glavni vzrok, da se zahteve delavstva ne morejo zadostno uveljaviti. Stremeti je zato za koncentracijo vseh sorodnih strokovnih or- ganizacij. Glavni redni letni zbor Narodno socijalne strokovne zveze v Ptuju pozdravlja enotno fronto narodnega delavstva ter se izreka za čimprejšnje in najožje sodelovanje vseh narodnih strokovnih organizacij, ki soglašajo s temeljnimi idejnimi smernicami Narodno socijalne strokovne zveze. Zbor pooblašča novoizvoljeni upravni odbor, da ukrene vse potrebno, da se čimpreje izvede enotna delavska strokovna organizacija »Narodno strokovna zveza« kot zastopnica vsega narodno in socijalno čutečega delavstva v Sloveniji. Nova organizacija naj skuša tudi v ostalih delih države razširiti svoj delokrog.« Resolucija je bila ob splošnem navdušenju sprejeta z vsemi glasovi. Le dva odposlanca z Jesenic sta se izrekla proti. Izid glasovanja je bil sprejet z burnim odobravanjem in s klici: Živela enotna fronta narodnega delavstva! Drugi referat je imel strokovni tajnik br. Vladimir Kravos o raznih strokovnih vprašanjih s posebnim ozirom na delavski položaj v Jugoslaviji. Referent ugotavlja, da se so-cijalna zakonodaja ne izvaja in je vsakdanji pojav, da sc krši zakon o zaščiti delavstva, posebno v določilih osemurnika, delavskih zaupnikov, higijenskih predpisov, varnostnih odredb, zaposlenja mladoletnih itd. Brezposelnost je velika. Državna uprava ne podpira brezposelnih. Uporablja pa po delavstvu nabrani denar potom hipotekarne banke v poslovne svrhe, medtem ko delavstvo strada. Redukcije delavstva se vedno bolj množc in vedno hujši je pritisk delodajalcev, da se znižajo mezde. Ob. koncu svojega obširnega referata predlaga br. Kravos to-le resolucijo: Resolucija. Glavni zbor Narodno socijalne strokovne zveze, ki se je vršil dne 23. maja 1926 v Ptuja je i>o slišanju referata o položaju delavstva v Jugoslaviji ugotovil: da vlada v delavskem vprašanju v naši državi popolna anarhija in popolno brezpravno stanje, ki delavski položaj dnevno poslabšuje. Obstoječi zakoni in predpisi o zaščiti delavcev se ne spoštujejo; že itak pomanjkljive socijalne odredbe se kršijo s strani delodajalcev, ne da bi posegla vmes državna oblast. Kršitve zakona o zaščiti delavcev se jasno zrcalijo v prekoračenju delovnega časa, ki je po zakonu predpisan na S ur, a se že skoraj v celi državi uveljavlja 10-, 12- in večurno delo. Če se je pa kje z dovoljenjem državne oblasti uvedlo nadure, se te nadure v smislu zakonske odredbe ne honorirajo posebej. Dalje se zakon krši z zaposlitvijo otrok pod 14. letom, kar je večkrat slučdj posebno v Srbiji in tudi na Ilrvatskem. Zakon se krši s tem, da sc ne priznavajo voljeni delavski zaupniki in se njih izvolitev otežkočujc. Tudi se zakon krši z ozirom na higijenske predpise, ker se le matokakšno podjetje briga za zakonske predpise. Zdravje delavstva je resno ogroženo. V celi naši državi vlada ogromna brezposelnost, ki sc z vsakim dnevom veča. Zakon je predpisal pobiranje prispevkov za podpiranje brezposelnih in odredil, da se ti prispevki stekajo v Državno hipotekarno banko, ki jih ima dati na razpolago borzam dela za podpiranje brezposelnih. Denar se res steka v hipotekarno banico, ki pa denar ne uporablja za podpore brezposelnim, ampak v bančne svrhe z znanjem in gotovo tudi pristankom ministra za socijalno politiko, ki še ni izda! pravilnika o podpiranju brezposelnih, kakor to predvideva zakon. Državna uprava posveča sploh vse premalo pažnje vprašanju brezposelnosti in ni s strani državne uprave prav nič poskrbljeno za te največje reveže med delavstvom. Ni poskrbljeno za delo, ne za podporo in so tako brezposelni prepuščeni samim sebi in skrbi usmiljenih src. Brezposelnosti se pridružuje še drugo so-cijalno-gospodarsko zlo; draginja in veliko pomanjkanje zdravih stanovanj. S struni vladajočih se sploh ne posveča nobene pašnje zahtevam in potrebam delovnega ljudstva in je socijalno politična zakonodaja obtičala ob prvih skromnih počet kih. Ta socijalna brezbrižnost se zrcali tudi v tem, da naša država še debeli neotesani kiji, ki predstavljajo edino orodje in orožje takratnega človeka. Pozneje se orodje in orožje množi an postaja1 ltčnejše, dokler se ne pojavijo prve- sohe. Tudi lobanje človekove se izpremi-nkjo. Najstarejše izkopnine te vrste kažejo moč-nc* naprej štrleče čeljusti in nadočne kosti in spominjajo. zelo na lobanje še sedaj živečih človeških opic. Pozneje pa ti zverski znaki čimdalje bolj pojemajo in oblika lobanj se vedno bolj približuje obliki lobanj sedaj živečega človeškega rod ir. Danes v dobi, ko se prenašajo besede in slike po zraku, ko doseza človek zračne višave, katerih še ni nikdar dosegel noben ptič, v stoletju vseh teh ogromnih, neverjetnih iznajdb, je prav, če se spomnimo na one, ki so postavili prvo osnovo k vsemu temu. Čudna reklama. V nekem gledališču v državi New-York so prišli lastniki na sledečo reklamno idejo. Več lepih in mladih deklet sede na oder, privzdigne krila in kaže podveze, ki se nosijo precej visoko nad kolenom. Mladi ljudje iz občinstva licitirajo t« podvoze-in oni, .ki zanjo, ponudi nuiVCČ. jo . Sme lastnoročno vzeti z lepe nožiče. Poroka 102 letnega starca s 1Q5 letno starko. V ubožnici v Ne\v-Roshele v Ameriki se je vršila te dni čudna svatba, ki se najbrže ne bo več tako kmalu ponovila. Poročila sta se namreč Ida Goldberg, ki je st;ira 105 let in pa Henry Broun, ki šteje tudi že 102 leti. Ko ie Ida Goldberg slavila prav svoje 105. rojstno leto, je doživela veliko iznenadenje, da ji je ponudil Henry Brown roko in srce. Gospa Ida, kateri se je to od moške strani pripetilo poslednjikrat pred osemdesetimi leti, je dejala: Henr,v, ne delaj neumnosti. Pojdi in raje sc poigraj z mojimi vnuki in vnukinjami. Kako sploh prideš na tako čudno misel, da bi se midva vzela? — »Jaz vem, da je to .zame dobro in nisem še tako star, da ne bi ve- kaj da delam.« — No, in beseda je dala besedo ^o.spa Ida je končno pristala, da postane n°va žena. Nekoliko tednov kasneje se je in Brovv \rsi a svatba, ki se v resnici lahko imenuje svatba najst.ire|si(, ljudi na svetu. Svatbe so se udeležili vsi člani ubožnice, skupaj 30 oseb. Ker pa nobena od njih ni l->iia mlajša od osemdeset let, je cela svetovska družba štela gotovo 3000 let. Mnogi od njih so Pr'P°vcdovali svoje spomine, pa so se nekateri spomnili se volitev Lincolna za predsednika Zedinjenih držav ameriških. Nevesta se je obnašala tako živahno, da je izglodalo kot da ima 90 in ne 105 let. Čudna smrt predrzneza Leta 1011 je zbudil svetovno senzacijo predrzen čin londonskega akrobata Roberta Leacha, ki se je pustil zapreti v poseben zato pripravljen sod, s katerim se je spustil preko niagarskih vodopadov, ki so naj večji na svetu. Takratno njegovo produkcijo je prišlo Kledat 300.000 oseb iz celega svetai in Leach je zaslužil preko 50.000 dolarjev. Interesantno je, da so mačko., ki so jo preje za poizkušnjo spustili preko vodopadov*, potegnili na drugi strani mrtvo iz soda. Sedaj pa prihaja iz Nove Zelandije vest, da je drzni akrobat, ki je danes že 58 let star, zdrsnil na pomarančni lupini in se pri padcu na kameniti tlak tako močno poškodoval, da je na posledicah umrl. Leachu so priredili originalen pogreb, v čegar sprevodu so nosili tudi kopijo onega soda, ki je v njem. umrli akrobat izvedel najdrznejši čin svojega življenja. Človek res ne ve, kje in kdaj da preži smrt nanj. Zanimiva drevesa. Neki znameniti angleški potnik in raziskovalec nepoznanih krajev je po golem slučaju odkril v severni Indiji drevo, ki1 proizvaja pri dotiku močne električne udarce. On se je nekolikokrat zaporedoma dotaknil čudnega drevesa in vedno ga je zadel močan udarec električnega toka. Med zelo čudna drevesa spada tudi neko drevo, ki raste na ogromnih kanadskih planjavah. I arn-kajšnji prebivalci imenujejo to drevo busola, ker v resnici služe ljudem za kompas v širnih planjavah, ker vedno obrača veje proti severu. Vsaka prevara je izključena in mnogi popotnik se mora za svoje življenje zahvaliti temu drevesu, s čigar pomočjo se mu je posrečilo najti pravo pot iz pustinje. Tudi v Arizoni obstoja čudna vrsta dreves. To je drevo dušljivih plinov. Če se namreč kdo dotakne tega drevesa, izpusti iz sebe tako smradljive pline, da mine vsakogar veselje, Ja bi se ku ponovno dotaknil. Med najzanimi- vejša drevesa pa spada Kotovo drevo, ki svira na flavte. To drevo raste v Nubiji in se imenuje »Sofar«. Listje tega drevesa ima obliko zvona. Na njem živi posebna vrsta žuželk, ki prevrta listje s številnimi luknjicami. Kadar potegne veter, gre zračni tok skozi te luknjice in proizvaja zelo melodične glasove, ki so zelo slični zvokom flavte. Izvoz pritlikavcev iz Madžarske. Poleg ponarejenih novčanic je pričela izvažati Madžarska še pritlikavce. Povpraševanje po pritlikavcih, posebno v Nemčiji je tolikšno, da so okraji Borsod, Abanj in* Zeniplin, ki so najbolj bogati na pritlikavih ljudeh, kar prepravljeni z različnimi cirkuškimi agenti in impresariji. Na nekem plemenitaškem dvorcu so našli v eni sami lakajski družini kar tri pritlikavce, ki so pa sicer duševno popolnoma zdravi in katere je neki cirkuški agent najel za dobo treh let in jim plačal zato 30 milijonov kron. V občini Hausor so našli 5 pritlikavcev, katere so stariši dali v najem za povprečno ceno 10 do 15' milijonov kron. Beda tamošnjega prebivalstva je tako velika, da so primorani svoje otroke tako rekoč prodajati tujim ljudem. Prvi transport pritlikavcev je že odšel v Nemčijo, in sicer v Kiiln in Manheim. Ta trgovina je na Madžarskem seveda izzvala veliko senzacijo. Nekateri zahtevajo, da vlada prepove izvoz pritlikavih otrok, drugi pa smatrajo, da je to za siromašno ljudstvo prav dober posel. Pritlikavce rabijo, da po cirkusih zabavajo s šalami občinstvo. Razporoka na poskušnjo. V parlamentu Rode Isteida, najmanjše med severoameriškimi državami, je bil sprejet zakon, po katerem se -mere zakonski par razporočiti tudi samo na poskušnjo. Če se dva zakonca odločita za ločitev, potem gresta narazen in lahko za vedno živita vsak sam zase, če pa se skesata, pa lahko svoje življenje brez vseh formalnosti in ceremonij zopet združita. Torej po poroki na poskušnjo je prišla sedaj še razporoka na poskušnjo. Izseljevanje Turkov iz naše države. Med Turki v južni Srbiji se že od prvih pomladanskih dni opaža neobičajno močan pokret za izseljevanje v Malo Azijo. To gibanje se je posebno močno razvilo v bregalniška iu bitoljski oblasti. Že pozimi so Turki razprodajali svoje nepremično' imetje in sedaj čakajo samo ureditev nekaterih formalnosti pri potnih listih, potem pa bodo krenili na pot. Njihova posestva so pokupili po večini meščani ali posamič, ali pa sporazumno kar cele vasi skupaj. Vasi, ki so se za časa turškega gospodstva izselile v planine, se sedaj zopet vračajo v rodovi tnejše doline. Najboljša zemlja se prodaja po 1000 do 1200 dinarjev. Po mišljenju' poklicanih krogov bodo v roku dveh do treh let izginile vse turške naselbine južno od Skoplja, seveda pod pogojem, da ostane izseljevanje še nadalje tako intenzivno kot sedaj. Glede izseljevanja ArnaVtoV gre težje, ker je znano, da turške oblasti arnavtske izseljenike neTade sprejemajo. Pretekla leta se je izselilo nekaj sto arnavtskih rodbin v Turčijo, toda po večini So se vrnile nazaj v našo državo, nekaj pa se jih je nastanilo v Albaniji. Kolikor hitreje se izseljujejo Turki, toliko lažje iin hitreje se vrši naseljevanje našega življa v tamošnjih krajih. Najsolidnejše so one naselbine, ki so jih naselniki stvorili sami, sami zgradili liiSe in sami obdelali polja, ne da bi se zanašali na pomoč vlade, ker agrarna reforma je v pogledu kolonizacije popolnoma odrekla. V južni Srbiji1 se bo kmalu uresničila srbska narodna pesem, ki poje: Dmmovi če poželet’ Tu-raka, al’ Turaka nigde biti nečc. Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Hofler v Ljubljani: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI prodala premog iz slovenskih premosovnikov vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo. Inozemski premos in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LDUBL3ANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 15/11. Najpopolnejši STOEWER .............................. .......... Šelenburgovaul.61. LJUBLJANA Telefon štev. 980 15 letna garancija. šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Brezplačen pouk. LBARAGA Taiinstveni morilec C deklet. (Nadaljevanje.) Lord Weston pritisne na zvonec. Patrik se takoj prikaže med vrati. Ni pa malo začuden, ko mu njegov gospodar s popolnoma izpremenjenim glasom naroči, da naj se takoj zapreže kočija. Njegov' glas je tako veselo doneč, tako upapoln, da stari služalbnik komaj verjame svojim ušesom. črez nekaj minut ve že vsa služinčad, da je moral lord W e s ton dobiti1 vsekakor zelo razveseljivo vest. Kmalu stoji kočija pred vhodom. »V Dundee,« ukaže lord kočijažu, »k poročniku Colwellu!« Tudi kočijaž je zelo začuden, saj je pred nekaj dnevi peljal svojega gospodarja na kraj, kjer se je imel vršiti dvoboj med gospodarjem in mladim poročnikom. Sedaj pa? — Ali se je zemlja res pričela premikati v drugo smer? Kdo- ve? Prijatelja se pobotata. Poročnik ColwelI se nahaja v svojem pri-prostem stanovanju, iz katerega se namerava v kratkem, da že v nekaj dneh, izseliti. Saj mu pa ni več obstanka v hiši že radi marnj, ki se šušljajo v hiši, češ, da je zapeljal odlično mlado damo. Sicer se vpričo njega mikdo ne upa tudi le besede črhniti, da ve za podlo obrekovanje. Čim pa je poročnik odšel v službo, so ga obrekljivi jeziki tembolj obdelovali. Izmišljotina^ ki jo je tako spretno raztrosila v hiši Terezina sobarica, je imela usodepolne posledice. Govorice, ki so po hiši krožile glede poročnika, saAeveda prišle na uho tudi njegovemu vrlemu sltlgi, ki je o vsem obvestil svojega gospoda. Zato se je poročnik Colwell odločil, da se izseli v drugo stanovanje. Še bolj kot podlo obrekovanje, pa so mladega častnika užalostile žalitve, ki mu jih je prizadejal njegov nekdanji prijatelj lord Weston, — žalitve, za katere mora dobiti viteško zadoščenje. Zato se mu pogosto znova poraja misel, da še enkrat pošlje svojega sekundanta k lordu. Od izvršitve te namere pa ga zadržuje dvoje dejstev. Njegov prijatelj-sekundant ga je na vso moč prosil in motil, da naj ponoven poziv k dvoboju še tako dolgo odloži, da Tazdere loird Weston svojo za- roko z Beatrico. In da se to gotovo zgodi, je po vsem, kar se je pripetilo, vsak dan pričakovati. Pa še nekaj je zadrževailo poročnika, da ni odločno vztrajal pri svoji nameri. In to je bila mila prošnja Konstance, — prosečega pogleda njenih ljubkih oči ne more izbrisati iz spomina. Kako pogosto je y mislih pri lepi deklici1, katero tako iskreno ljubi, pa se ji vendarle ne upa razodeti čustev svojega srca, četudi je le bolečega srca prikrival svojo ljubezen do ljubljene deklice. , Bliža se opoldanska ura, ko sedi poročnik še vedno v svoji sobi zatopljen v težke misli. Prav nič ne opazi, da sc je pred hišo ustavila kočija, in šele, ko pozvoni zvonec, se zbudi iz svojih inrtsdi. Na hodniku sliši glasove. Razburjen skoči pokonci, saj mu je dobro znan glas gospoda, ki govori z njegovim slugo. Potem zopet vse tiho. Tedaj pa se naglo odpro vrata — lord Weston stopi v sobo. Ledeno hladen in miren je izraz poročnikovega obraza. Morda pa ga je prišel njegov nasprotnik pozvat, da se dvoboj sedaj nadaljuje? — Dobro — to mu je popolnoma prav, saj ga je tako 'razžalil, da mora dobiti zadoščenje. Toda čudno. Lord je hitro zaprl vrata za sabo ter se naglih korakov približal poročniku. Iz obraza mu je čitati razburjenje, in njegove velike oči se tako zagonetno leskečejo. »Colwell, prišel sem, da si izprosim vaše odpuščanje!« nagovori sedaj lord poročnika, ki docela osupnjen štrli v svojega nasprotnika. »Da, Colwell,« nadaljuje lord, »postal sem žrtev nezaslišanega zločina in ne samo jaz — tudi vi in Beatrica. Vrag v človeški podobi si je izmislil lopovščino, ki naj bi nas spravila v nesrečo.« Poročnik še vedno molči. Toda lord že zopet , nadaljuje: »Pretkano je bili zamišljen lopovski načrt, tako peklensko pretkano, da je bilo treba višek velikodušnosti plemenite deklice, da me je prepričala, kako brezumno sem ravnal,! da sem dvomil nad nedolžnostjo Beatrice ter častjo svojega najboljšega prijatelja. Odpustite mi, Colvvel!, vi ne veste, koliko sem trpel, ko sem zvedel, da naj bi me bila moja nevesta tako sramotno varala.« »In to ste vi verjeli?« izpregovori sedaj poročnik. »Ali ste smatrali mogočim, da bi se mog!a tako čednostna deklica kot Beatrica Hudson, tako daleč spozabiti.« »Saj sem moral verjeti, predvsem anonimno pismo, potem tako uničujoče govorice v tej hiši in slednjič najdenje nakita v vaši- sobi, — oh, — na to miti misliti ne smem več!« »Zakaj ml niste verjeli?« »Umislite se v moj položaj, dragi Colvvell; dvomim, da bi bili vi drugače ravnali. Beatrico ljubim tako iskreno, da; me je ta lopovščina skoro spravila ob pamet. CoIwei, iljubi, dragi prijatelj, odslej naj naju ne loči več — nobena laž, nobena spletka!« Mladi častnik vprašujoče upre svoje oči v lorda, ki razume poimertljiv pogled. Z veliko naglico mu pove vse, kar se je dogodilo ter mu da anonimno pismo, ki je povzročilo toliko gorja. Poročnik hitro preleti pismo ter je takoj zopet izroči lordu. »V resnici lopovščina, podlost, kot si je bolj ostudne ni mogoče misliti, in vendar, jaz — jaz ne bi bil dvom.il! nad Beatrico, jaz — me----------------.« Lord Weston čuti očitek, ki 'leži v teh besedah. »Lopovu morajo biti razmere v tem stanovanju dobro znane,« se opravičuje lord. Toda poročnik se s tem odgovorom še ne zadovolji. »Kdo pa vam je pojasnil, da je nemogoče, da bi bila vaša nevesta prišla semkaj?« Na resnem obrazu lorda se je pojavil lahek nasmeh. »To je za sedaj še moja skrivnost, dragi Col-weM, ki jo pa kmalu zveste, kmalu —• čim mi moja nevesta in njem oče odpustita nepremišljeno dejanje.« Poročnik ga nekam začudeno gleda, vendar pa nič ne reče, maTveč pelje prijatelja (v sivojo spalnico. »Tudi ja/z sem marsikajj odkril, celo še tfistt večer, ko ste mre pozvali na dvoboj,« reče poročnik ter pokaže na okno. »Tu na umivalni mizi je ležal nakit, katerega moj sluga ni opazil, sedaj tudi vem ali si vsaf morem predstavljati, kako ie prišel