to XV Številka 21(483) Velenje, 1. junija 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 ačetek sindikalne akcije hudi v občini Velenje bodo storili vse, da bi bila stališča republiškega sveta zveze idikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela litve po delu kar najbolj dosledno uresničena — V drugi polovici junija bodo delavski sveti sprejemali akcijske programe za uresničevanje sindikalnih stališč Zakon o združenem delu je redelil tudi celovit sistem od-3v v družbeni reprodukciji, ako je dana osnova za spre- ~SREČANJE SLOVENSKIH PIONIRJEV Danes je v Ljubljani srečanje slo-skih pionirjev, ki se posebej za-zemajo pri izvajanju solidarnosti lokom dežel v razvoju. Tega srenja se udeležuje tudi ekipa osnov-šole Karel Destovnik Kajuh iz Stanja. minjanje družbenoekonomskega položaja delavcev ter za stalno materialno spodbujanje delavcev za boljše gospodarjenje, rast produktivnosti dela in dohodka. Zadnje cene uresničevanja vsebine zakona o združenem delu pa kažejo, da načela o pridobivanju in razporejanju dohodka ter o delitvi po delu še vse prepočasi uveljavljamo, da z doseženimi rezultati marsikje ne morejo biti zadovoljni in, ne nazadnje, da veljav- Neskladje z esolucijskimi usmeritvami IV ponedeljek je bila 26. seja izvršnega sveta skupščine [občine Velenje — O oceni gospodarjenja v prvem trimesečju letos Člani izvršnega sveta skupščine Občine Velenje so na ponedeljkovi leji največ pozornosti namenili informaciji o rezultatih gospodarjenja prvem trimesečju letos v občini Velenje. Ker ocena, ki so jo pripra-i, kaže na slabo stanje v gospodarstvu in na neizpolnjevanje nalog, ki zapisane v resoluciji, je izvršni it podrobno analiziral trimesečne okazatelje gospodarjenja in o njih lirično razpravljal. Ti kazalci med igim kažejo, da so v prvih treh :cih letošnjega leta temeljne in ige organizacije združenega dela s »dročja gospodarstva ustvarile .502.968 tisoč dinarjev celotnega "todka, ali 53 odstotkov več kot Porabljena sredstva so zrasla za |57 odstotkov, kar zmanjšuje ekono-ničnost gospodarjenja v primerjavi enakim obdobjem lani za 2 odstot-Vzrok za takšno gibanje je predam neusklajena politika cen. Eko-lomičnost poslovanja je torej |manjša predvsem zaradi izrednega »večanja materialnih stroškov pa idi zaradi drugih razlogov. Gospodarstvo občine Velenje je v ■vem trimesečju letos ustvarilo t.204.439 tisoč dinarjev dohodka, pomeni 39 odstotkov več kot to tbdobje lani. Razporejati dohodek za isto obdobje znaša 1.246.695 tisoč dinarjev, to pa je za 27 odstotkov več kot v enakem predhodnem obdobju. Na nižjo rast razporejenega dohodka od ustvarjenega so vplivale letošnje izgube, ki so manjše kot lani. Pojavljajo pa se v mnogih temeljnih organizacijah, zato je potrebno čimprej poiskati vzroke zanje. V primerjavi % povečanjem do-' hodka se je povsem neustrezno povečal čisti donodek (le za 24 odstotkov). Neskladno z resolucijskimi usmeritvami se je v prvih treh mesecih letos gibalo tudi zaposlovanje v naši občini. Novo zaposleni delavci so vplivali na povečanje poprečnega neto osebnega dohodka na delavca in mase sredstev izplačanih za čiste osebne dohodke. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v občini se je v prvih trdi mesecih povečal za 16 odstotkov in znaša 6.892 dinarjev. Življenjski stroški so v obravnavanem obdobju porastli za 22,7 odstotkov in torej osebni dohodki realno zaostajajo za njimi. Ta razkorak pe se bo prav gotovo postopoma zmanjševal z upoštevanjem dogovora o politiki cen. (Nadaljevanje na 2. strani) Čepraiv je do koledarskega začetka poletja še dobre tri tedne, pa že secdaj sonce tako močno pripeka, kot da bi bili že sredi najhujjšega poletja. In v teh vročih dneh se lahko najbolje ohladlimo v naših bazenih. Velenjske& so odprli pred tednom dni, šcoštanjskega pa naj bi predvidoma danes. ne rešitve v večini primerov še vedno ne odražajo spoznanj in izkušenj posameznih sredin. Te dni začenjajo tudi v občini Velenje z akcijo uresničevanja stališč republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje je na svoji seji 25. maja že sprejelo program aktivnosti v tej zvezi in opozorilo osnovne organizacije zveze sindikatov na najpomembnejše naloge v tej zvezi. V ponedeljek, 28. maja, je bilo v Velenju že prvo posvetovanje s predse dniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, predsedniki delavskih svetov in poslovodnimi organi, na katerem so govorili o uresničevanju stališč zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu. V ospredju so bile zlasti naloge v zvezi z utrjevanjem družbenoekonomskega položaja delavcev, uresničevanjem načela za enako delo, enak osebni dohodek, spodbujanjem odgovornosti delavcev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, uresničevanjem družbenoekonomske politike in stabilizacijskimi prizadevanji. Takih posvetov bo v Šaleški dolini še pet. « Prve dni junija bodo razširjene seje izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov, na katerih bodo ocenjevali stanje pri pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu v posameznih sredinah, opozorili na slabosti, ki jih v tej zvezi ugotavljajo in opredelili vsebino akcijskega programa za uresničevanje stališč zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu. Razširjenim sestankom osnovnih organizacij zveze sindikata bodo sledile seje (nadaljevanje na 2. strani) 10. SEJA OK ZKS VELENJE V torek, 29. maja je bila v Velenju 10. seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so govorili o uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter obravnavali predloge za nove člane centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije in centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. O seji bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. SEJA IS SO MOZIRJE Konec prejšnjega tedna so se na 30. redni seji sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Najprej so poglobljeno obravnavali analizo gospodarjenja v mozirski občini v prvem letošnjem trimesečju in se lotili še tehtne obravnave skladnosti gibanj vseh oblik porabe v zvezi z realno ugotovljeno rastjo družbenega proizvoda v lanskem letu. Na koncu so poslušali še informacijo o sanaciji izgube v občinski zdravstveni skupnosti in v občinski izobraževalni skupnosti ter sprejdi odlok o priznavalninah borcem. Med slovesnim sprejemom V ZK sprejeli 90 novih članov Ob dnevu mladosti v Velenju sprejeli v Zvezo komunistov devetdeset novih članov — Na sprejemu hovosprejetim članom spregovoril član CK ZKJ — Alojz Kikec V počastitev 25. maja, dneva mladosti in rojstnega dne našega dragega maršala Tita je bila pretekli petek popoldne v skupščinski dvorani v Velenju prisrčna slovesnost pod naslovom Tito - radi te imamo. Na njej so sprejeli v vrste Zveze komunistov 90 novih članov, in sicer iz 38 osnovnih organizacij. V spomin na ta izjemen dogodek, je vsak izmed novosprejetih članov prejel rdeč nagelj in značko 60 let ZKJ, statut Zveze komunistov, poleg tega pa še spominsko knjižno darilo. Novospre-jetim komunistom je ob tem V pričujoči številki Našega časa objavljamo na straneh 5. 6, 11 in 12 rubriko PREOBRAZBA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA upra skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev skupne porabe ter samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev stanovanjske izgradnje. V zadnjih dneh so o predlogih sprememb omenjenih samoupravnih splošnih aktov razpravljali tudi delavski sveti te-meljnih organizacij združenega dela ter delovne skupnosti, dokumenti pa bodo zdaj v javni razpravi do 20. junija Zadnje dni junija pa jih bodo sprejemali na zborih delavcev in na referendumu. mm V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in toplo vreme, le občasno bodo ponekod zmerne pooblačit-ve. svečanem trenutku spregovoril član CK ZKJ Alojz Kikec in obudil spomin na 60-letno prekaljeno delo naše partije ter še med drugim poudaril, da so sedaj pred novosprejetimi komunisti še večje naloge, obenem pa tudi ponos, da so vstopili v vrste borcev za še boljši jutri. Izredno lep priložnostni kulturni program pa so izvedli učenci z osnovne šole Veljko Vlahovič. Priznanje za izjemne dosežke Občinski organizaciji Zveze sindikatov Slovenije Velenje so na slovesnosti v Beogradu izročili visoko priznanje RAZPRAVA O PREDLOGIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOY V TGO GORENJE Delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je na zadnji seji obravnaval predlog sprememb ovrednotenja posameznih del in nalog, pravilnika o delovnih razmerjih, Občinska organizacija Zveze sindikatov Slovenije Velenje je, kot smo že poročali, ena izmed letošnjih dobitnic „I¥vomajske-ga povelja Zveze sindikatov Jugoslavije". To visoko priznanje so podelili 22. maja v Beogradu na posebni slovesnosti, delegacijo sindikalne organizacije občine Velenje, ki se je udeležila podelitve pa so sestavljali predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje Marcel Medved, sekretar sveta Janez Pukl in predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za celjsko območje Ivan Kramer. V obrazložitvi k priznanju je med drugim zapisano: „V občini Velenje, ki se naglo razvija, je bila občinska organizacija Zveze sindikatov pobudnik, organizator in nosilec vrste aktivnosti. Ni bilo vprašanja, katerega rešitve se ne bi loti a aktivno, resno in konkret- no, tako v gospodarskih kot tudi negospodarskih dejavnostih. Vrline te občinske organizacije so doslednost in konkretnost ter neposredna aktivnost pri reševanju problemov. Njena aktivnost je večstranska, saj je aktivna pri urejanju odnosov v energetiki, zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, stanovanjski izgradnji, delitvi osebnih dohodkov itd. Pri tem pa je posebej izrazito njeno prizadevanje za dosleden razvoj našega samo-upravneg3 socialističnega sistema, kar se kaže predvsem v skrbi za delavca in njegove življenjske probleme. V Velenju, kjer danes deluje 156 osnovnih organizacij Zveze sindikatov, je občinska sindikalna organizacija dosegla velik napredek na področju samoupravne organiziranosti in integracije, kar je glede na posebnosti in velikost nekaterih organizacij združenega dela, težko doseči." Številka 21(483) - 1. junija 1979 Začetek sindikalne... (Nadaljevanje s 1. strani) delavskih svetov, na katerih bodo sprejemali akcijske programe za uresničevanje sindikalnih stališč, v katerih bodo morala najti svoje mesto še posebej prizadevanja za odpravo tistih slabosti, la onemogočajo uveljavljanje načel delitve po delu. V akcijo uresničevanja stališč zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu se bosta kar najbolj aktivno vključila velenjski ldub samo-upravljalcev in delavska univerza, pa komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov občinske skupščine, ki bo pripravila oceno osnov in meril, zapisanih v samoupravne splošne akte organizacij združenega dela v zvezi z razporejanjem čistega dohodka in delitvijo sredstev za osebne dohodke. Komisija za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje pri velenjskem občinskem svetu zveze sindikatov pa bo s sodelovanjem izvršnega sveta skupšči- ne občine Velenje, podružnico službe družbenega knjigovodstva in družbenim pravobranilcem samoupravljanja pripravila program za spremljanje politike razporejanja čistega dohodka v organizacijah združenega dela. Občinski svet zveze sindikatov Velenje bo v mesecu juniju ustanovil svet za dohodkovne odnose in delitev po delu ter opredelil njegove naloge, do konca junija pa bo ocenil potek aktivnosti v zvezi z uresničevanjem stališč republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. (Ma) Vzgojno varstveni zavod -Center za predšolsko vzgojo Poleg rednega dela organizirajo tudi razne dejavnosti za otroke, ki redno ne obiskujejo vrtca Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok sta izredno zahtevni, zato posvečajo v vzgojno varstvenem zavodu Velenje veliko skrb izobraževanju Neskladje z resolucijskimi usmeritvami (nadaljevanje s 1. strani) Gospodarstvo občine Velenje je v prvih treh letošnjih mesecih ustvarilo za 17.027 dolarjev izvoza ali le za 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Tudi ta odstotek je prenizek, da bi izvoz lahko postal pospeševalec dinamične gospodarske rasti, kot je zapisano v občinski resoluciji. Vse to pa kaže na neizpolnjevanje bistvenih resolucijskih nalog: zaradi neustreznih stroškov poslovanja se slabša ekonomičnost poslovanja, neustrezna delitev dohodka in čistega dohodka vpliva na zmanjševanje materialne osnove dela, previsoka stopnja zaposlovanja povečuje sredstva za osebne dohodke, v razkoraku s sprejetimi usmeritvami pa stopa tudi izvozna dejavnost Član izvršnega sveta so zato menili, da je analizo gospodarjenja po- trebno še pogjotati in jo dopolniti s konkretnimi podatki za posamezne temeljne in druge organizacije združenega dela. Analizo bo obravnaval tudi koordinacijski odbor prav tako pa bodo o njej razpravljali na posve-tu s poslovodnimi organi organizacij združenega dela. Za obravnavo analize v zborih skupščine občine pa bo izvršni svet pripravil tudi predlog ukrepov za izboljšanje starca v gospodarstvu v skladu z občinsko in republiško resolucijo. Na ponedeljkovi seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje so potrdili še dogovor o usklajenem raziskovalnem in strokovnem delu v zvezi s pripravo planskih dokumentov v SR Sloveniji ter program usklajene strokovne aktivnosti v zvezi s tem in program dela izvršnega sveta v pripravi družbenejp plana občine Velenje za obdobje 1981 do 198S ter dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986 do 1995, za nekatera področja pa do leta 2000. J. KRAJNC V vzgojno varstvenem zavodu Velenje si prizadevajo, da bi uresničili naloge s področja družbene skrbi za načrtno in hitrejše izenačevanje pogojev za mnogostranski razvoj vseh otrok. Organizirali so tudi vrsto dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v redno varstvo. Tako se je precej povečalo število otrok zajetih v 80-urni program za petletne otroke. Dodatna razširjena dejavnost jih močno obremenjuje, vendar so programi vsako leto popolnejši. V zadnjem času se je tudi sodelovanje z drugimi dejavniki zelo poglobilo. Še posebno dobro je sodelovanje s telesno kulturno skupnostjo, ki je pomagala pri izvedbi aktivnosti za cicibanovo športno značko. Uspešnejše je tudi sodelovanje z osnovnimi šolami, vendar je ravno na tem področju storjenega še vedno premalo. Tako kaže praksa, da osnovna šola ne izkoristi vseh sposobnosti, ki si jih je otrok "razvil v predšolski z> Preprečiti nedovoljeno prodajo V Gornji Savinjski dolini lani ni bilo zasedeno mesto gozdarskega inšpektorja — Kadrovske težave so povzročile vrsto težav -Precej kršitev določil zakona o gozdovih Ne le varstvo, predvsem vzgoja Vzgojno-varstveni zavod v občini Mozirje je bil ustanovljen 1. januarja letos in je še vedno v ustanavljanju - Številne potrebe in pomanjkljiva opremljenost vrtcev - Obetavni načrti V Gornji Savinjski dolini so ob obravnavanju osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju razpravljali o celotnem spletu problemov na področju vzgoje in izobraževanja. Navzlic temu je bila razprava več ali manj usmerjena le v obravnavo osnutka in je marsikaj ostalo še nedorečeno. Prav zato bodo v bližnji prihodnosti v mozirski občini namenih veliko časa vsem odprtim vprašanjem s katerimi se srečujejo na področju šolstva, podružbljanja vzgoje in izobraževanja, usmerjenega izobraževanja in kadrovske politike, izobraževanja ob delu, materialnemu položaju vzgoje in izobraževanja in svobodni menjavi dela ter vzgoji pted šolskih otrok. • Vzgojno-varstveni zavod je ustanovila skupščina občine 1. januarja letos in je še vedno zavod v ustanavljanju. V svojih okvirih združuje vrtce v Mozirju, Nazarjah, Bočni, Gornjem gradu, na Rečici, na yubnem ter v Lučah. Zavod izvaja tudi celotni program male šole., V 13 oddelkov vrtcev je zajetih 234 otrok kar predstavlja 15 odstotkov vseh predšolskih otrok v mozirski občini. Le oddelki v Nazarjah so »čisti", povsod drugod pa nerazviti oddelki močno otežujejo delo vzgojiteljic. Zmogljivosti so prezasedene in ne zadostijo povpraševanju le v Mozirju in Nazaijah. Vsi vrtci, razen nazarskega, so našli svoje prostore v osnovnih šolah, poleg tega pa so pomanjkljivo opremljeni z didaktičnimi sredstvi in drugimi vzgojnimi pripomočki. Pretežni del razpoložljivih sredstev je bil v zadnjem času namreč namenjen pridobivanju novih prostorov. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta sta bila odprta vrtca v Bočni in v Gornjem gradu, še letos pa bodo pričeli z izgradnjo novega osemoddelčnega vrtca v Mozirju, s katerim bodo pridobili 76 mest za vzgojo in varstvo in bodo v veliki meri pokrili potrebe na tem področju. Potrebe se kažejo tudi v Solčavi, kjer bodo prostor za en oddelek našli v osnovni šoli. Do leta 1985 nameravajo pripraviti en oddelek še v Šmartnem ob Dreti in zgraditi vrtec s štirimi oddelki na Ljubnem, kjer potrebe hitro naraščajo. Do tega leta bi tako pridobili 10 novih oddelkov in bi v organizirano vzgojo in varstvo skupno vključili 400 otrok, kar bi takrat predstavljalo dobro četrtino vseh predšolskih otrok v občini. Danes na tem področju v organizirano varstvo in vzgojo ni vključenih 1134 predšolskih otrok. Nalog je torej več kot dovolj. Upoštevati namreč moramo Še dejstvo, da so tudi v že obstoječih vrtcih urejene le igralnice, primanjkuje pa večnamenskih prostorov, igrišč ob vrtcih, ponekod pa moti neurejena okolica starti. Jeseni bodo v mozirski občini pričeli tudi z 80-urnim programom za petletne otroke, ki niso vključeni v organizirano vzgojo in varstvo. Takšen program bodo izvajale vzgojiteljice v popoldanskem času in sicer v Mozirju, Nazarjah, Bočni, Šmartnem ob Dreti, Gornjem gradu, Novi Štifti, v Lučah in Solčavi, ter na Ijubnem in na Rečici ob Savinji. Ta načrt bodo uresničili, če bo program potrdila skupščina samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo in če bo zanj dovolj zanimanja med starši. V zimskem času namerava vzgojno-varstveni zavod pripraviti tudi ure pravljic, zopet ob dovolj velikem zanimanju družbene skupnosti in staršev. Morda še podatek, da malo šolo obiskuje 205 učencev in da 120-urni program izvajajo v popoldanskem času. V Gornji Savinjski dolini se torej zavedajo, da je vzgoja najmlajših skrb vseh in bi ji zato morali nameniti več pozornosti tudi v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v društvu prijateljev mladine in v različnih društvih. Samo varstvo ne zadostuje in takšno miselnost bo treba kaj kmalu preseči. i J. P. O tem kaj in koliko pomenijo gozdovi za Gornjo Savinjsko dolino, za njen današnji in jutrišnji dan, ni treba posebej razglabljati, je pa zato toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da v mozirski občini precej časa niso imeli gozdarskega inšpektoija. Delo, ki ga seveda ne manjka, je bilo tako izredno oteženo, tekoče zadeve pa so uspeli pravočasno reševati s pomočjo tržnega in sanitarnega inšpektorja ter s sodelovanjem republiškega gozdarskega inšpektorja. Takšne kadrovske težave so seveda vzrok za pomanjkljivo strokovno sodelovanje z gozdnim gospodarstvom, močno je bilo čutiti pomanjkanje preventivnega dela na terenu, vse to pa je v veliki meri in negativno vplivalo na nedovoljen in nekontroliran promet z lesno surovino. Že dolgo je namreč jasno, da prav nedovoljena trgovina precej vpliva na nemoteno delo predelovalne industrije. Vse objekte na področju razširjene biološke reprodukcije, finančni vir zanje so posebna namenska sredstva samoupravne interesne skupnosti za gospodarstvo, je pregledal re- publiški gozdarski inšpektor, pa tudi vsa potrebna poročila so pravočasno poslali na republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V celoti niso opravili le kontrole izvrševanja sečenj in gojitvenih del po gozdno-gospodarskih enotah. Kršitev določil zakona o gozdovih je bilo precej. Največ, 22, jih odpade na žaganje nežigosanega lesa, v 15 primerih so obravnavah protipravno pri-lastitev lesa, precej manj pa je bilo primerov nedovoljenega poseka in nakupa lesa. Pri odkrivanju prekrškov je treba omeniti izredno dobro sodelovanje z delavci postaje milice Mozirje. Danes je mesto gozdarskega inšpektoija zasedeno, za njegovo resnično uspešno delo pa bo nujno potrebno še tesnejše sodelovanje z gozdarsko opera-tivo, z delavci milice in ostalimi inšpekcijskimi službami, kajti le na ta način bo gozdarski inšpektor lahko kakovostno opravljal svoje delo, to pa bo pripomoglo k uresničitvi skupno zastavljenih ciljev na tem področju. J. P. dobi. Tu gre predvsem estetsko, glasbeno in likovno področje, ter gibalno ritmične sposobnosti. Vzgojno varstveni zavod naj bi bil center za predšolsko vzgojo. Da bi to vlogo cim prej uresničili, tesno sodelujejo s starši, delegati krajevnih skupnosti ter drugimi zainteresira nimi dejavniki pri upravljanju in oiganiziranju življenja in dela. Vse bolj se uveljavljajo sveti staršev. Starši sodelujejo tudi v samoupravnih organih vzgojno varstvene oigt-nizacije Velenje. Zaradi hitrega naraščanja števili otrok in podaljšanega poslovanji časa v vzgojno varstvenem zavoda prihaja do vse večjega razkoraki med dejanskimi potrebami po vai-stvenem osebju in predpisanimi normativi. Ena vzgojiteljica in polovičen čas zaposlena varuhinji lahko zadovoljita potrebe otrok enega oddelka, ki je odprt osem ur, Nikakor pa ne zadostujeta oddelek, ki je odprt 9 ali celo vei ur. Pomanjkanje varuhinj in pogosU odsotnost vzgojnega kadra, povzročata nadomeščanje, druženje skupin in s tem preutrujenost delavk in agresivnost otrok. Delo je težko organizirati tako, da varuhinja pomaga pri hranjenju, sprejemanju in oddajanju otrok, bdi nad njihovim spanjem in jih obvezno spremlji, kadar so na sprehodu. Poleg tega pi so vzgojiteljice zelo angažirane tudi v raznih dejavnostih za otroke, ki redno ne obiskujejo vrtca. V vzgojno varstvenem zavodu Velenje pa se zavedajo, da kvantiteta v pogledu števila oddelkov, novih dejavnosti za redne varovance in druge otroke iz krajevnih skupnosti ni dovolj. Uvajajo nove oblike, metode in sredstva ter posvečajo vso skrb kvaliteti vzgojnega dela. Vzpodbujajo otrokovo lastno aktivnost. Posebno skrb posvečajo vzgojiteljice načrtovanju vzgojnega dela in operacionalizaciji vzgojnih smotrov, kar omogoča preverjanje zastavljenih nalog in s tem pregled nad izpolnjevanjem začrtanih ciljev:" ustvarjanje temeljev za razvoj marksističnega pogleda na svet in razvoj pozitivnih lastnosti otrokove osebnosti. Se večjo pozornost bodo v prihodnje namenili načrtnemu sproščanju otrokovega govora, bogatenju besednega zaklada in razvijanju sposobnosti za razumevanje govorjene in brane besede. Da bi vzgojno varstveni zavod; zadostil zahtevam po nenehnem dvigu kvalitete imajo dobro vpeljano strokovno izpopolnjevanje: medsebojne hospitacije, referate o novostih na didaktično metodičnem področju in predavanja z družbenopolitično vsebino. V vzgojno varstvenem zavodu pa dosledno skrbe tudi za demokratične medsebojne odnose, za pravilno in sprotno obveščanje delavcev in aktivnost delegatov. Delegatski sistem je zaživel in delegati v večji meri opravljajo svoje naloge, Zt boljše delo delegatov si prizadevna tudi družbenopolitične organizacijo v vzgojno varstvenem zavodu. Kot posebno samoupravno dolžnost in pravico je potrebno omeniti še skrb za podruzabijanje SLO it družbeno samozaščito. Formirali so odbor za SLO in se močno angaff rali v izdelavi obrambnih načrtov. Finančni pregled o zbranem samoprispevku za april 1978 KRAJEVNA SKUPNOST Zap.kmet. obrt.In irpok. 100» SKUPAJ QD 1.1. DQ 30,4.7» 70* 30» 100» APRIL 70 » 197» 30» .. VEUNJE-LEVI BREG 2S63 VELENJE-DESNI BREG 3040 J. VELENJE-ŠMARTNO 793 i. ŠALEK - GORICA 1542 V. VELENJE-STARA VAS 380 >. PESJE 471 7. VE LEN JE-STARO VELENJE 543 i. KONOVO 395 9. CIRKOVCE 65 20. PLEŠIVEC' 96 It. PAKA 200 12. ŠENTILJ 442' 13. ŠKALE 406 !4. BEVČE 81 13. KAVČE - PODKRAJ 281 16. ŠOŠTANJ 1569 17. BELE VODE 109 18. SKORNO - FLORJAN 838 19. 2AVODNJA 124 20. RAVNE 445 21. DRUŽMOUE - GABERKE 389 22. LOKOVICA 254 231 TOPOLŠ1CA . 632 24. ŠMARTNO OB PAKI 573 23. GORENJE_326 SKUPAJ: •tnbuiNivigis« 16102 1.537.800,00 1.824.000,00 475.800,00 925.200,00 228.000,00 282.600,00 325.800,00 237.000,00 39.000,00 57.600,00 120.000,00 265.200,00 243.600,00 48.600,00 168.600,00 941.400,00 65.400,00 229.800,00 74.400,00 267.000,00 233.400,00 152.400,00 379.200,00 343.800,00 195.600^00 1.076.-460,00 1.276.800,00 333.060,00 647.640,00 159.600,00 197.820,00 228.060,00 461.340,00 547.200,00 142.740,00 277.560,00 68.400,00 84.780,00 97.740,00 237.000,00 39.000,00 57.600,00 120.000,00 265.200,00 243.600,00 48.600,00 168.600,00 941.400,00 65.400,00 229.800,00 74.400,00 267.000,00 233.400,00 152.400,00 379.200,00 343.800,00 195.600,00 406.491,80 482.144,00 125.769,80 244.561,20 60.268,00 74.700,60 86.119,80 62.647,00 10.309»00 15.225,60 31.720,00 70.101,20 64.391,60 12.846,60 44.566,60 248.843,40 W>.287,40 60.743,80 19.666,40 70.577,00 61.695,40 40.284,40 100.235,20 90.877,80 51.703,60 284.544,25 337.500,80 88.038,85 171.192,85 42.187,60 52.290,40 60.283,85 121.947,59 „■ 144.643,20 37.730,95 '4 73.368,35 18.080,40 22.410,20 J 25.835,95 62.647,00 10.309,00 13.233,60 31.720,00 70.101,20 64.391,40 12.846,60 44.566,60 248.843,40 17,287,40 60,743,80 19.666,40 70,577,00 61.695,40 40.284,40 100.235,20 90,877,80 51.703.60 3.919.440,00 3.919.440,005.741.760.002.553.777.20 1,036.038,6® 1.317 .738,60 'rr-iniiBi-iiaMiT-i-n-------—---1 —i-----r*|-i----—----nrnur-—----— SKUPŠČINA OBČINE VELENJE - ODDELEK ZA FINANCE Številka 21(483) - 1. junija 1979 Pripravljeni na usmerjeno izobraževanje iskali smo tozd EIektrokovinske šole RŠC — Letos 1819 učencev — Naš sogovornik je bil direktor tozcia Ciril Zdovc tp Potrebe po ustreznem strokovnem in poklicnem izobraževanju so bite v Šaleški dolini prisotne že v pfedvojnih časih. Najbolj pogosto tradicijo ima tu kmetijsko strokov-jno izobraževanje. Skopi podatki omenjajo kmetijski obrtni tečaj v Šoštanju že leta 1877. Sicer pa so na našem območju delovale še obrtno nadaljevalna šola v Velenju (1. 1925 - 1. 1958 s prekinitvijo v času okupacije 1941 - 1945), obrtno nadaljevalna šola v Šoštanju (ustanovljena 1. 1902), trgovsko nadaljevalna šola (1. 1919), strokovna šola rudarje in profesioniste pri :niku lignita (od 1. 1929), ter tki industrijske rudarske šole (1945 -1951). Ta šola je bila po štirih letih delovanja ukinjena, učenci pa so se prešolali v Trbovlje. Takrat očitno cas še ni bil primeren za ustanovitev trajne rudarske vzgojno izobraževalne ustanove na našem pddročju. Do tega pa je prišlo avgusta 1958. leta, ko je delavski svet Rudnika lignita Velenje sprejel sklep o ustanovitvi lastne izobraževalne ustanove. Z delom je pričela industrijska rudarska šola, katere namen je bil korenita reorganizacija strokovnega izobraževanja za potre-| be rudarstva. Industrijska rudarska šola, ki danes nosi naziv Rudarski šolski center, je bila najprej šola pri delovni organizaciji. V njej so se prvotno šolali učenci za poklic rudarja kovinarja in elektrikarja in to predvsem za potrebe rudnika. V začetnem letu 1958 -59 sta šolo »biskovala 102 učenca. Danes je ta Številka bistveno drugačna, saj sedaj Jbiskuje Rudarski šolski center preko 2000 dijakov. V prvem šolskem letu je bilo vpisanih v rudarsko usmeritev 70 učencev, v kovinarsko 16 in prav toliko tudi v elektro usmeritev. V začetku je delovala le ena šola s tremi usmeritvami na stopnji poklicne šole, danes pa deluje 13 šol v Štirih osnovnih usmeritvah in na štirih stopnjah poklicnega izobraževanja ter dislocirane enote teh šol v Muti, Zrečah in Trbovljah. Teoretični pouk je bil na začetku osredotočen v zgradbi sedanje gimnazije, ki so jo dokončno uredili v letu 1959. Ta zgradba je predstavljala eno prvih šolskih zgradb v moderni urbanistični zasnovi Vele-lja, namenjeni za šolsko cono. Praktični pouk rudarjev je takrat potekal po deloviščih jame Vzhod. Leta 1962 je sklenil šolski odbor, da se ustanovi tehniška srednja šola rudarske stroke, medtem, ko je bila višja poklicna rudarska šola (tako imenovana nadzorniška sola) ustanovljena že leta 1960. Z ustanovitvijo teh šol se je dejavnost tako Ciril Zdovc, direktor Elek trakovi nske šole razširila, dla se ni mogla več odvijati v sestavu Rudnika lignita Velenje. K svojiitvi je prispevalo tudi da se je začel vzporedno s ičniim poukom samostojen od-premioga in proizvodnja nekaterih končnih izdelkov kovinarjev in itektrikarjiev. Tako je centralni de-avski. svet RLV leta 1962 sprejel iklep o preimenovanju šole v samo-itojen v^gojnoizobraževalni zavod fcSc. Potreb« po raznovrstnih profilih pa so v občini iz leta v leto naraščale in zato je zrasla leta 1963—64 v Velenju ena najsodobnejših, šolskih zgradb v Sloveniji z 18 sodobno urejenimi učilnicami. Na nadaljnji razvoj, posebej po letu 1966, je močno vplival porast Icadiovskiih potreb kovinske in elektro predellovalne industrije. Tako se je težišči vzgojnoizobraževalnega dela na RlSC vedno bolj prenašalo na kovinsko in elektro usmeritev. Z delom so pričele nove šole: leta 1970 tehmiška elektro šola šibki tok, poklicna šola za tehniške risarje in poklicna elektro šola šibki tok, leta 1972 tehiniška elektro šola jaki tok, leta 1973 pa tehniška strojna šola. Ob vs»em tem je izrednega pomena, da . je dobila delovna organizacija v šolsskem letu 1968-69 prvič v svojem otbstoju za izvajanje vzgojno-izobraževvalnega procesa sredstva od celotne diružbene skupnosti. Zaradi razširitve programov je v letu 197/3 zrasla še ena šolska Zgradba, v industrijski coni sta bili zgrajeni rnovi proizvodni hali, zrasel pa je tudii nov Dom učencev. Kot je: omenil Ciril Zdovc so se šole tudii ustrezno samoupravno organizirale. Tako so že decembra 1973 oblikovali tri temeljne organizacije združenega dela in sicer pedagoška dejavnost, elektro obrti in rudarski praktični pouk Vsi trije tozdi so se skupno z delovno skupnostjo skupnih služb povezovali v delovno organizacijo RŠC Velenje. ,,V tem času smo pričeli tudi v večjem obsegu razvijati izobraževanje ob delu na stopnji poklicnega in srednjega izobraževanja v lastni delovni organizaciji, na stopnji višjega izobraževanja pa kot dislocirana enota univerze v Ljubljani in Mariboru." Kdaj pa ste oblikovali tozd elektrokovinarske šole? „Ta je bila ustanovljena leta 1978 in je nastala iz dela temeljne organizacije pedagoška dejavnost in dela temeljne organizacije elektro-kovinarski obrti. V tem tozdu je združen teoretični in praktični pouk elektro in kovinarske usmeritve. V sestavu temeljne organizacije deluje šest šol in sicer poklicna kovinarska šola, poklicna elektro šola jaki tok, poklicna elektro šola šibki tok, tehniška strojna šola, tehniška elektro šola jaki tok in tehniška elektro šola šibki tok. Poklicna kovinarska šola pa ima tudi dislocirani enoti na Muti in v Zrečah. K naši temeljni organizaciji sodi tudi tiskarna, ki opravlja storitve za Rudarski šolski center in druge stranke." Med izobraževanjem pri praktičnem pouku, dijaki izdelujejo kvalitetne končne izdelke med katerimi so najpomembnejši hišni razdelilci električne energije, kabelski podaljški, rudarske lučke in še nekateri drugi zanimivi izdelki, previjajo pa tudi električne motorje. V letošnjem šolskem letu se izobražuje v tozdu elektrokovinske šole skupno 1819 učencev, izobraževanje pa poteka v štiriinšestdese-tih oddelkih. V dislociranih enotah se od tega števila šola 309 dijakov, 257 slušateljev je v oddelkih za odrasle in 106 slušateljev na višjih šolah. Število učencev v šolah za mladino v Velenju je po usmeritvah približno enakovredno. Tako je na elektro šoli 615 učencev in na kovinarskih 532 učencev. Direktor tozda Elektrokovinarske šole Ciril Zdovc je opozoril, da letošnji vpis kaže na premajhno zanimanje za deficitarne poklice, kot so kovinarski in elektro poklici jakega toka, da pa je kandidatov za poklicno elektro šolo šibki tok v primerjavi s potrebami gospodarstva občutno preveč. In kako je organiziran pouk? „V tozdu je zaposlenih 105 delavcev, od tega pa je 73 pedagoških delavcev, ki se ukvarjajo neposredno z izobraževanjem. Pouk se odvija v dveh izmenah, saj so zaradi velikega pomanjkanja šolskega prostora učilnice zasedene od 7. do 20. Prostorske težave pa so še večje ker primanjkuje tudi prostorov za praktični pouk. Za učence tehniških šol se odvija teoretični pouk ves dan, praktični pa enkrat 14 dnevno ali v ciklusih po teden v ocenjevalnem obdobju. Učenci poklicnih šol pa se šolajo po celoletnem sistemu tako, da imajo v tednu tri dni teoretičnega in dva dni praktičnega pouka. Praktični pouk imamo deloma v lastnih prostorih v industrijski coni (predvsem osnovni program), za strokovni del programa pa v zadnjem času navezujemo stike z delovnimi organizacijami v katerih organizirajo praktični pouk, predvsem za učence, ki jih sami štipendirajo. Ta oblika izobraževanja pa je tudi v skladu z novim zakonom o usmerjenem izobraževanju." ..Poudariti želim", je dejal Ciril Zdovc," da v delovnih organizacijah predvsem v zadnjem času naletimo na vse večje razumevanje za takšno obliko sodelovanja, saj se očitno zavedajo, da se v delovni proces lahko vključi takoj le tisti, ki pozna zahtevana dela in naloge." Kaj pa usmerjeno izobraževanje? »Izobraževanje na Rudarskem šolskem centru pravzaprav že vrsto let poteka tako, kot ga predvideva novi zakon o usmerjenem izobraževanju. Uresničena je povezava z združenim delom, šolanje poteka v tri osnovne smeri. Sedaj posodabljamo nekatere naše učilnice. Po najsodobnejših kriterijih imamo opremljena dva fonolaboratorija. Eden je Philipsov, eden pa vzorčni Koertingov, ki je last Gorenja, pri nas pa v uporabi in stalni razstavi. Imamo dva sodobna elektrolabora-torija, fizikalni laboratorij, opremljamo tudi druge učilnice. V prihodnosti nameravamo, tako kot zahteva tudi zakon o usmeije-nem izobraževanju, še večjo pozornost posvetiti izobraževanju odraslih. Pri tem upamo, da nam bodo delovne organizacije bolj kot doslej, nakazovale potrebe po določenih profilih. Dejavnost tozda je raznolika, vendar je osnova za boljše pogoje izobraževanja in doseganja boljših rezultatov prav gotovo dobro zastavljena." ,,Mlad človek," je ob koncu našega razgovora dejal Ciril Zdovc," ki zapušča vrata Rudarskega šolskega centra je iz fanta zrasel v človeka, ki se lahko zavestno in polno vključi v združeno delo kot delavec ali samoupravljalec ima pa tudi vse možnosti za pridobivanje večjih znanj na visokošolskih zavodih. Mi pa smo ob tem tudi humana šola, gojimo prijateljske, tovariške odnose med učitelji in dijaki in seveda med dijaki samimi. Skrbimo za samoupravno uveljavitev vsakogar, gojimo človečnost, v korist vseh nas in v skupno zadovoljstvo." B. Z. S simpozija v Šoštanju Skrb za strokovno izobraževanje Med nalogami Društva energetikov Šoštanj je v ospredju skrb za strokovno izpopolnjevanje delavcev v energetiki — Uspešen simpozij v Šoštanju S sedežem v šoštanjski termoelektrarni že dolga leta deluje Društvo energetikov Šoštanj, ki letos pod okriljem Zveze energetikov Slovenije šteje že triindvajseto leto obstoja. Ustanovitev društva je leta 1956 narekoval razvoj energetskih objektov v Šaleški dolini, sprva pa se je imenovalo Društvo strojnikov in kovačev. Članstvo v tem društvu se je nato kmalu razširilo tudi na druge poklice, vse tiste, ki del^o z energetskimi napravami in jih vzdržujejo. Skladno s tem je društvo dobilo novo ime, ki ga nosi tudi danes. Tako je vse bolj rastlo število članov in se od prvotnih petnajst povzpelo na 135, kolikor jih je v društvu sedaj. V letih dosedanjega delovanja je društvo največ pozornosti posvečalo strokovnemu izpopolnjevanju svojih članov in ta skrb predstavlja temeljno programsko usmeritev tudi danes. V ta namen pripravljajo s pomočjo strokovnjakov iz Termoelektrarn Šoštanj številna predavanja z najrazličnejšimi temami in tako strokovno izobražujejo iz- Manj izgub v gospodarstvu Gospodarstvo mozirske občine je v prvem tromesečju letos ustvarilo za 23 odstotkov več celotnega prihodka kot v enakem obdobju lani — Lani pet, letos le dve temeljni organizaciji v izgubi vajalce pogonskih in vzdrževalnih del v energetskih objektih. Tečaje, predavanja in podobno pripravljajo ne le za delavce šoštanjskih termoelektrarn, marveč tudi za tovrstne potrebe celotne Slovenije. Društvo energetikov Šoštanj se zato najtesneje povezuje z ostalimi sorodnimi društvi v Sloveniji in drugih republikah. Še posebej pristne stike pa gojijo s pobratenim društvom iz Zagreba, s katerim izmenjavajo strokovna mnenja predvsem s področja šolanja strokovnih kadrov. S tehnologijo drugih energetskih objektov se neposredno seznanjajo tudi na različnih strokovnih ekskurzijah, ki so prav tako redna oblika dela oziroma izobraževanja. Prav zaradi teh prizadevanj za redno strokovno izpopolnjevanje delavcev, ki v energetiki opravljajo zelo zahtevna dela, sodi Društvo energetikov Šoštanj po oceni republiškega odbora Zveze energetikov Slovenije med najbolj prizadevne, saj pri tem aktivno sodeluje na vseh področjih energetike z ostalimi društvi v Sloveniji in izven nje. Društvo pa se vseskozi tesno povezuje tudi z zvezama energetikov Slovenije in Jugoslavije. Eden poglavitnih smotrov takega sodelovanja so skupna prizadevanja za pridobitev statusa energetiKa ter enotna in trajna rešitev izobraževanja kadrov v energetiki. Pri tem sodelujejo tudi z drugimi sorodnimi združenji in z družbenopolitičnimi organizacijami. Ena izmed njihovih želja pa je tudi benifici-ran staž za nekatera najzahtevnejša delovna mesta. O prizadevanjih članov Društva energetikov Šoštanj priča tudi podatek, da so že dvakrat doslej pripravili simpozij delavcev v energetiki. Prvega so pod pokroviteljstvom Termoelektrarn Šoštanj organizirali pred dvema letoma v Celju, na njem pa je sodelovalo 60 udeležen-•cev. Izkušnje so pokazale, daje taka delovna srečanja potrebno razširiti, zato je na letošnjem simpoziju sodelovalo preko 100 udeležencev iz razhčnih krajev Jugoslavije in tudi iz tujine. Simpozij so s pomočjo šoštanjskih termoelektrarn pripravili od 18. do 20. aprila v dvorani kulturnega doma v Šoštanju. Tema letošnjega simpozija je bila tehnologija voda in izgorevanja v energetskih objektih, z razpravami pa so sodelovali domači in tuji strokovnjaki. Po končanem posvetu so izvedli tudi anketo, ki je pokazala, da so vsi udeleženci zadovoljni zapuščali Šoštanj z željo, da bi se ob podobnih priložnostih strokovnega izpopolnjevanja srečevali še pogosteje. J. KRAJNC Izvršni svet skupščine občine Mozirje se je minuli petek sestal na 30. redni seji. Člani sveta so med drugim obravnavah analizo gospodaijenja za prvo letošnje trimesečje in pri tem ugotovili, da je sestavljanje takšne analize dokaj zahtevno delo. Zlasti zaradi tega, ker je v precejšnji meri vprašljiva primerljivost podatkov z enakim obdobjem lani. Vzrok temu so številne spremembe, ki so v tem času nastale v sestavi kontnega plana. Kljub temu nekaj osnovnih podatkov o rezultatih gospodarstva mozirske občine v prvih treh mesecih letošnjega leta ne bo odveč. V Gornji Savinjski dolini je bilo v prvih treh mesecih zaposlenih 2910 delavcev, ali dva odstotka več kot v enakem obdobju lani, ustvarili pa so za 23 odstotkov več celotnega prihodka. V prvih letošnjih treh mesecih so organizacije združenega dela pri ustvarjanju celotnega prihodka porabile za 19 odstotkov več sredstev, porabljena sredstva pa za ustvaijenim prihodkom zaostajalo Ta četrtino, kar vsekakor kaže na slabše izkoriščanje zmogljivosti. Večji sta tudi amortizacija po predpisanih stopnjah in skupna obračunana amortizacija, to pa nad predpisano stopnjo obračunavajo le Gorenje — Lesna industrija Glin Nazarje, Modna konfekcija Elkroj in temeljna organizacija Ostrega na Ljub-nem ob Savinji. Dohodek je porasel za 31 indeksnih točk in je negativen le v nazarski iverki in v gozdnem gozdarstvu Luče. Lani je z izgubo v prvem trimesečju poslovalo pet temeljnih organizacij. Največji problem je še vedno tovarna ivernih plošč, čeprav je njena izguba v letošnjem primerjalnem obdobju za dve tretjini manjša od lanske. Izguba v temeljni organizaciji združenega dela Gozdnega gospodarstva v središču pozornosti Nazarje v Lučah je sezonskega značaja, saj so pogoji dela v prvih mesecih leta na tem področju skoraj nemogoči. Pričakujejo, da bodo v naslednjih mesecih izgubo zmanjšali in odpravili. Ob porastu zaposlenih za dva odstotka se je produktivnost povečala za 26 odstotkov, povečale pa so se tudi obveznosti do dobaviteljev in sicer za 139 odstotkov, kar gre na račun novih vlaganj konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Ob tem ni odveč podatek, da so obveznosti za 27 odstotkov večje od terjatev in tako gospodarstvo Gorenje Savinjske doline kreditira svoje dobavitelje. Posledica tega je izredno hiter porast kreditov za obratna sredstva. Osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 21 odstotkov in so v prvih treh mesecih znašali povprečno nekaj manj kot 5.500 dinarjev, na pogojno nekvalificiranega delavca pa 3.117 dinarjev. Osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu mozirske občine torej zaostajajo za republiškim povprečjem za 15 odstotkov. J. P. Čimprej tudi rezultati Akcija zveze sinuikatov Slovenije pomeni nadaljevanje prizadevanj za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, za uveljavljanje načel družbenega planiranja ter tudi za uresničevanje stabilizacijskih hotenj — Priprave na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na svoji 2. seji 25. maja razpravljalo o akciji republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivar nju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu. Razpravljalci so poudarili, da ne gre za novo akego, pač pa za nadaljevanje akcjje za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, za uveljavljanje načel družbenega planiranja in, ne nazadnje, tudi za uresničevanje stabilizacijskih hotenj. Sindikalno akcijo o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu pa bodo v Šaleški dolini povezali še z obravnavo ocene gibanj osebnih dohodkov v občini v preteklem letu in v prvih mesecih letošnjega leta, saj je mogoče ugotavljati, da so na področju delitve osebnih dohodkov v posameznih sredinah dokajšnje slabosti. Sprejetje akcijskih prograjnov za uresničevanje stališč zveze > sindikatov o pridobivanja m: razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu pa predstavlja razumljivo šele za- • četek prizadevanj za spremljanje stanja, prizadevanja pa se morajo že v kratkem časa odraziti v večjem dohodku in čistem dohodku temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Zdajšnja akcija pa pomeni v Šaleški dolini tudi uresničevanje sklepov, ki -jih je sprejela za boljše in racionalnejše gospodarjenje na zadnjih sejah občinska konferenca zveze komunistov. Na 2. seji se je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje seznanilo s pripravami oa akcijo »Nič nas ne sme presenetiti" ter potrdilo razširjeni sestav koordinacijskega odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter imenovalo njegov sekretariat. (Ma> Med pripadniki teritorialne obrambe v Kokarjah V ranih jutranjih urah sobotnega dne je bilo na parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano v Velenju izredno živahno. Tu so se zbrali pripadniki enot teritorialne obrambe Velenje in se nato odpeljali v Center obrambne vzgoje Kokaije na 7-dnevno vajo, ki sodi v sklop uresničevanja rednega letnega programa teritorialne obrambe. Med pripadniki enot je en sam cilj - kot so zapisali v svoje glasilo TERITO-RIALEC, ki so ga takoj po prihodu v Kokaije izdali: kar najbolj se usposobiti za naloge, ki jih bodo morali izpolnjevati ob morebitni obrambi naše domovine. Seveda pa to ne bo njihov glavni cilj. V tem času bodo obnavljali tudi znanje in vojaške veščine, katere so pridobili med rednim služenjem vojaškega roka v JLA ter še bogatili znanja, ki so potrebna za kar največjo učinkovitost posameznikov kot tudi enote kot celote. Enako pomembno pa bo tudi nadaljnje razvijanje in krepitev moralno političnih vrednot. V ponedeljek zjutraj smo skupaj s predstavnikom občinskega štaba TO Velenje Jožetom Melan-škom obiskali center v Kokarjah. Ob našem prihodu je bil center izredno lepo urejen - skratka vse je bilo na svojem mestu, kot je treba. Pred vhodom je bil stražar, pri katerem pa seveda nismo imeli težav, zaradi našega spremstva. Ob prihodu so se vojaki ravno zbirali v zbore, in kmalu nato odšli pod vodstvom komandiijev vsak na svojo stran — na izpolnjevanje posameznih nalog. Mimogrede je našo pozornost vzbudil tudi „Sten-čas", in prepričali smo se, da imajo teritorialci precejšen smisel za humor, saj so v karikaturi lepo prikazali del življenja prvih dveh dni. Tudi mi smo se odpravili za vojaki. Ker so imeli ob času našega obiska tudi streljanje, smo se seveda odpravili najprej na strelišče. Streljanje so opravili v največji disciplini, pa tudi rezultati so bili zelo dobri. Dobrih rezultatov, na katerem koli področju, se vsakdo razveseli. Pripadniki teritorialne obrambe pa so bili uspešnega streljanja še zlasti veseli, ker sta prišla v pravem trenutku opravlja- V soboto v ranih jutranjih urah nja te naloge k njim na obisk predstavnika republiškega štaba teritorialne obrambe. Pouk imajo v dopoldanskem in popoldanskem času, in to v samem centru ali pa v okolici. Večdnevno bivanje pa ni namenjeno zgolj pridobivanju vojaških veščin, ampak tudi ustvarjanju skupnega vojaškega življenja, graditvi moralne politične zavesti. Zgraditi moramo, poudaijajo takšen kolektiv, ki bo z enako zavzetostjo sodeloval tudi v drugih aktivnostih, ki so prav tako potrebne v naši ljudski obrambi." Prav zato so v centru poskrbeli za športno rekreacijsko življenje. Tako pripadniki v prostem času igrajo mali nogomet, odbojko, šah ali pa tekmujejo v streljanju z zračno puško itd. Za raz- vedrilo lahko poslušajo glasbo prek razglasne postaje, v taboru pa imajo tudi barvni televizijski sprejemnik, da bodo tudi v dneh bivanja v Kokaijah čimbolj seznanjeni z dogajanji doma in v svetu. Ne zapostavljajo tudi kulturno življenje, sestavili so pevski zbor. V sredo zvečer so center obrambne vzgoje v Kokaijah obiskali predstavniki družbenopolitičnega življenja velenjske občine ter člani rudarske godbe, ki so jim pripravili krajši kulturni program, pripadniki teritorialne obrambe pa so zakurili taborni ogenj. Skratka, njihov program pouka je zelo pester in obsežen, vendar bodo zaradi dobre oiganiziranosti in dobre volje vsakega pripadnika za izvrševanje vseh nalog vse stvari izvedli tako, kot je treba. Tudi red in disciplina v taboru sta takšna, kot morata biti in sta odraz zavesti ljudi, ki so tu, ne pa vsiljene discipline. Pripadniki izpolnjujejo zadane naloge izredno disciplinirano, vse v želji, da bi resnično kar najbolj obogatili svoje znanje in svojo sposobnost za obrambo pridobitev naše revolucije. Med enotami vlada pravi tekmovalni duh, zato so vsak dan na programu tudi javne pohvale vseh tistih, ki so posamezno nalogo opravili zelo uspešno. V enotah delujejo tudi aktivi zveze komunistov, ki prav tako spremljajo delo posameznikov in gotovo bodo kasneje nekaj najbolj vzornih pripadnikov predlagali za sprejem v zvezo komunistov, za pohvale, nagrade pa tudi za napredovanje. Pred odhodom na izpolnjevanje še zadnja navodila Posadka netrzajnega topa je pripravljena Utjenje specialistov Odhod iz tabora na urjenje Pehotna enota med opravljanem naloge V ponedeljek sta prišla na obisk v center tudi predstavnica republiškega odbora TO UPPET i OSNOVNA SOLA GUSTAV ŠILIH VELENJE leve proti desni: čepijo: Borut Bedrač, Bojan Bračič, Rajko Bračič, Darko Cvikl, r Rednak, Iztok Grebenšek, Branko Mastnak, Tini Rajter, Bojan Vohar, Marko imiček. Prva vrsta: Samar Al Sayegh, Katja Zibert, Sabina Knavs, Nada Fras, Sanja almič, Danica Bolšec, Sonja Pavlovič, Irena Avberšek, Cvetka Beliš, Marija Pačnik, arija Jan, Marija Felicijan, Janko Jurko. Tretja vrsta: Davor Lovrakovič, UrošOcvirk, to Grabner, Marjan Lampe, Stojan Praprotnik, Jože Avberšek. Razredničarka Marija Bvor 8.a OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ VELENJE Od leve proti desni Sandra Tkavc, Miran Grobelnik, Marjan Kolar, razredničarka Cirila Ušen, Mojca Svoljšak, Bernarda Lukič, Tanja Grasselli, Metka Koprive, učiteljica Rožica Napotnik. Druga vrsta: Germana Oštir, Anica Kovač, Zdenka Krk, Sonja Uršej, Tatjana Sablatnik, Zvonko Hranjec, Maks Cigale, Toni Gričar, Tatjana Prosenjak. Tretja vrsta: Renata Valenci, Ljuoica Krznar, Lora Kostovič, Marina Lipnikar, Samo Gorišek, Dušan Risterski, Rudi Cvikl, Branoio Jamnik, Boris Oblišar in Matjaž šentjurc. AŠI 0SM0Š0LCIV ŠOLSKEM LETU 1978-79 OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH VELENJE leve proti desni: čepijo: Alenka Pustinek, Jožica Plaznik, Andreja Stramec Jelena Ficzko, Judita Zager, Mojca šuk. Robi Mravljak, Smiljan Dolinšek, Milan Tratnik, Igor tnik. Prva vrsta: Edi Kuhar, Brigita Nečemer, Darko Kralj, Dragica Verdev, Stojan sernik, Matjaž Ostrožnik, Brigita Ocepek, Tomi Praprotnik, Miran Cvikel, Branko ienšek, Miran Sedovnik, Marko Zigon. Druga vrsta: Karmen šuman, Nevenka Glišek, a Vranjek, Marjana Hostnik, Renato Vovk, Slavko Glišek, Sandi Potočnik, Drago Iratnik. Razredničarka Ana Poličnik 8.b OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ Od leve proti desni: Prva vrsta: Milvina Kasesnik, Brigita Povh, Romana Vrčkovnik, Zdenka Slatinek, razredničarka Ana Osojnik, Jožica Teržan, Bojan Požun, Vesna Holžan, Alanka Kramar, učitelj Zvone Debeljak. Druga vrsta: Slenka Koprivnik, Cveta Javornik, Milena Grabner, Angela Avberšek, Milan Kmetec, Ludvik Jelen, Nada Vejnovič, Albina Pirnat, Vita Kolšek, Vera Potrč, Rafko Goršek. Tretja vrsta: Nada Sušeč, Marija Sitar, Iztok Oblak, Robert Veler, Tomo Dvoršak, Stanko Od lazek, Franjo Marko, Judita Lamat, Sonja Vrhovnik in Igor Ježovnik. Manjkala sta Aleš Uranjek in Jani Osojnik. c OSINOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH VELENJE 1 leve proti desni čepijo: Mladen Petrovski, Andrej Sušeč, Jani Koren, Leonard idročiec, Uroš Kovačič, Sandi Trupej. Prva vrsta: Alenka Kočnik, Vesna Sovine, larjanai Verdev, Nevenka Borovnik, Katja Mirijik, Romana Kaš, Romana Kolar, Melita Plečko, Alenka Brinovec, Miran Leve, Darko Kalarik, Dani Mežnar. Druga vrsta Joži Lesjak, Alenka Skaza, Tanja Dobnik, Gordan Pal, Zdenko Gorišek, Ivan Hriberšek, Robert ILesjak, Miran Vrečar, Davorin Zaje. Razredničarka Vera Terglav. 8.a OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC Prva vrsta: Zdravko Kočevar, Aleš Grnič, Franjo Klavžer, Tonček Zidar, Roman Klavčič, Zdenko Koradej, Miran Knez, Zvonka Povh. Druga vrsta: Olga Rebenjak, Maja Meh, Anica Beve, Marjan Čmak, Igor Lipnik, Mirko Pogorele, Karmen Košir, Ivai&a Hranjec, Karmen Stropnik, Marinka Zapušek. Tretja vrsta: Dragica Jurkič, Dragica Kričaj, Polonca Meh, Matjaž Kovač, Marija Šaloven, Tatjana Ramšak, tovarišica Nada Zore Nagiič in Cveta Stropnik. Številka 21 (n Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti Velenje Center — desni breg v_/ Krajevna skupnost — Velenje — Desni breg je po svoji velikosti med največjimi v velenjski občini. To je tudiiaajevna skupnost, kjer je začelo nastajati novo Velenje, kar pa ima danes dobre pa tudi slabe strani, kot so dejali predstavniki skupnosti med pogovorom o delu in življenskem utripu na njihovem območju. Pa poglejmo najprej dobre strani. Te se kažejo predvsem v tem, da je prvotni stari del skupnosti Krajevna skupnost Velenje — Center desni breg ima svoje prostore v Domu starejših občanov ob Kidričevi cesti. Uvedli so tudi uradne ure, in sicer vsak ponedeljek in sredo od 14.30 do 17.30. Meja krajevne skupnosti poteka na severu po Stane-tovi cesti, na zahodu jo omejujejo Aškerčeva, Koroška in Celjska cesta, na spodnjem delu reka Paka, na vzhodu pa Kidričeva cesta. bdj bogat s prostorom, saj so stanovanjske zgradbe manjše -na začetku so v glavnem gradili četvorčke in petorčke. Tu je tudi več zelenja in še bi lahko kakšno stvar navedli kot dobro. Seveda tudi to, da na tem območju živijo ljudje, ki sodijo med pionirje-graditelje novega Vele- Ljubo Supič nja, ki so z udarniškim delom pomagali graditi novo in sodobno mesto, kakršno je danes. In prav ti so čestokrat nezadovoljni, ko vidijo, kako danes mnogi uničujej zelenice, nasade skratka, vse to, kar je bilo narejeno s tisočimi žulji, s tisočimi udarniškimi urami. Razvoj je neizbežno tekel naprej, rastla so nova stanovanja, še sodobnejša s centralnim ogrevanjem. Razumljivo je, da so v krajevni skupnosti začeli razmišljati, da je treba storiti vse, da bi tudi v teh najstarejših objektih dobili toplovodno ogrevanje, saj so si ga konec koncev ti ljudje — v glavnem rudaiji tudi najbolj zaslužili. Vendar želje in volje ljudi ni bilo mogoče kar čez noč uresničiti. Za to je bilo potrebno seveda najprej veliko denarja. MNOGO TEŽAV Krajevna skupnost Velenje -Center levi breg ima okrog 8 tisoč prebivalcev. Ker je to mestna skupnost, je seveda veliko občanov zaposlenih. Če bi upoštevali število zaposlenih, bi lahko rekli, daje krajevna skupnost boj^ta, ker dobi razmeroma veliko denarja od temeljnih organizacij združenega dela na zaposlenega. Seveda takšna ugotovitev ne velja. Tu so kar trije samski domovi Rek Velenje in samski dom, v katerem živijo Gradisovi delavci. Le-ti pa so v Velenju v glavnem prijavljeni samo začasno, zato po zakonu prispevkov ne odvajajo krajevni skupnosti, v kateri živijo, ampak v občino oziroma kraj, kjer je njihovo stalno prebivališče. Ceste v krajevni skupnosti že zdavnaj ne ustrezajo več sedanjemu razvoju. Zgrajene so bile v času, ko še zdaleč ni bilo na njih toliko motornih vozil kot danes, zato so sedaj predvsem preozke, pa tudi ne najbolj varne. Na območju te krajevne skupnosti so kar štiri osnovne šole od petih v Velenju. Pravijo, da z njimi dobro sodelujejo. To sodelovanje se v glavnem kaže na prostovoljni medsebojni pomoči, ko 6re za urejevanje in čiščenje okolja, manj pa lahko krajevna skupnost materialno pomaga šolam, ker pač nima na voljo toliko sredstev kot bi jih potrebovala. Pri tem menijo, da so sedanje šole že zdavnaj pre-natrpane, da se kažejo potrebe po novih oddelkih, vendar jih šole ne bodo mogle odpirati, ker pač enostavno nimajo več prostora. To pa pomeni, da bodo morali učenci imeti tro-izmenski pouk. Želja staršev, otrok in učiteljev pa je sodobna šola z enoizmenskim poukom. Zato v krajevni skupnosti opozarjajo odgovorne v občini, da je že skrajni čas, da začnemo z gradnjo pete osnovne šole. VELIKA KRAJEVNA SKUPNOST Ko so naši sogovorniki govorili o meji krajevne skupnosti so posebej poudarili, da se ne strinjajo z razmišljanji, da bi del njihove krajevne skupnosti priključili drugi krajevni skupnosti. Dejali so, da so bili predlogi za odcepitev prav dela krajevne skupnosti, kjer so novejše zgradbe, ki so toplificirane in v katerih živijo predvsem mlade družine. „Če ta del krajevna skupnost zgubi, nam ostane le območje, ki ni toplificirano oziroma, katerega sedaj toplificira-mo", pravijo. Poleg tega bi z odcepitvijo dela krajevne skupnosti izgubili tudi pomemben vir dohodkov krajevne skupnosti, saj je na tem območju zelo gosta naseljenost. Kaj bi to pomenilo, pa menda ni treba posebej poudarjati, so dejali. Žato pravijo, da odcepitev sploh ne bi smela priti v poštev. S tem, ko bi krajevno skupnost nekoliko zmanjšali, se ljudje ne bi nič bolj vključili v delo skupnosti kot sedaj. K delu jih je treba pritegniti drugače, ne pa tako. Te besede so nas spodbudile k vprašanju, kako pa se ljudje sploh vključujejo v delo v krajevni skupnosti, kakšen je njihov odnos do reševanja skupnih zadev, ali sodelujejo pri oblikovanju in uresničevanju nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti, ali so samo pasivni opazovalci in čakajo, da bo nekdo drug delal namesto njih!? Takole se je glasil odgovor: Sprijazniti se moramo s tem, da je povsod enaka pesem. Mnogo so „zajadrali" v lagodno življenje, otepajo se prostovoljnega dela pa tudi raznih odgovornih funkcij. Vselili so se v novo stanovanje, do katerega vodijo asfaltirane poti, za drugo se pa ne zmenijo. Na drugi strani pa imamo krajevne skupnosti — okoliške, kjer ljudje prav tako plačujejo krajevni samoprispevek, poleg tega pa se odločajo za še dodatni prispevek in odrekajo prostemu času, da bi si asfaltirali cesto, uredili vodovod ipd. Narobe bi bilo, so takoj pristavili, če bi to posploševali. Nekaj ljudi vendarle dela, se pa pogostokrat dušijo pod bremenom dela, ki ga morajo opraviti sami, in tudi namesto drugih. NEKATERI STOJE OB STRANI Najbolj jih boli, ker se ljudje niso pripravljeni vključevati v delo tudi takrat ne, ko gre za reševanje njihovih neposrednih vprašanj, kot je urejevanje topli-fikacije, otroškega varstva itd. Ob teh razmišljanjih s spominom radi sežejo v leta, ko so z udarniškim delom gradili Velenje, ko ljudje po napornem delu niti za trenutek niso pomislili na počitek, ampak so vzeli v roke krampe in lopate in do poznih večernih ur delali še udarniško. Tega danes ni, čeprav se zavedajo, sa so drugačne razmere. Vendar ni opravičila za to, da čisti okolico bloka, ki ima na primer več kot sto stanovanj, le peščica ljudi. Da besede krajanov o neaktivnosti posameznikov niso iz trte zvite, najbolj zgovorno potrjuje dejstvo, da v krajevni skupnosti še vedno nimajo ustanovljenih vseh komisij in svetov. NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Vendar so prepričani, da jim nova samoupravna organiziranost omogoča, da bodo vendarle ljudi spodbudili k večjemu delu. Krajevno skupnost so namreč razdelili na šest sosek. Poleg sveta krajevne skupnosti, ki ima potnajst članov , so oblikovali tudi 60-člansko skupščino krajevne skupnosti V soseskah pa imajo še odbore sosesk. Vsak odbor si je izbral svojega predsednika, ki zastopa sosesko v svetu ali skupščini kraievne skupnosti. Pomembno vlogo naj bi pri nadaljenjem razvoju krajevne skupnosti odigrala tudi krajevna konferenca SZDL - Sestavlja jo šestdeset delegatov, pdeg tega pa so oblikovali tudi 12-člansko predsedstvo in 9-članski izvršilni odbor. Konferenca je že tudi izdelala svoj delovni program, ki med svoje naloge seveda vključuje vsa vprašanja, ki so značilna za to krajevno skupnost. Ena izmed njihovih pomembnih nalog bo seveda skrb, da bi kar najhitreje in čimbolj zaživelo delo v posameznih soseskah. Posebno skrb bodo namenili tudi nadaljenjemu izobraževanju delegatov, saj menijo, da doslej na tem področju ni bilo dovolj narejenega- Menijo, da bi mori i v sosekah posebno pozornost nameniti razvijanju tovariških odnosov in spoznavanju med ljudmi, zato naj bi v njih, še posebej pa prek hišnih svetov spodbudili diužabno življenje. Novo vodstvo krajevne konference SZDL poudarja, da bo treba v tem letu veliko narediti na področju obrambnih priprav, zlasti glede akcije treba v tem letu veliko narediti na področju obrembnih priprav, zlasti glede akcije Nič nas ne sme presenetiti. Prizadevali si bodo tudi za tesnejšo povezanost z organizacijami združenega dela, v katerih so zaposleni njihovi krajani, še posebej pa, da bi organizacije združenega dela uresničevale dosledno pod- vsem šolam pri zasaditvi i ce, enako kolektivu Domaj starejše občane ob Kidrii cesti, sofinancirali so tudi tev Prežihove ceste naj cestno razsvedjavo ob Aške vi in Šlandrovi cesti. Preji vodstvo si za opravljeno zasluži vse priznanje, je eden izmed naših sogovornil Prav zato se tudi novo vo< ne bo sprijaznilo s trditvijo ljudje nočejo delati. Nasprot jžnostih prisluhnila tudi po-ebam drugih, kot na primer lovni šoli Gustav Šilih, ki je rav tako na njihovem ob-iju. Tudi njim so pomagali z Jočenimi sredstvi, katere so šoli - kot so dejali - silno »listno uporabili. | LEPŠI VIDEZ so želeli dati tdi Jenkovi cesti. Zato so na eh straneh ceste zasadili dre-t. Pri tem pa jih boli, da se vedno najdejo posamezniki, d se v nočnih urah znašajo nad Ižnimi drevesi, in jih lomili izdirajo s koli vred. V Karel Koželj vse bodo storili, da bi jih či več pritegnili k skupnemu re ,mo nato vpraiall vanju zadev, da bo življenje krajevni skupnosti še lep boljše oziroma prijetnejše, t1 hovo načelo bo: če vsakdo med osem tisoč krajanov, - Kaj pa če nam ostanejo, je kor jih je, pobere samo košček papirja, bo njihova ol lica čista. USPEŠNO SODELOVANJE S ŠOLAMI KAJ, CE NAM OSTANE ?! Naši sogovorniki so imeli veli-:o pripomb glede slabe založe-iti trgovin. To nas je spodbu-tdDo, da smo se odločili za na-dnjo akcijo. /Okrog ped tretje ure popoldan, torej tedaj, ko se delavci vračajo z dela, smo se napotili v Tržnico po kruh in žemlje. Imeli smo „srečo", kruha takrat ni bilo, prodajalka pa je odgovorila, da ga bodo vsak čas ponovno pripeljali - In zakaj ga niste že prej, da bi ga lahko zaposleni spotoma ipili, smo vprašali Niso imeli prevoza, se je glasil odgovor. - Lahko dobimo žemlje, smo naprej vztrajali - Jih tudi ni več,. . - Boste tudi žemlje še dobili, Ne, saj jih vsak dan naročimo osemsto. - In zakaj jih ne naročite nekaj več, če je po njih povpra-' ševanje, smo še hoteli vedeti Franjo Tamše pisani samoupravni sporazum o finančnih obveznostih do krajevnih skupnosti. VELIKO NAREDILI V Krajevni skupnosti Velenje — Center desni breg so v preteklem štiriletnem obdobju veliko naredili. Toplificirali so nad 300 stanovanj, zgradili nov vrtec s kuhinjo, v kateri lahko pripravijo 500 obrokov, obnovili so stari vrtec, ob vrtcu zgradili zaklonišče, pomagali Predstavniki nosti zelo tesno sodelujejo vsemi osnovnimi šolami na hovem območju in jim po i jih močeh pomagajo, enako i le njim. Sad tega us sodelovanja je izredno lepo jena okolica okrog šd, lahko za vzor mnogim. In so ponosni oboji. Ko so uri li okolico okrog šol in starjših občanov, je skupnost poskrbela za material, pomagali pa so tui delom. Ob tem pa ne pozal povedati, da so se tudi in učitelji kot tudi zapoi oziroma stanovalci doma redno zavzetostjo lotili vanja okolice, enako no, pa sedaj skrbijo pogled na tako urejeno ol je lahko resnično mnogi: zgled. Krajevna skupnost že vsa rdeča odgovorila prodajalka. Seveda nas takšen odgovor ni potešil. Velikokrat smo spraševali po žemljah v popoldanskem času, vendar se nam skorajda nikoli ni nasmehnila sreča. Torej številka osemsto le ne more biti tisto magično število. Vsaj glede žemeij ne. Samo več iznajdljivosti ali dobre volje je treba, radi rečemo. Sicer pa, kaj bi se jezili krajevne sla zaradi izbire kruha, nas je tolažil "tiatdj, ko smo malce jezni isli iz trgovine. „Saj je ponud-i kar pestra. Imajo črnega bele-, polbelega, mešanega, doma-ga... Jolanka Vivod zanjo. 300 da Takšnale je bila udeležba na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti Med mašim nekaj več kot i urnim pogovorom so naši ivorniki nekajkrat omenili delavce (v glavnem so iz republik), ki živijo v kih domovih na njihovem očju . Teh je nekaj nad l Gre za to, so poudarili, ti ljudje ob prostem času m v kino ali na nogometno kmo, slkorajda nimajo kam iti. to se; običajno zbirajo v. ku in v medsebojnem klepe-eživ/ljajo proste sobotne ali popoldneve. Saj vsi tudi ne hodijo na imettna srečanja ali v kino. , kaj če ne bi bilo parka. b)i bili prikrajšani tudi za bavo. V krajevni skupnosti ijo, da ni dovolj, da smo dali le delo, da od časa do organiziramo gostovanje ne sskupine iz druge repub- Naši sogovorniki so bili: LJUBO SUPIČ, predsednik skupščine krajevne skupnosti, FRANJO TAMŠE, predsednik sveta krajevne skupnosti FRANC TREBŠE, predsednik krajevne konference SZDL in predsedniki posameznih delegacij KAREL URANJEK, KAREL KOŽELJ, BRANKO BIR-SA, med našimi sogovorniki pa je bUa tudi ANGELA VVTKO VIČ, ki je bila v pretekli mandatni dobi predsednica zbora delegatov krajevne skupnosti ter JOLANKA VIVOD, delegatka iz soseske 5. like, ampak bo treba storiti na tem področju še veliko, veliko več. PROMETNI VOZLI Novo vodstvo krajevne skupnosti tudi v prihodnjem obdobju čakajo pomembne naloge. Branko Birsa Tako morajo dokončati toplifi-kacijo, katero so začeli pred tremi leti. Predvidevajo, da bo celotno območje nad Kidričevo cesto toplificirano do sredine julija letos. Veliko težav imajo tudi s prometom. Ceste so natrpane z osebnimi avtomobili in avtobusi in zlasti ob konicah nastajajo marsikje pravi prometni vozli. Na območju krajevne skupnosti ni nekih pravih postajališč, ampak morajo ljudje čakati avtobuse kar na prostem, pa naj bo to v dežju, snegu ali hudi pripeki. Poleg tega ni urejenih posebnih prostorov, kjer naj bi avtobusi mestnega ali medkrajevnega prometa ustavljali, da ne bi pri tem ovirali prometa. Tako morajo šoferji svoje vozilo ustavljati kar na cesti, za njimi pa se v trenutku zvrsti ddga kolona nejevoljnih voznikov, ki n.orajo čakati, da potniki izstopijo ali vstopijo. Najhuje je to ob konicah pred Karel Uianjek staro tržnico, saj se pogostokrat zgodi, da avtobusa, ki vozita vsak v svojo smer, ustavita vzporedno vsak na svoji strani ceste ter tako povsem zapreta za kakšno minuto promet. In če k temu dodamo še nediscipliniranost pešcev, potem ni čudno, da je bilo prav na tem delu ceste v preteklosti že veliko nesreč. Še bolj preče je na križišču Tomšičeve in Jenkove ceste, pa na križišču Tomšičeve in Koroške, kjer se cesta zoži in se ob konicah avtomobili skupaj s pešci komajda prebijejo naprej. Enaka ugotovitev velja tudi za začetek Tomšičeve ceste — to je na križišču s Kidričevo. V krajevni skupnosti so zelo ponosni - seveda v slabem pomenu besede, ker imajo le eno trgovino in pol, kot pravijo. To sta Tržnica ob Kidričevi cesti in pa mesnica ob Tomšičevi. Kajti kioski so po nihovem mnenju samo začasna rešitev. Tudi otroških igrišč praktično ni. Lep primer so bloki ob Šercerjevi cesti, kjer je nad 500 stanovanj, na otroška igrišča pa so projektanti kot kaže pozabili. Zato se v krajevni skupnosti upravičeno sprašujejo, kdo je ker krajevni skupnerti ostane premalo sredstev za njeno delo. Zato poudarjajo, da bo treba prihodnje leto, če se bomo odločali za novi samoprispevek — sodeč po sedanjih izkušnjah pa je to nujnost - najti še boljšo porazdelitev denaija zbranega s samoprispevkom, kajti zavedajo se, da lahko objekte kot so šole, vrtci itd, gradimo le s skupnimi močmi, pa tudi organizacije združenega dela — to so še posebej naglasili — bi morale bolj dosledno spoštovati sprejeti samoupravni sporazum o finančnih obveznostih do krajevnih skupnosti. k - Posnetek smo naredili pretekli četrtek, ko niso smela voziti vozila z lihimi številkami, torej je ob „navadnih dneh" pred tržnico še enkrat večja gneča Franc Trebše Angela Vutkovič kriv, da smo otroke prikrajšali za njihovo otroštvo. Če pa si otroci izberejo za igro zelenico, pa seveda spet ni prav. Nezadovoljni so tudi lastniki motornih vozil, saj je ob blokih z nad sto stanovanji prostora le za nekaj deset vozil. Čeprav so v preteklem obdobju obnovili stari otroški vrtec in zgradili novega - seveda skupaj s skupnostjo otroškega varstva — se že sedaj kažejo potrebe po novem tovrstnem objektu. Glede na to, da so v novih stanovanjskih blokih predvsem mlade družine pa bi morali nujno urediti tudi otroške jasli. Ob koncu našega pogovora so se dotaknili še denarja, ki se zbira v obliki samoprispevka. Menih so, da sedanja razdelitev sredstev (70:30) ni najbdjša, § V s S 1 'i: .M | ■ i Tudi obisk v krajevni skupnosti Velenje - Center desni breg smo zaključili s krajšim sprehodom po njej. Mimddoče smo povprašali, kako so zadovdjni z življenjem v svojem kraju, kaj jim je všeč in kaj jih moti. JANA SEVER:,.Krajevna skupnost Velenje - Center desni breg, kjer živim mi ugaja. Okdje je lepo. Tu Jana Sever živim od rojstva, torej že 25 let. Pogrešam otroška igrišča, ki jih praktično ni. Otroci se zadržujejo na dvoriščih, kjer pa so tudi parkirni prostori, ki za igro nikakor niso primerni. Prav tako pogrešam v tem koncu Velenja trgovino z otroškimi igračami. Tu so ne da kupiti niti navadna žoga. Menim da je tržnica kar dobro založena. Odkar je odprta tudi ob četrtkih popoldne pa sem sploh zelo zadovdjna. Promet v krajevni skupnosti ni najbdje urejen. Ni avtobusnih postajališč. Avtobusi ustavljajo kar na cesti in prav pri tržnici, se ob prometnih konjicah pogosto dogaja, da ustavita dva avtobusa vzporedno in tako čisto zablokirata promet." FANIKA ZAPONŠEK (Šerceijeva):„Svojo krajevno skupnost imam zelo rada. Fanika Zaponšek Na ta del Velenja smo se navadili, dobro se poznamo med seboj in včasih organiziramo tudi še kakšno prostovoljno delovno akcijo. Vesela sem, da gredo tudi naši mladinci po tej poti. Velenje je bilo zgrajeno s prostovolj- nim delom. Vsi smo veliko udarniško delali, zdaj pa je to delo že skoraj zamrlo. Vendar v naši soseski prav gotovo ne. Mladi se pogosto organizirajo in pripravijo razne akcije, kot na primer čiščenje okdja. Zelo aktiven je pri nas hišni svet. Vsi se v razne akcije radi vključujemo. Moja velika želja je, da bi tudi naš blok, Šerceijeva 14 čimprej toplificirali. Smo namreč ena redkih hiš v Velenju kjer še . ve dno kurimo na trdo gorivo. Morda bi bilo dobro, da bi imeli v naši krajevni skupnosti še kakšno trgovino. Imamo namreč samo tržnico, ki pa je za tdi-ko ljudi resnično premalo." IVAN KOŠAN(Kersniko-va): „Krajevna skupnost Velenje — Center desni breg je sicer lepo urejena. Tudi mladi si prizadevamo, da bi imela čim lepši izgled. Na osnovni šdi Miha Pintar Toledo, katero obiskujem, aktivno delajo zelene straže, katerih osnovna nalog? je skrb za okolje. Organizirali smo tudi več očiščevalnih akcij na našem območju, urejena, čeprav, smo včasih bdj skrbeli za svoje okdje kot danes. Urejali smo ga s prostovoljnim delom. Danes plačujemo za urejanje okdja prispevek, vendar lahko vsi ugotovimo, da je slabše urejeno, kot je bilo včasih, Kadar se kaj gradi, ostaja to samo na pol urejeno. Napn-mer položijo cevi, za silo zasujejo jarke, potem pa tako ostane. Nihče površine Ivan Košan vendar je med nami vse preveč takšnih, ki jim je vseeno kakšno je njihovo okolje in odmetujejo odpadke vsepovsod. Mladi pa v krajevni skupnosti tudi marsikaj pogrešamo. Nimamo namreč niti enega igrišča. Pred nekaterimi stanovanjskimi doki so sicer prostori, ki bi bili primerni za igro, vendar nas stanovalci, ker pač nismo iz tistega bloka naženejo. Zadržujemo se največ na igrišču pred osnovno šolo Miha Pintar Toledo, ki pa je največkrat zasedeno. Na njem igrajo največkrat starejši od nas, ki so seveda tudi močnejši in nas z lahkoto odrinejo. Pogosto se zato čutimo zapostavljene, saj nas povsod odrivajo.' FRANC ČINKOLE(Kaju- hova): „V krajevni skupnosti živim že precej dolgo in sem se je navadil, tako da bi se težko preselil kam drugam. Menim, da je kar dobro Franc Činkde ne zravna in je ne poseje s travo. Bolje bi bilo, če H tudi sedaj sami skrbeli za svojo okdico. Zelo me moti tudi poškodovano otroško igrišče ob vrtcu. Igrišče je bilo pred nedavnim lepo urejeno, sedaj pa so igrala čisto polomljena, nihče pa tega ne popravi." JOŽE RŽEK:„Z okoliem v katerem živimo smo lahko zadovoljni. Premalo se zavedamo kaj imamo, zato tega sploh ne znamo čuvati. Spominjam se, kako je bila takrat, ko sem bil še majhen, med slehernim občanom prisotna izredna skrb za okolje. Zdaj je ta skoraj popolnoma izginila. Žalostno je, da je med nami izredno veliko takšnih, ki radi, vse kar je lepega uničijo. Tudi v naši krajevni skupnosti je tako. Ko uredijo zelenico, jo nekateri prehodijo po dolgem in Jože Ržek počez. Tako pa delajo tudi z drugimi objekti, ki jih pridobimo v krajevni skupnosti. Menim, da bi morali organizirati več prostovdjnih delovnih akcij. Če bi ljudje vložili v določen objekt tudi svoje delo, bi ga prav gotovo bolj cenili." S % 0 I I r PRAZNIK OBČINE SLOVENJ GRADEC 1979 SPORED PRIREDITEV v počastitev praznika občine Slovenj Gradec od 25. maja do 10. junija 1979 PETEK, 1. junija 1979 Ob 10. uri položitev temeljnega kamna za izgradnjo proizvodne hale TOZD NTU Slovenj Gradec ob 12. uri nastop mladinskega pevskega zbora slovenske gimnazije iz Celovca na šolskem centru ob 18. uri kegljaški četveroboj ŠD ,.INVALID" na kegljišču v Slovenj Gradcu ob 20. uri koncert slovenjegraškega pihalnega orkestra v Umetnostnem paviljonu SOBOTA, 2. junija 1979 ob 9. uri srečanje delavcev vzgoje in izobraževanja občine Slovenj Gradec v Podgorju ob 10. uri otvoritev razstave likovnih del cicibanov VVZ Slovenj Gradec v otroškem vrtcu Slovenj Gradec ob 11. uri srečanje borcev Zidanškove brigade na Partizanskem domu ob 15. uri srečanje osebja in ranjencev SUPB Pohorje pri obnovljeni Pavčkovi bolnici Trška gora ob 15. uri tradicionalno medobčinsko tekmovanje v streljanju z MK puško na strelišču v Slovenj Gradcu ob 19.30 uri gostovanje SNG „DRAMA" iz Ljubljane (Molifere: ..Skapinove zvijače") v Podgorju NEDELJA, 3. junija 1979 Trim pohod na Kremžarico ob 9. uri medobčinski šahovski turnir v kavarni hotela Korotan ob 10. uri razvitje prapora krajevne organizacije ZZB NOV v Dovžah ob 15. uri nastop moških pevskih zborov iz Mislinja, Podgorja in Šmiklavža v osnovni šoli v Šmiklavžu ob 16. uri srečanje članov kulturnih društev Sele in Stari trg s skupnim kulturnim programom na Selah PONEDELJEK, 4. junija 1979 ob 15. uri odbojkarski turnir v Pamečah ob 19. uri literarni večer v glasbeni šoli Slovenj Gradec TOREK, 5. junija 1979 ob 8. uri recital dijakov šolskega centra „ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI" na osnovni šoli v Šmartnem ob 10. uri ponovitev recitala na osnovni šoli Mislinja ob 15. uri tekmovanje, članov strelskih družin v streljanju z zračno puško v domu telesne kulture SREDA, 6. junija 1979 ob 11. uri otvoritev proizvodne hale HP Kolinske, TOZD Slovenj Gradec ob 16. uri nogometna tekma NK Rudar Velenje: NK Partizan Slovenj Gradec ob 18. uri otvoritev razstave slovenske grafike in literarni večer v Mladinski knjigi PETEK. 8. junija 1978 ob 11.-uri otvoritev novih proizvodnih prostorov DO Gorenje-Fecro Slovenj Gradec ob 17. uri otvoritev mostu čez Mislinjo v Pamečah ob 19.30 revija pevskih zborov iz KS Mislinja v dvorani v Šentilju SOBOTA, 9. junija 1979 ob 9. uri rokometni turnir v domu telesne kulture ob 10. uri otvoritev novih prostorov LESNE -TOZD Tovarna pohištva Pameče ob 17. uri občinska revija folklornih skupin s sodelovanjem gostov iz Gornjega Milanovca na šolskem centru ob 18. uri otvoritev razstave častnega občana Božidarja Jakca ob njegovi 80-letnici v umetnostnem paviljonu ob 19. uri telovadna akademija TVD Partizan v domu telesne kulture NEDELJA, m junija 1979 ob 9. uri mimohod gasilskih enot iz občine Slovenj Gradec v Podgorju ob 10. uri svečana seja občinske skupščine v Podgorju ob 13,30 otvoritev letališča z letalskim programom v Turiški vasi * ★ Vsem delovnim ljudem in občanom občine Slovenj Gradec čestitamo za občinski praznik 2. junij in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag ► Skupščina občine Slovenj Gradec Izvršni svet skupščine občine Slovenj Gradec Občinska konferenca SZDL Slovenj Gradec Občinska konferenca ZKS Slovenj Gradec Občinski svet ZSS Slovenj Gradec Občinski odbor ZZB NOV Slovenj Gradec Občinska konferenca ZSMS Slovenj Gradec Občinska konferenca ZRVS Slovenj Gradec * TOVARNA USNJA SLOVENJ ORADEC z o.o. S svojimi TOZD - Usnjarna in tehnična konfekcija „UTEKS" TOZD - Tovarna gumirane žime in penastih mas „NTU" TOZD - Industrija delovnih zaščitnih sredstev, športne in avtokonfekci- je „PREVENT" TOZD - Kokos - sisal blazine „KO-SI" in delovno skupnostjo skupnih služb čestita ob občinskem prazniku vsem občanom in delovnim ljudem občine Slovenj Gradec. J lesna slovenj gradeč P. 3' d« GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA r.o. s svojimi tozdi vam nudi • vse vrste gozdnih asorti-mentov • turistične usluge • prevozne usluge • žagan les iglavcev • ladijski pod • iverne plošče, navadne in oplemenitene • oblazinjeno pohištvo • stavbno pohištvo sumo vrata intro okna izolir okna izolacijske šipe rolete za okna • klasična okna • stenske in stropne obloge • ogrodja za kavče • izvajamo : gojitvena dela gradbena dela izgradnja cest Vsem delovnim ljudem ža občinski praznik. in občanom občine Slovenj Gradec čestitamo ŠE ZA MESTO NI2JE V 28. kolu druge zvezne nogometne lige so doživeli nogometaši Rudarja nov poraz, tokrat v Bugojnem, kjer so srečanje s Iskro izgubili z rezultatom 1:0. Dva kola pred koncem prvenstva so Velenjča-ni na 12. mestu in spadajo med tista moštva, ki so med naj resnejšimi kandidati za izpad iz lige, še zlasti zato, ker jih v zadnjih dveh kolih čakata izredno težka nasprotnika: v nedeljo na domačem igrišču moštvo Maribora, v zadnjem kolu pa bodo gostovali v Vinkovcih. Upati je, da se bo nogometašem Rudarja v teh dveh kolih vendarle nasmehnila sreča in da jim bomo - seveda ob boljši igri; tudi v naslednji sezoni spremljali v drugi zvezni nogometni ligi. SAMO TOČKA V 6. kolu nadaljevanja prvenstva v Slovenski nogometni ligi - vzhod so nogometaši selekcije iz Šmartnega ob Paki razočarali svoje privržence, saj so na domačem igrišču z Litijo igrali le neodločeno 1:1/0:1/. V zadnji minuti prvega dela so gostje uspeli doseči zadetek iz enega redkihnasprotnih napadov. Kljub naporom domačih nogometašev, da srečanje čimprej odločijo sebi v prid, je vse do zadnjih minut kazalo, da bodo gostje dosegli nepričakovano zmago. Po številnih priložnostih domačih napadalcev pa je tri minute pred zaključkom srečanja Kopušar z glavo preusmeril predlo-žek Podgorška v mrežo in selekciji Šmartnega zagotovil točko. Selekcija Šmartnega bo v naslednjem kolu igrala z Železničarjem v Mariboru. ZA PRVO MESTO S PREDDVOROM Rokometašice Velenja so osvojile prvo mesto v vzhodni skupini slovenske rokometne lige in si • tako priborile možnost za uvrstitev v drugo zvezno ligo. Kdo bo novi drugoligaš bo znano po dveh srečanjih, kijih bo ekipa Velenja odigrala s selekcijo Preddvora, prvouvrščeno v zahodni skupini. Prvo srečanje bo jutri v Preddvoru, povratno pa čez teden dni v Velenju. Velenjčanke so v zadnjem srečanju na domačih tleh premagale ekipo Polane kar z 32:12/16:5/ in tako znova potrdile, da v vzhodni skupininiso imele pravega tekmeca. Z odgovorno in učinkovito igro so napolnile mrežo Polane in pokazale, da so pred odločilnimi kvalifikacijskimi boji za vstop v drugo zvezno ligo, dobro pripravljene. VELENJE: N.Kmetič, GKmetič l,Podbregar 4,Špoljar 6,Džordževič 2,Zemljak 5, Jan 7,Bovha 6,Krofi l,Koprivšek. ZANESLJIVA ZMAGA Rokometašice Šmartnega so v zadnjem prvenstvenem srečanju dosegle zanesljivo zmago in tako v vzhodni skupini Slovenske rokometne lige zasedle S.mesto. Na domačem igrišču so premagale selekcijo Brežic z rezultatom 21:8/10:5/ in si s tem priborile možnost, da v srečanju s petouvrščeno ekipo zahodne skupine v končni skupni razvrstitvi zasedejo 9.mesto. Igralke Brežic so v Šmartno pripotovale le s šestimi igralkami, zato domačinke niso imele težkega dela in so zlasti z učinkovitimi protinapadi vztrajno polnile njihovo mrežo. Njihova premoč je prišla do polne veljave zlasti v drugem delu, ko so dosegle enajst zadetkov, gostje iz Brežic pa le tri. ŠMARTNO: Tajnšek, Gril 2, Šmerc 4, Meh 6, Krevzel 4, Kolenc 5, Tajnik, Jeraj, Verbič. VELENJSKI ATLETI ČETRTI V Celju je bilo preteklo soboto, in v nedeljo finalno tekmovanje za atletski pokal SRS. Velik uspeh so dosegli atleti Velenja, saj so prvič pristali na četrtem mestu; to je za atleti Kladivarja, Gorice in Olimpije, pred Triglavom, Novim mestom, Mariborom... Vsi finalisti Velenja so dosegli izredno lepe rezultate, posebej so se odlikovali Peter Svet, pa Miklavžina, Šamu, Šalamova, Režek, Makovo-šek... Prvi dan tekmovanja je med moškimi Svet pretekel razdaljo 1500 m v času 3:51,3 in dosegel četrto mesto. Šamu je bil v teku na 10.000 m tretji z rezultatom 31,14,8. Štafeta 4 x 100 m je bila peta s časom 44,8. V daljavi je Režek bil drugi s skokom 720 cm. Med ženskami je prvi dan dosegla Šalamonova tretje mesto v teku 100 m ovire, v daljavi pa prav tako tretje mesto (544 cm). Drugi dan tekmovanja je prinesel še več pomembnih mest atletom Velenja. Popetru je bil tretji v teku na 800 m s časom 1.54,7. Svet je nastopil v teku na 5000 m in bil drugi s časom 14,15,2, Miklavžina pa šesti s časom 14,56,6. V teku 3000 m zapreke sta Anič in Šamu dosegla četrto in peto mesto (9:17,4 in 9:19,1). V štafeti 4 x 400 m so Velenjčani bili peti (3:30,5). V hoji na 20 km je bil Makovšek drugi (1.49:18), Dragoljevič tretji, Lemež četrti in Krajnc šesti. V troskoku ie bil Režek četrti (14,15). V disku je bil Rošer peti (43,86). Med ženskami lahko omenimo še Salamo novo, ki je drugi dan tekmovanja dosegla peto mesto v metu krogle (10,62) in Pečovnikovo, ki je bila peta v skoku v višino (155). H.J. VZPONI PAKLENICI IN KLEKU Medtem, ko imamo v dolini pravo poletje, so gore pokrite z debelo odejo snega, ki ga je bilo letošnjo zimo na pretek. Sonce počasi greje ledena nederja sten, sneg se topi in po žlebovih in grabnih gora neprestano drvijo plazovi. Gore počasi dobivajo poletno podobo. Za alpiniste je to čas „mrtve" plezalne sezone, toda počitka ni, svojo plezalsko žilico krotijo v kopnih stenah Pakle-nice in Kleka. Tako so alpinisti Šaleškega alpinističnega odseka med prvomajskimi prazniki plezali v čudovitih stenah kanjona Paklenice i vzpo-. Med Velebit. Opravili so preko 70 nov vseh težavnostnih stopenj pomembnejšimi ponovitvami omenimo Klin (VI A?) -Lesjak, Velebitaška (VI Ai) Avberšek, Prelog, Ljubljanska A,) - Jošt, Prelog, Famkina Ai) - Prelog, Cerjak in Lihtin«ej Vovk. Pred tednom dni pa sta ' in Avberšek plezala v stem 1 (Gorski Kotor). Ponovila sta kovo (VI Ai), HPD 90 (VI Ai) janstveno (VI A 2). .. naj CuDc, (VI (VI Culi Kleka Bran-in T; ZMAGA ANGELA V športnem parku na Ravnah h. Koroškem je bilo v nedeljo, 27. maja republiško terminsko tekmo vanje v atletskem mnogoboju. Inv» lidi se bodo štirikrat srečali ni terminskih tekmovanjih, naj bol jž rezultati pa bodo služili za sestavo republiške reprezentance za državno prvenstvo. Tekmovanja na Ravnah se je ud* ležil tudi član Društva invalidov ii Velenja Jože Angelo. V disciplinah peteroboja je dosegel dobre rezul-tate in tudi zmagal V posamezna disciplinah je'dosegel naslednje rt-zultate: vsa prva mesta v tekih: ni 60 m (8,4), na 100 m (13,0), 400 n (1:01,3); skok v daljino 4,99 m, met kopja v cilj, 24 točk - 3. mesto! Skupaj je dosegel 3.864 točk in prepričljivo zmagal. ; RI VSI NA KOLO Komisija za šport in rekreacijo pri občinski Zvezi telesno kulturnih organizacij Velenje bo organizirala v nedeljo 3. junija trim kolesarjenje. Start bo pred Rdečo dvorano in sicer med 8. in. 10. uro. Glede na to, da bo v nedeljo veljala prepoved vožnje za voznike z avtomobili, ki imajo parno registersko številko, organizator pričakuje veliko udeležbo. Seveda tudi tokrat vsakega čaka trim značka in lepa nalepka. OBVESTILO ENOTE TEMELJNEGA JAVNEGAl TOŽILSTVA VELENJE Enota Velenje temeljnega javnen tožilstva Celje nas je obvestila, daje pri temeljnem sodišču Celje - enotii Velenju vložila obtožni predlog zo per Jožeta Leskovška, vodja čistila naprave v TGO Gorenje ter Radi Milosavjjeviča in Franca Centriha, strojnika v čistilni xnapravi v TGO Gorenje Velenje. Imenovani so stoti li kaznivo dejanje onesnaženja ji uničevanja človekovega živega okolja. Tako Jože Leskovšek ni poskrbel za brezhibno delovanje čistilne i prave in ni ravnal po predpisih. Rado Milosavljevič in Franc Centri pa nista ravnala po predpisih internih tehničnih pravilnikih. Zato so od 24. do 29. decembra 1976 nerazstrupljeni cianidi, ki so znatno presegli najvišjo dovoljeno končen tracijo, odtekali v Pako in naprej i Savinjo, zaradi česar je prišlo do pogina rib in uničenja drugih živih organizmov od tovarne v Velenju do Celja. Pri tem so ribiške družine Šoštanj, Šempeter v Savinjski doliii ter Celje utrpele skupno škodo 1.190.000 dinarjev. Naše bogastvo in lepote Nepozabna je lepota, nepozaben je doživljaj, videti srno, kako se pase, videti srnjaka, kako ponosno dvigne glavo iz pomladanske paše. V maju srne poležejo. To bo nova generacija te lepote. A ne samo lepote. To bo bogastvo. Bogastvo, ki bi ga vsaka dežela morala ^ljubosumno čuvati. Srnjad je ena od naših prvih lovnih divjadi, ki tudi v ekonomskem pogledu nekaj pomeni. In bi ob morebitni sovražni agresiji predstavljala še veliko večji atribut v našem splošnem ljudskem odporu. To je rezerva, ki bi bila nam, ki svojo domovino poznamo, mnogo bolj dostopna, kot pa sovražnemu agresorju (ki bi ob morebitnem zalezovanju divjadi po skritih stečinali prišel točno v roke naših teritorial-cev). Torej, ni le naša moralna dolžnost, da čuvamo ta sestavni del našega naravnega okolja, marveč je to tudi naša državljanska dolžnost. Zakaj te besede? Na žalost niso bili preveč redki primeri, ki so ljudje v gozdu ali na polju pobirali mlado srnico in jo prinesli domov. Kaj zdaj? Lovec ve: Cinv je človek pložil svojo roko na divjad, jc ta izgubljena. Srna takega mLrdiča ne sprejme več. Odgojiti ga morajo ljudje. Toda ko tak mladič doraste, ni sposoben za izpust, saj ni pripravljen za trdo življenje v naravi, ker ni odraščal v naravnem okolju.Pri ljudeh je v stalni nevarnosti, da pride v kremplje sosedovemu psu, ki ga bo neizprosno raztigal. In če doraslega mladiča ne izpustijo, kaj potem? Čigav je? Petdeseti člen „ZJcona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč" jasno pove na koncu prvega odstavka: ,,Prepovedano je prijemanje in prilaščanje mladičev divjadi". Tu ni potrebno nobeno dodatno pojasnjevanje. Zakon predvideva tudi ustrezne kazenske sankcije za kršitelje tega člena. So primeri, ko se je mladič znašel v obori (z mrežo ograjenem prostoru). Ali je to prav? Naša lovska družina je zavzela do tega problema takšno stališče: Tudi če ne raziskujemo, kako je ta mladič prišel v oboro (prej omenjeni 50. člen jasno pove, da se to ne more zgoditi), ostane dejstvo, da srna v ograjenem prostoru nima možnosti naravne obrambe pred nevarnostmi, ki ji pretijo. Da je temu res tako, žalostno dokazuje primer v Lazah, kd sta dva psa vdrla v oboro in pokončala odraslega srnjaka in dve srni. ^ . - r Da ni bila ta srnjad v obori, bi še danes krasila našo zeleno domovino in bi še naprej predstavljala železno rr»oVvo za nrrrtrnr ohr.imbe - (V*S v Naj sklenemo teh nekaj misli s mo z nekaj opozorili: Maja poležejo srne svoje mladiče Če vidimo mladiča, kako ždi skriti gozdni podrasti, moramo vedeti, d ni izgubljen, da to ni zapuščei sirotica. Da njegova mati ve za njej in da bo prišla ponj. Pustimo ga pri miru. Le tako bo preživel. Če g primemo, je izgubljen. Mnogo mladičev konča pod kosit nico. Začni šteti, koliko mladičen si prihranil tak konec, koliko sijih rešil, kakšna vrednost je to. fte prej pa so jih morali poiskati, kajti večkrat se je zgodilo, da ih je skril sosed, ki je mlatil stočasno in je hotel z delom arej končati. Čeprav je bilo lelo silno naporno, je vmes jadla tudi marsikatera okrogla Johod lovcev ob dnevu mladosti Ko so lovci lovske družine ,Smrekovec" sestavljali načrt za dela in akcije v letošnjem letu, so med drugim tudi zapisali, da v okviru akcije „Nič nas ne sme presenetiti" in proslavitve dneva mladosti organizirajo pohod ob meji lovišča. V soboto, 26. 5. zjutraj so se zbrali, dobro opremljeni in kon-dicijsko pripravljeni, na dogovorjenem zbornem mestu v Loko vici. Tu se je začela približno 55 km dolga pot čez drn in itrn. Meje med lovišči so veči-ioma naravne, zato je bilo tre-oa pešačiti ne samo po cesti, marveč tudi ob potokih, grapah •n celo po gozdnih drčah. Pot ih je vodila iz Lokovice preko Skomega, Visoškega in Ljubiji, skozi Zaloko, Kal na Smrekove, kjer je bil predviden počitek. Po desetih urah hoje je bil >rvi cilj dosežen. Kmalu po Mi hodu v kočo, se je pričela azlegati pesem in bili so vsi 'eseli in ponosni, da zmorejo ak napor. Naslednji dan so ladaljevali pot od Smrekovca, >reko Slemena do Lajš pri Šoštanju. Po osmih urah je bil tudi irugi cilj dosežen. V gostilni „Pri Janezu" so se izmučeni posedli za mizo in si „privezali lušo", po napornem pohodu. Mnogo lepih besed je bilo zrečenih in navdušenja dolgo ti bilo konec. Preden so se' azšli so se dogovorili, da bodo fsako leto proslavili dan mla-losti na podoben način. J. F. pa tudi šal z gospo carjevimi hčerkami in deldo je bilo dovolj. Toda gospodar jih ne da kar tako. Najprej se je treba domeniti za poroko. Dekleta pomagajo pri mlačvi z velikim rešetom - redosejo, s katero ločijo zrnje od slame. Delo so zaključili s pomlačevanjem, ko so mlatiči s hitrimi zamahi cepcev izluščili iz klasja še zadnje zrnje. Vmes priteče še sosedov mlatič in jim vrže metlo. To je znak, da so pri njih mlačvo že zaključili. Vsi se poženejo za njim in ga ujamejo še pred gospodarjevo mejo, do kamor smejo. Delo so uspešno opravili in prične se „likof". Za polno mizo sedejo domači, mlatiči, pride še godec in sosed pa tudi drugi ne zamudijo tega veselja. Ob zvoku harmonike se zapraši pod nogami prešernih plesalk in plesalcev, pesem se prepleta z veselimi šalami in anekdotami. Delo so uspešno, opravili, napor in utrujenost sta pozabljena, čas je za veselje. S tem se je zaključila tudi preds'ava, ki so jo starejši in mlajši obiskovalci v polni dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki pozdravili z navdušenim ploskanjem. To pa je najboljši dokaz, da jim je bila všeč in hkrati spodbudno napotilo šmarški folldorni skupini, da s tovrstno dejavnostjo nadaljujejo tako uspešno, kos so začeli. J. KRAJNC Mlatiči se pripravljajo za delo. REK VELENJE DO ELEKTRO STROJNA OPREMA DSSS Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS DO ESO OBJA VLJA prosta delovna mesta in naloge: 1. Tajnika organav upravljanja Pogoji: — srednja ali višja izobrazba družboslovne smeri — zaželene delovne izkušnje — moralno politične kvalitete / Z Knjigovodja OS in prometnega davka Pogoji: — ekonomska ali administrativna srednja šola — zaželene delovne izkušnje Rok prijave je 15 dni od objave. Kandidati bodo obveščeni 30 dni po opravljeni izbiri. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili sprejema kadrovsko splošni sektor DO Elektrostrojna oprema Preloge b. št Velenje. SREČNO! VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE TOZD OS MIHA PINTAR - TOLEDO Komisija za delovna razmerja OBJA VLJA proste naloge in opravila: 1. dveh učiteljev razrednega pouka, PRU ali U za nedoločen čas. Stanovanja ni. 2. učitelja slovenskega jezika, PRU za določen čas (šol. I. 1979/80). Stanovanja ni. 3. 'lišnika za nedoločen čas. Stanovanje v šoli. Pogoji: končana poklicna šola kovinske ali lesne stroke, !>-letna praksa v stroki, smisel za delo z ljudmi; trimesečno poskusno delo. Vsi delavci začnejo z delom 1. 9. 1979. Prijave in drugo dokumentacijo sprejemamo 15 dni po objavi. rudarsko elektroenergetski kombinat HH velenje Kadrovsko-socialni sektor Razpisuje za šolsko leto 1979/80 naslednje KADROVSKE ŠTIPENDIJE: DO RUDNIK LIGNITA VELENJE 1. Na visokih šolah: — rudarska fakulteta, 6 štipendij — elektro fakulteta jaki tok, 3 štipendije — elektro fakulteta šibki tok, 2 štipendiji — strojna fakulteta, 3 štipendije — ekonomska fakulteta, 2 štipendiji — pravna fakulteta, 1 štipendija — FSPN - sociolog, 1 štipendija Z Na višjih šolah: — elektro jaki tok, 1 štipendija — elektro šibki tok, 1 štipendija — strojna, 1 štipendija Ob delu: — elektro jaki tok, 1 šolnina — elektro šibki tok, 1 šolnina — strojna, 4 šolnine — organizacija dela, 1 šolnina 3. Na srednjih šolah: — rudarsica, 10 štipendij — elektro jaki tok, 7 štipendij — elektro šibki tok, 4 štipendije — strojna, 10 štipendij — ekonomska, 3 štipendije — administrativna, 2 štipendiji Ob delu: — elektro jaki tok, 3 šolnine — elektro šibki tok, 2 šolnini — strojna, 5 šolnin — lesarska, 2šolnini 4. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — elektrikar jaki tok, 40 štipendij — ključavničar, 40 štipendij — vodovodni inštalater, 5 štipendij — mizar, 5 štipendij — črkoslikar, 1 štipendija — tehnični risar, 3 štipendije DO TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ 1. Na visokih šolah: — elektro fakulteta, 1 štipendija — elektro fakulteta šibki tok, 1 štipendija — strojna fakulteta, 2 štipendiji — gradbena fakulteta, 2 štipendiji — fakulteta za kemijo, 1 štipendija — ekonomska fakulteta, 2 štipendiji — pravna fakulteta, 1 štipendija Ob delu: — elektro fakulteta, 1 šolnina — strojna fakulteta, 1 šolnina — ekonomska fakulteta, 1 šolnina Z Na višjih šolah: — elektro jaki tok, 1 štipendija — elektro šibki tok, 1 štipendija — strojna, 2 štipendiji — gradbena, 2 štipendiji — ekonomska, 1 štipendija — pravna, 1 štipendija Ob delu: — elektro, 1 šolnina — strojna, 1 šolnina — gradbena, 1 šolnina — za varstvo pri delu, 1 šolnina — ekonomska, 1 šolnina 3. Na srednjih šolah: — elektro jaki tok, 1 štipendija — elektro šibki tok, 1 štipendija — strojna, 2 štipendiji — gradbena, 1 štipendija — ekonomska, 2 štipendiji — administrativna, 1 štipendija Ob delu: — elektro jaki tok, 1 šolnina — strojna, 1 šolnina — strojna delovodska, 1 šolnina — vse smeri delovodske za zainteresirane delavce 4. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — elektrikar jaki tok, 3 štipendije — elektrikar šibki tok, 3 štipendije — ključavničar, 10 štipendij — rezkalec, 1 štipendija — strugar, 1 štipendija — orodjar, 1 štipendija — vodovodni inštalater, 2 štipendiji 3G — avtomehanik, 1 štipendija — natakar, 1 štipendija — — kuhar, 1 štipendija — tehnični risar, 1 štipendija DO ELEKTRO STROJNA OPREMA 1. Na visokih šolah: — strojna fakulteta, 2 štipendiji Z Na višjih šolah: — strojna, 1 štipendija Ob delu: A — strojna, 2 šolnini 3. Na srednjih šolah: — strojna, 3 štipendije 4. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — elektro inštalater, 3 štipendije — obratovni elektrikar, 2 štipendiji — ključavničar, 20 štipendij — rezkalec, 6 štipendij — strugar, 3 štipendije — klepar, 5 štipendij — vodovodni inštalater, 2 štipendiji — inštalater centralne kurjave, 8 štipendij — inštalater izolacij in prezračevanja, 2 štipendiji — monter izolater, 1 štipendija DO PLASTIKA 1. Na visokih šolah: — elektro fakulteta - elektronika, 1 štipendija — strojna fakulteta, 1 štipendija — ekonomska fakulteta, 1 štipendija — filozofska fakulteta - psiholog, 1 štipendija Ob delu: — strojna fakulteta, 2 šolnini — elektro fakulteta - elektronika, 1 šolnina Z Na višjih šolah: Ob delu: — strojna, 1 šolnina — upravna, 1 šolnina 3. Na srednjih šolah: — strojna, 1 štipendija — administrativna, 2 štipendiji Ob delu: — strojna delovodska, T šolnina 4. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — elektrikar šibki tok, 3 štipendije — ključavničar, 2 štipendiji — rezkalec, 4 štipendije — strugar, 5 štipendij — orodjar, 4 štipendije — brusilec, 2 štipendiji DO TISKARNA: 1. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — offset tiskar, 2 štipendiji — knjigovez, 1 štipendija — montažerka, 1 štipendija DO AVTOPARK: 1. Potrebe pp učencih v gospodarstvu: — avtomehanik, 8 štipendij DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD 1. Potrebe po učencih v gospodarstvu: - natakarice, 3 štipendije DOEFE 1. Na višjih šolah: Ob delu: - ekonomska, 1 šolnina 2 Potrebe po učencih v gospodarstvu: - elektrikar jaki tok, 1 štipendija - ključavničar, 1 štipendija DSSS REK Velenje 1. Na visokih šolah: - pravna fakulteta, 1 štipendija - FSPN - sociolog, 1 štipendija - novinar, 1 štipendija čil ""»I Hi ~Vfcj (d /J3 isjfl M Opomba: Za študij ob delu se lahko prijavijo samo delavci REK-a Kandidati za kadrovske štipendije naj oddajo vlogo na obrazcu DZ 1,65 do 30. 6. 1979. K vlogi priložite fotokopijo spričevala zadnje končane šole ter potrdilo o vpisu. Prijave sprejema kadrovska služba REK Velenje, Rudarska 6 - oddelek za izobraževanje. evilka 21(483) - 1. junija 1979 vaš obveščevalec DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA VELENJE SPOROČA, da se je preselil iz prostorov v stavbi sodišča Velenje, Prešernova 1, v prostore »Delavske univerze Velenje", Titov trg 2 (drugo nadstropje - bivši prostori uprave časopisa „Naš čas"). Telefonska številka ostane nespremenjena. »tek, 1. junij - Justin >bota, 2. junij - Evgenij edelja, 3. junij - Karel onedeljek, 4. jhnij - Frančišek orek, 5. junij - Bonifacij ■eda, 6. junij - Zdenka strtek, 7. junij - Robert DEŽURSTVA: DRAVSTVENI DOM VE-ENJE: 6. 1979 od 7. do 20. ure dr. eksanara Žuber 6. 1979. od 20. dr. Dušan ogar 6. 1979 do 7. ure dr. Dušan Dgar 6. 1979 od 7. dr. Peter opitar 6. 1979 do 7. ure dr. Peter jpitar 6. 1979 od 7. do 20. ure dr. (an Kralj 6. 1979 od 20. dr. Pavle rošelj 4.4979 do 7. ure dr. Pavle tošelj RAZPRODAJAMO 1 letne kokoši, nesnice, bele težke, rjave ter grahaste plimestke. Hranjene so z domaČo hrano. Valilnica Vinter, Lopata 55, Cd je. UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjeno motorno kdo znamke NSU PRETIŠ 175 cm. Vprašajte Tekavčeva 5, Šoštanj. NUDIM poceni elektro-stalaterska dela v novih in tarih zgradbah. Peter Kolar 2304, Dobrna 34. UGODNO prodam novo kli-atsko napravo Super klima i, ki zrak filtrira, hladi, greje uravnava konstantno tempe-turo v stanovanju. Naslov v edništvu Našega časa. MOŠKI išče žensko za več-atno svidenje. Ponudbe poslana upravo lista pod šifro [aslužek". VRSTNO HIŠO v Kopru (Se-sdela) 4 sobe, kuhinja, sanita-s, klet, garaža, prodamo. Jn-rmacije po 15. uri na telefon 56-23- 229. FOTO PAJK Velenje OBVEZA da bo v nedeljo 10. junija t dan fotografiral samo v fo-iteljeju. Priporoča se vsem rnkam, ki želijo kvalitetne ■vne ali črnobele fotografije solidni ceni, da ga obiščejo, : imajo edino garancijo pd mačem fotografu. "jODNO PRODAM osebni PEUGEOT 504 - Q, let-1976, prevoženih 40.000 Informacije po tel. št. t—36—562. UGODNO PRODAM kamp šotor za 4 ose-tiije iproizvodnje, z vsemi ljučki. Naslov v uredništvu. REDNI KINO VELENJE - pet« ROMANTIKA V POSTELJI - danska sexi komedija 2. 6. - sobota ob 16., 18. in 20 uri DIVJA DIRKA - ameriški akcijski. Režija: Chuc BaiL Igrajo: Mkhael Sarraan, Norman Burton 3. 6. - nedelja ob 16., 18. in 20. uri DIVJA DIRKA - ameriški akcijski 4. 6. - ponedeljek ob 18. in 20. uri POLNE2NO POL GROBO -ameriški Režija: Michael Eitchie. Igrajo; Burt Reynolds, Kris Kristo-ffersob 5. 6. - torek ob 18. in 20 uri BOSKO BUHA - najnovejši domači vojni film. Režija: Branko Bauer. Igrajo: Ivan Kujončič, Dragan Bjelo-grlic, Ljubiša Samadjič 6. 6. - sreda ob 18. in 20. uri ALEJA PREKLETSTVA - ameriški znanstvenofantastični film. Režija: Jack Smight. Igrajo: Jean Michael Vincent, George Pepprad 7. 6. - četrtek ob 18. in 20. uri Z MEČEM V ROKI - nemški avanturistični. Režija: Bernhard Stephen. Igrajo: Alois Svehlik, Margit Tenner KINO DOM KULTURE VELENJE 4. 6. - ponedeljek ob 20. uri BOŠKO BUHA - najnovejši domači 3. 6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ROMANTIKA V POSTELJI - danska sexi komedija 4. 6. - ponedeljek ob 19.30 DIVJA DIRKA - ameriški akcijski 5. 6. - sreda ob 19.30 ALEJA PREKLETSTVA - ameriški znanstvenofantastični film KINO ŠMARTNO 1. 6. - petek ob 20 uri DIVJA DIRKA - ameriški akcijski 5. 6. - torek ob 20 uri ROMANTIKA V POSTELJI - danska sexi komedija KINO TOPOLŠICA od 1. 6. do 31. 8. 1979 se filmi ne bodo predvajali vojni film FILMSKO GLEDALIŠČE KINO ŠOŠTANJ 2. 6. - sobota ob 17.30 BOSKO BUHA - najnovejši domači vojni film 1. 6. 1979 Otvoritev likovne razstave V galeriji Kulturnega centra „Ivan Napotnik Velenje bodo drevi ob 17. uri odprli likovno razstavo učencev pobratenih osnovnih šol „Bruno Ivanovič" Split in „Anton Aškerc" Velenje ter drugih šol občine Velenje. Kulturni program, ki ga je pripravila osnovna šola „Anton Aškerc" Velenje, je posvečen mednarodnemu letu otroka. Razstava bo odprta do 12. junija 1979. Petkov kulturni večer Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Velenje „literarni večer", ki ga je pripravil odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje. Koncert pevcev iz Krakowa Drevi ob 20. /uri bo v domu kulture Velenje koncert Dekliškega pevskega zbora iz Krakowa, ki sodeluje na letošnjem Mladinskem pevskem festivalu v Celju. Vstopnine ni! ZAHVALA ob bdeči in nenadni nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in stare mame PEPCE OBLAK rojene Ledi nek, ki nas je zapustila v 51. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala tudi G.D. Škale, govornikom in duhovniku za opravljeni obred. ŽALUJOČI: mož, hčerka Manja z družino in sin Glisti ter ostalo sorodstvo Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti useda se na rožna tla in zajokala, ker te ni! V SPOMIN 2. junija 1979 minevata dve leti grenke bolečine, kar je kruta usoda pretrgala življenjski krog ljubljenemu možu in očetu IVANU DREVU iz Tavčaijeve ulice v Velenju Ne solze, ne čas ne morejo nas potolažiti Praznina je boleča, pogrešamo te. Vendar spomin nate ne bo nikeli ugasnil. Hvala vsem, ki se ga spominjate ali postojite ob njegovem pre rane m grobu. Vsi njegovi INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE INTERESNE STAVBNE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI OBČINE VELENJE Številka: 352/A- 1/77-02/4 Datum: 15. 5. 1979 Na podlagi 49. Cl. zakona o upravljanju In razpolaganju > stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS razumov v občinah ter plani vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih hiš in stanovanj v posamezni občini. O uporabi stanarine odločajo delovni ljudje in občani na osnovi samoupravnih sprejetih planov, upoštevaje načelo dobrega gospodarjenja, in sicer: - o sredstvih amortizacije v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti; - o sredstvih za vzdrževanje in upravljanje ter o združevanju dela teh sredstev v zboru stanovalcev stanovanjske hiše, v zboru stnovalcev krajevne skupnosti, v zboru uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti in v zboru uporabnikov temeljne skupnosti oziroma enote. Da bi življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ne bil preveč prizadet, bodo delovni ljudje in občani v samoupravnih sporazumih o določitvi ekonomske stanarine in o prehodu na ekonomske stanarine in v drugih aktih samoupravnih stanovanjskih skupnosti opredelili kriterije za delno nadomeščanje stanarin. Pravico do subvencije ima vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjuje dogovoijene kriterije. Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan, ne glede na družinski dohodek, prispevati vsaj del stanarine, subvencijo pa lahko prejama le za standardno stanovanje oziroma stanovanjsko površino. S samoupravnim sporazumom določijo podpisniki tudi druge kriterije za pridobitev subvencije. O pravici do subvencije bo odločal skupni organ občinske samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva v sodelovanju s pristojnim organom krajevne skupnosti Postopek za uveljavitev pravice subvencije naj bo čimbolj enostaven. 5. Za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju je bistvenega pomena, da dograjujemo samoupravno stanovanjsko skupnost tako, da tx> postala mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov delavcev združenega dela ter delovnih ljudi in občanov uporabnikov in izvajalcev tako na področju graditve novih stanovanj m upravljanja z obstoječimi družbenimi stanovanji. Delegatski sistem za zbor uporabnikov bo potrebno izpeljati tako, da bodo v odločanje vključeni delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, stanovalci v družbenih stanovanjih, varčevalci in pričakovalci stanovanj, člani stanovanjskih zadrug ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Praviloma naj bi povsod oblikovali posebne delegacije. V konferencah delegacij bo potrebno mnogo bolj opredeljevati stališča posameznih delegacij in jih medsebojno usklajevati. Zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati s področja graditve stanovanj od urbanistov, projektantov, gradbenikov in drugih ter delegati s področja vzdrževanja stanovanj se mora uveljaviti kot sestavni del samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je skupaj z zborom uporabnikov odgovoren za oblikovanje in izvajanje politike na tem področju. Zbor izvajalcev mora postati odprt za vse tiste izvajalce, ki so pripravljeni sodelovati kot izvajalci del na osnovi planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Za uresničevanje specifičnih potreb ustanovijo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti s samoupravnimi sporazumi enote oziroma temeljne skupnosti ter v ta namen združujejo tudi potrebna sredstva. Praviloma pa ustanovi enota ali temeljna skupnost v primeru izgradnje novih stanovanjskih sosesk, pri graditvi novih stanovanj v obstoječih soseskah ali krajevnih skupnostih ali za vzdrževanje, prenovo ali obnovo stanovanjskih hiš in stanovanj, za urejanje okolice, za urejanje pogojev bivanja ali za reševanje drugih skupnih vprašanj. Zbori stanovalcev in hišni sveti v družbenih stanovanjskih hišah so ne glede na lastništvo posameznih stanovanj obvezna oblika organiziranja stanovalcev. V zborih stanovalcev se uresničujejo neposredni interesi stanovalcev tako pri urejanju medsebojnih odnosov v niši kot tudi pri gospodarjenju in upravljanju s stanovanjsko hišo in stanovanji. Strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti in organizacije združenega dela, ki opravljajo strokovna dela pri upravljanju in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami so za svoje delo neposredno odgovorne samoupravni stanovanjski skupnosti, enoti ali temeljni skupnosti in hišnemu svetu - odvisno od tega, za kateri nivo opravljajo posamezna opravila. Praviloma se morajo oblikovati sredstva za plačilo teh storitev na podlagi srednjeročnih in letnih programov del in v odvisnosti od obsega, kvalitete in ažurnosti poslovanja teh služb in organizacij, to je v pogojih svobodne menjave dda. 6. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja naj v bodoče omogoči, da bodo pri oblikovanju in gradnji stanovanj v stanovanjskih soseskah sodelovali vsi zainteresirani dejavniki in da bodo neposredno vplivali na programsko in prostorsko zasnovo soseske, na raven in vrsto komunalne opreme ter na strukturo, kvaliteto in ceno stanovanjskih in spremljajočih objektov. Družbeno usmerjena stanovanjska graditev naj omogoči tudi racionalno stanovanjsko gradnjo in nenehno izboljšanje tehnologije graditve ter urejanja industrijskega načina gradnje stanovanj ter istočasno tudi ustvarjali pogoje za zdravo konkurenco med izvajalci del. Povsod kjer obstajajo pogoji, naj se za območje stanovanjske soseske oblikujejo enote ali temeljne skupnosti v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti, v katerih sodelujejo bodoči in sedanji stanovalci, zainteresirane temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in izvajalci. Preseči moramo sedanje ozke in kratkoročne poslovne in druge interese nekaterih izvajalcev del pri stanovanjski graditvi in njihov odpor do uveljavljanja družbeno usmerjene stanovanjske graditve kot prevladujoče oblike stanovanjske graditve. V organizacijah združenega dela, ki sodelujejo v izgradnji stanovanja in sosesk, je potrebno hitreje uveljaviti standardizacijo in industrijski način gradnje stanovanj in drugih objektov v soseski ter razvijati dohodkovne odnose med vsemi organizacijami, ki sodelujejo od načrtovanja do izgradnje kot izvajalci V okviru usmerjene stanovanjske graditve mora dobiti ustrezno mesto tudi združena stanovanjska gradnja. Stanovanjska zadruga mora postati oblika združevanja občanov, v kateri po načelu vzajemnosti in enakopravnosti združujejo svoja sredstva in delo z namenom, aa na organiziran način rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje tako pri graditvi oziroma nakupu kakor tudi pri gospodarjenju z objekti in stanovanji. Zato morajo biti delegati stanovanjske zadruge zastopani iz enote ali temeljne stanovanjske skupnosti. Da bi zadruge lahko uveljavljale svojo vlogo je potrebno, da v planih in programih samoupravnih stanovanjskih skupnosti ter v urbanističnih dokumentih dobijo ustrezno mesto. Zadruge pa se morajo samoupravno organizirati in vključiti v samoupravni sistem samoupravnih stanovanjskih skupnosti 7. Ob urejanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bo prihajalo tudi do neskladnosti med dejavniki, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, kakor tudi pri drugih samoupravnih odnosih med organizacijami združenega dela. Spore, ki nastajajo iz ten odnosov bo potrebno reševati z usklajevanjem in arbitražo oziroma v posebnih sodiščih združenega dela. 8. Vzporedno z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je potrebno pospešiti njihovo uveljavljanje tudi na področju komunalnega gospodarstva in zemljiške politike. Dosledno se morajo vzpostaviti samoupravni odnosi v komunalnih skupnostih in stavbno zemljiških skupnostih oziroma enotah samoupravnih komunalnih skupnostih. Dograditi pa je potrebno tudi sistem financiranja pridobivanja urejanja in komunalnega opremljanja stanovanjskih zemljišč in zagotoviti pravočasno pripravo na teh zemljiščih za stanovanjsko gradnjo in izgradnjo sosesk. Na stanovanjsko graditev in na gradnjo sosesk pomembno vplivata tudi prostorsko in urbanistično planiranje. V bodoče bodo morali tudi prostorski plani nastajati z neposrednim usklajevanjem s plani temeljnih organizacij združenega dela samoupravnih stanovanjskih skupnosti, krajevnih skupnosti in občin in v odvisnosti od gospodarskih in drugih vidikov družbene reprodukcije. Zato bodo morale skupščine občin nujno zagotoviti pravočasno sprejemanje prostorskih in urbanističnih planov ter na tej podhgi za posamezne soseske pripravljati tudi konkretne zazidalne načrte. Z namenom da bi usmerila aktivnost za hitrejše uveljavljanje novih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je Skupščina SR Slovenije sprejela naslednje sklepe 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj na osnovi sprejetih stališč: - pripravi predlog sprememb in dopolnitev vseh zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva in jih uskladi s temi stališči; - pripravi predlog za spremembo davčne in kreditne politike (davčne olajšave.na področju stanovanjske gradnje, vlaganj lastnih sredstev občanov, kreditiranje stanovanjske gradnje in nakupa stanovanj in do anuitet); - pripravi predlog sprememb in dopolnitev zakona o graditvi objektov (financiranje v družbeno usmeijeni gradnji stanovanj in sosesk); ' - v predlog dopolnitev zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti in drugih zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva, vključi določbe, ki bodo omogočale ustanavljanje sodišč združenega dela za reševanje sporov na stanovanjsicem področju; - pripravi sistemske rešitve na področju financiranja stanovanjske gradnje; - pripravi urbanistične standarde, komunalne standarde in standarde za industrializacijo stanovanjske graditve ter tehnično regulativo; N — prouči možnost znižanja dajatev organizacijam združenega dela in zasebnim obrtnikom, ki se pretežno ukvaijajo z vzdrževanjem stanovanj; - prouči možnost, da zavod za statistiko SR Slovenije v sodelovanju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje in informacijski sistem pripravi enoten sistem zbiranja in spremljanja evidence individualne stanovanjske graditve v SR Sloveniji. in priporočila: 2. Skupščinam občin, Skupščini mesta Ljubljane in Skupščini obalne skupnosti Koper: - da skrbijo za izdelavo in sprejemanje urbanistične dokumentacije v skladu s planom družbenega razvoja občine; - da z ukrepi pospešijo sklenitev samoupravnih sporazumov o racionalizaciji stanovanjske graditve v občinah; - da pristopijo k pripravi samoupravnih sporazumov o uveljavljanju ekonomske stanarine in o prehodu na ekonomske stanarine; - da sodelujejo v družbeno usmeijeni stanovanjski gradnji in prevzemajo svoj del nalog in odgovornosti v uresničevanju stanovanjske gradnje ter v tej zvezi uveljavljajo take ukrepe, da bo pridobivanje, urejanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč usklajeno s plani stanovanjske graditve in izgradnje sosesk; - da s politiko in ukrepi podpirajo družbeno usmerjeno zadružno stanovanjsko gradnjo; - da zagotavljajo pogoje za razvoj obrtne in servisne dejavnosti v občinah; - da pospešeno pripravljajo vse potrebne predpise za izvajanje sprejete stanovanjske politike v občinah; - da poskrbijo za organizacijo ustrezne službe za pomoč občanom pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo. 3. Samoupravnim stanovanjskim skupnostim: - da pospešijo peobrazbo samoupravne stanovanjske skupnosti s tem da v zboru uporabnikov dobijo možnost odločanja poleg delavcev temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti tudi stanovalci v zborih stanovanjske hiše in zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, pričakovalci stanovanj, varčevalci pri stanovanjskih in poslovnih bankah in člani stanovanjskih zadrug ter v zborih izvajalcev, vsi tisti izvajalci, ki izvajajo dela na tem področju in ki so dejansko zainteresirani in pripravljeni, da bodo taka dela izvajali (zazidalni načrti, načrti za objekte, izgradnja stanovanj, vzdrževanje itd); - da v pripravaii za sprejem srednjeročnih pianov za obdobje 1981-1985 zagotavljajo pogoje, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani postali odločujoč dejavnik pri načrtovanju, razreševannju stanovanjskih vprašanj in urejanja sosesk ter da bodo plani samoupravne stanovanjske skupnosti nastajali na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjske skupnosti; - da v sodelovanju z vsemi dejavniki v občini skrbijo za sklepanje samoupravnih sporazumov o družbeno usmeijeni stanovanjski gradnji in gradnji sosesk ter v ta namen usmerjajo združena sreditva temeljnih organizacij združenega dela, bančna sredstva in sredstva varčevalcev; - da na podlagi stališč za enotno politiko prehoda na ekonomske stanarine pravočasno pripravijo potrebne ukrepe za prehod na ekonomske stanarine (potrebni računi, izdelan kriterij za subvencije, pripravljeni programi del iz sredstev amortizacije in vzdrževanja, zagotovljeni izvajalci del za predvideni program in drugo); * j - da pripravijo ukrepe za realizacijo dogovora o premiranju namenskega stanovanjskega varčevanja in v ta namen v svojih planih zagotovijo ustrezna sredstva; - da pospešijo preobrazbo strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti in organizacij za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v skladu z zakonom o združenem delu; - da pospešijo sprejem dogovorov in ukrepov, s katerimi bodo v občinah uveljavili lastno udeležbo delavcev za pridobitev družbenega stanovanja; - da s posebnimi delovnimi programi pospešujejo uresničevanje nalog, ki izhajajo iz Družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj v SR Sloveniji in Družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve. 4. Krajevnim skupnostim - da se aktivno vključijo v življenje zborov stanovalcev in oblikovanje hišnih svetov v hišah ter zborov stanovalcev v soseskah in v krajevni skupnosti; - da sodelujejo pri oblikovanju planov gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in planov graditve novih stanovanjskih sosesk in pristopajo k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov krajevne skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti; - da sodelujejo pri uveljavljanju ekonomskih stanarin in subvencioniranju stanarin in sprejmejo samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine. 5. Temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim - da sprejmejo programe razreševanja stanovanjskih vprašanj delavcev temeljnih organizacij združenega dela in programe izgradnje sosesk in zagotavljajo njihovo uresničitev s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti; - da že v tem delu pričnejo uveljavljati nov sistem financiranja stanovanjske graditve temelječ na zagotavljanju sredstev iz čistega dohodka; - da sprejmejo samoupravni sporazum o oblikovanju ekonomskih stanarin in o prehodu na ekonomske stanarine. 6. Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije - da se ustrezno organizira in usposobi za prevzem tistih nalog, ta so v interesu vseh samoupravnih stanovanjskih skupnosti in ki terjajo strokovno delo pri razreševanju ddgoročnih in kratkoročnih nalog na področju stanovanjskega gospodarst\a; - da sodelujejo pri pripravi in usklajevanju srednjeročnega plana za področje stanovanjske graditve v SR Sloveniji V sodelovanju s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin skrbi za spremljanje izvajanja srednjeročnih in letnih planov stanovanjske graditve ter za to izdela predlog analitičnih osnov in evidenc; . - da v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v republiki in občinah pospešuje konstituiranje in vsebinsko delov nje samoupravnih stanovanjskih skupnosti, da bodo postale mesto usklajevanja interesov uporabnikov in izvajalcev; - da v sodelovanju s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi in skupnostmi socialnega varstva ter njihovo republiško skupnostjo pripravlja osnove in kriterije za delon nadomeščanje stanarin; - da pripravi in v okviru odbora podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj v SR Sloveniji sprejme enotno metodologijo za ugotavljanje cen in razlik v cenah stanovanj; - da v zvezi z izvajanjem zakona o sistemu družbenega planiranja in zakona o urbanističnem planiranju v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in njihovimi zvezami, pripravi metodologijo planiranja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje in izgradnje stanovanjskih sosesk in druge akte za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo; - da v sodelovanju z Gradbenim centrom Slovenije organizira stalno razstavo in izbor najuspelejših projektov stanovanjskih objektov v SR Sloveniji; - da v sodelovanju z Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije daje strokovno pomoč pri izvajalcu družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj v SR Sloveniji in družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve. 7. Samoupravnim interesnim skupnostim, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanjskih sosesk ter njihovim republiškim zvezam - da v skladu z družbenimi plani dolgoročno načrtujejo in usklajujejo politiko kompleksne stanovanjske graditve z upoštevanjem pravočasne pridobitve, urejanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč; - da sodelujejo pri snovanju in realizaciji družbeno usmerjene stanovalke graditve in izgradnje sosesk; - da se vključijo v pospešeno sklepanje samoupravnih sporazumov o oblikovanju cen stanovanjske graditve in o racionalizaciji stanovanjske graditve ter pristopijo k samoupravnemu sporazumu za izgradnjo zaključenih stanovanjskih sosesk; 8. Drugim skupnostim in organizacijam - da združenje bank SR Slovenije poskrbi za enotno ustanavljanje in delovanje enot posebnih temeljnih bank za stanovanjsko gospodarstvo oziroma posebnih stanovanjskih bank; - da Raziskovalna skupnost Slovenije skrbi za uresničevanje samoupravno dogovorjenega programa razvojno raziskovalnega dela in razvoja inventivne dejavnosti na stanovanjskem področju; - da skupnosti socialnega varstva sodelujejo pri uveljavljanju ekonomskih stanarin ter uveljavljajo tak sistem družbene pomoči, ki bo zagotavljal socialno in ekonomsko varnost človeka. 9. Gospodarski zbornici Slovenije - da vpliva na planiranje zadostnih izvajalskih in materialnih kapacitet za planirano stanovanjsko gradnjo; - da pospeši integracijske procese med izvajalci stanovanjske graditve vključno z izvajalci zaključnih del in pospeši dohodkovno povezanost vseh v stanovanjski gradnji sodelujočih izvajalcev; - da predlaga ukrepe za pospešen razvoj kapacitet temeljnih organizacij združenega dela in drobnega gospodarstva za opravljanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na stanovanjskih hišah; - da skupaj z birojem gradbeništva pripravi merila in pogoje za ustanavljanje in registracijo projektantskih organizacij združenega dela: - da predlaga in pospeši vključitev vseh izvajalcev stanovanjske graditve v samoupravno sporazumevale o usmerjeni stanovanjski graditvi: - da krepi inventivno dejavnost in razvojno raziskovalno delo na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; - da skrbi za izvajanje družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje in akcijskega programa racionalizacijskih del. OBRAZLOŽITEV k osnutku stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadafnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu Bolj odločno in bolj dosledno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je nujnost, ki jo narekuje uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, prav tako pa je to naloga, ki izhaja iz sklepov nedavnih kongresov ZKS in ZKJ ter kongresov Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije. Sedanji rezultati kažejo, da se družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu le počasi uveljavljajo. Tako stanje ugotavljamo tako na področju družbene reprodukcije, kajti stanarine ne zagotavljajo normalne amortizacije stanovanjskega sklada in tudi ne zadoščajo za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, kot tudi na področju graditve, kjer se še vedno vzpostavljajo odnosi na starih osnovah tako v pogledu sredstev za stanovanjsko graditev kot tudi na področju gradit\e, kjer se še vedno vzpostavljajo odnosi na starih osnovah tako v pogledu sredstev za stanovanjsko graditev kot tudi pri gradnji stanovanj, kjer še vedno prevladuje gradnja za trg. Tudi samoupravno organiziranje in povezovanje vseh zainteresiranih delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti še ne zagotavlja, da bi bfli ielovni ljudje in občani že nosilci vseh odločitev na tem področju. Z namenom, da bi se ti in drugi problemi v stanovanjskem gospodarstvu hitreje in uspešneje razreševali so se družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, strokovni in upravni organi v občinah in republiki organizirali, da bodo na temelju sklepov in stališč oblikovanih v zvezi komunistov, in na osnovi predlogov novih rešitev vspodbudili aktivnost v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v hišnih svetih in zborih stanovalcev, v samoupravnih interesnih skupnostih in občinah za hitrejšo preobrazbo odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Predložena Stališča, sldepi in prporočila naj po koncu široke javne razprave postanejo osnova za oblikovanje nove zakonodaje in osnova za preobrazbo odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Družbenoekonomski donosi, ki jih uveljavljamo na področju graditve stanovanj temeljijo na naslednjem: - da so temeljni nosilci vseh odločitev o sredstvih za stanovanjsko graditev in njihovem združevanju in uporabi delovni ljudje in občani, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v zborih stanovalcev, soseskah, krajevnih skupnostih ter v samoupravnih stanovanjskih skupnostih; - da se mora v celoti uveljaviti vpliv delovnih ljudi in občanov na določanje stanovanjske politike v občini; - da temeljni nosilci financiranja stanovanjske graditve združujejo sredstva za graditev stanovanj v samoupravnih stanovanjskih skupnostih in v njih določajo politiko in program graditve stanovanj ter skup j upravljajo tanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina; - da se uveljavi načelo, daje vsak po svojih zmožnostih dolžan prispevati lastno udeležbo za pridobitev družbenega ali zasebnega stanovanja; - da bo temelj novih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu realno družbeno planiranje in programiranje stanovanjskih potreb v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih stanovanjskih skupnostih in občinah. Vsi plani stanovanjskih potreb morajo biti odraz konkretno opredeljenih interesov delovnih ljudi in občanov, izhajati pa morajo iz realnih materialnih možnosti združenega dela. Upoštevaje zgornja načela se bodo v novem sistemu financiranja stanovanjske graditve za te namene uporabljala naslednja sredstva: del sklada sKupne porabe, razporejen iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela, sredstva iz pokojnin, lastna sredstva občanov, bančna sredstva, amortizacija stanovanjskih hi5 in stanovanj v družbeni lastnini in v manjšem obsegu tudi sredstva za solidarnostno gradnjo stanovanj, oblikovan iz dohodka temeljih organizacij združenega dela. Vsa sredstva za stanovanjsko graditev se bodo združevale v samoupravnih stanovanjskih skupnostih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti. S temi sporazumi bo določena višina združenih sredstev in kriteriji, po katerih bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela pridobivali družbena ali zasebna stanovanja. Od višine združenih sredstev za stanovanjsko graditev bo odvisno uresničevanje samoupravno sprejetih planov stanovanjske graditve v občini. Plani in programi stanovanjske gradnje bodo osnova za izračun potrebne višine in dinamike združevanja sredstev, ob upoštevanju še drugih virov financiranja, ki bodo namenjena za zadovoljevanje potreb po stanovanjih (sredstva družbene pomoči, amortizacija stanovanj, lastna sredstva občanov, bančni krediti). S samoupravnimi sporazumi bo potrebno določiti minimalne obveznosti in višino združenih sredstev tistih*temeljnih organizacij združenem dela,-ki stanovanjskih potreb nimajo ali pa se te potrebe pojavljajo le občasna Pri tem bo potrebno uveljavljati načelo vzajemnosti, s čimer se bo zagotavljalo načelo, da je vsaka temeljna organizacija združenega dela, ne glede na to ali stanovanja trenutno potrebujejo ali ne, dolžna oblikovati in združevati del sredstev za stanovanjsko graditev. Da bi tiste temeljne organizacije združenega dela, ki v določenem trenutku ne bodo imele potreb po stanovanjih, obdržale realno vrednost svojih združenih sredstev, bo potrebno ta sredstva za vsako leto združevanja evidenčno preračunati v vrednost stanovanjske površine, ki bi jo lahko z njimi pridobili v tem leta Temeljne organizacije združenega dela bodo združevale vsa za stanovanjsko graditev namenjena sredstva, praviloma kot mesečne ali trimesečne akontacije v samoupravnih stanovanjskih skupnostih, v katerih bodo delavci uresničevali svoje potrebe in interese na način, za katerega se bodo dogovorili s samoupravnimi sporazumi. NAMENSKO ZDRUZEVENJE SREDSTEV Namensko združevanje sredstev za stanovanjsko graditev in zadovoljevanje potreb delavcev in občanov po stanovanjskih enotah je namenjeno financiranju gradnje družbeno najemnih stanovanj, kreditiranju nakupa etažnih stanovanj, kreditiranju individualne stanovanjske gradnje, prenovi obstoječega stanovanjskega fonda in premiranju namenskega varčevanja. Poleg financiranja gradnje družbenih najemnih stanovanj in kreditiranja nakupa etažnih stanovanj in individualne gradnje bo del združenih sredstev namenjen vzajemnosti — odvisno od potreb in možnosti v posamezni občini. Za uveljavitev novega sistema financiranja stanovanjske graditve je bistvenega pomena programiranje in planiranje dejanskih stanovanjskih potreb delovnih ljudi in občanov. Programi reševanja stanovanjskih potreb morajo postati sestavni del planov temeljnih sporazumov o temeljih planov delovne organizacije, krajevne skupnosti in samoupravnih stanovanjskih skupnosti ter dogovora o temeljih plana občine. Za uresničevanje zasnove bodočih sosesk bo nujno v temeljnih organizacijah uveljaviti planiranje vseh potreb delavcev in s samoupravnimi razumi o temeljih planov krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih pnosti zagotavljati tudi sredstva z izgradnjo vseh tistih objektov in naprav, ki so potrebni delovnim ljudem in občanom v stanovanjski soseski. Planiranje v stanovanjskem gospodarstvu mora postati dolgoročno, zavzemali se bomo za 10 letno planiranje. Praviloma naj bi vsak delavec vedel, kdaj bo rešil svoj stanovanjski problem odvisno od tega, koliko bo sposoben sam in njegova temeljna organizacija združenega dela združiti sredstev za razrešitev stanovanjskega vprašanja upoštevanje tudi bančna in druga sredstva, s katerimi upravljajo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti in v primerih, ko bo potrebna solidarnost in vzajemnost pri sredstvih, ki e bodo oblikovala s samoupravnimi sporazumi za ta namen graditve stanovanj. V bodoče bo v zakonu predpisana samo obveznost zagotavljanja sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu in določen način zagotavljanja sredstev iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela v primerih, ko posamezne temeljen organizacije združenega dela ne bi sprejele samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in bi s tem ogrožale izvajanje plana te skupnosti. Višino sredstev bodo v obeh primerih določale skupščine občin na osnovi plana samoupravne stanovanjske skupnosti. LASTNA SREDSTVA DELAVCEV IN OBČANOV Z novim sistemom financiranja stanovanjske gradnje uvajamo kot pomemben vir financiranja tudi lastna sredstva delavcev in občanov. Lastna udeležba bo obvezna (določena z zakonom) pri pridobitvi pravice uporabe družbenega stanovanja, pri prenovi (revitalizaciji) obstoječega stanovanja in pri nakupu etažnega stanovanja ter pri individualni gradnji. Vzporedno bomo dogradili tudi obstoječ sistem stanovanjskega varčevanja in ga razširil praktično na vse delovne ljudi in občane vključno tudi otroke. Z uvedbo obvezne lastne udeležbe delavcev in občanov za pridobitev stanovanja in z razširitvijo stanovanjskega varčevanja ter z uveljavljanjem ekonomske stanarine se bodo postopoma izenačili pogoji pri uporabi stanovanja. Bodoča usmeritev pri gradnji stanovanj bo skazi politiko lastne udeležbe dajala prednost gradnji in pridobivanju družbenih stanovanj in v gradnji individualnih stanovargskih hiš prednost zadružni in usmerjeni gradnji stanovanjskih hiš. Višina lastne udeležbe bo odvisna od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine ter od politike in potreb združenega dela. Osnove in merila za določanje višine lastne udeležbe kot pogoja za pridobitev družbenega stanovanja naj temeljijo na naslednjih minimalnih skupno dogovorjenih kriterijih: - višina lastne udeležbe znaša 5-20 % od vrednosti stanovanja, razen pri pridobitvi pravice do uporabe solidarnostnega stanovanja, za katero bo znašala lastna udeležba 1-4 % od vrednosti stanovanja. Tako določena višina lastne udeležbe bi znašala v strukturi združenih sredstev za pridobitev družbenih stanovanj poprečno 10 %. Pri solidarnostnih stanovanjih bo lastna udeležba le simbolična. Minimalno višino lastne udeležbe bo potrebno določiti z zakonom; - osnova za obračun višine lastne udeležbe je vrednost stanovanja (izražena v m^ stanovanjske površine, pomnožene s ceno); - višina lastne udeležbe (izražena v odstotku) bo odvisna od doseženega dohodka na družinskega člana, izračunanega iz skupnega dohodka občanov in njegove primerjave s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja. Za določitev lastne udeležbe bo potrebno izdelati ustrezne lestvice izračunov z vsemi elementi; - za lastno udeležbo se smatrajo privarčevana zasebna sredstva in na privarčevana sredstva pridobljeno posojilo iz bančnih sredstev; - lastna udeležba je obvezna pri vsaki vselitvi v družbeno najemno stanovanje. V primeru selitve v drugo družbeno najemno stanovanje pred določenim rokom za vračilo lastne udeležbe se opravi poračun, pri čemer je osnovna razlika v površini in kvalitete stanovanj, pri starem stanovanju pa njegova revalorizirana vrednost; - dobo vračanja enotno predelimo na 10 let s 3 % obrestno mero. Ocenjujemo, da je taka opredelitev v sedanjih razmerah objektivno zasnovana (upoštevano je povprečje); - po desetih bo dobil občan sredstva vinjena v enkratnem znesku ali s petletnim maratorijem t j. v petih letnih obrokih (od šestega do sedmega leta). Če se bo izselil iz stanovanja pred pretekom desetih let, mu bodo sredstva v celoti vrnjena; - za vrnitev lastne udeležbe bodo rabila združena sredstva pri stanovanjski skupnosti; - vsakdo, ki bo želel pridobiti pravico na družbenem najemnem stanovanju, bo moral predložiti dokazilo, da varčuje ali da ima privarčevana sredstva oziroma mora biti varčevalec najmanj eno leto pred pridobitvijo pravice uporabe na družbenem stanovanju oziroma privarčevati (ali kako drugače pridobiti) potrebna sredstva po teh kriterijih. Za mlade družine bodo veljali še naslednjih kriteriji: - mlada družina bo pridobila stanovanjsko pravico le, če bo namensko varčevala za lastno udeležbo, ki jo bo v vsakem primeru morala prispevati najkasneje v petih letih (kar bo odvisno od materialnega položaja družine); - varčevanje mora biti zagotovljeno z administrativno prepovedjo na osebni dohodek; , - ob nastanku obveznosti za plačilo lastne udeležbe to je po petih letih od pridobitve stanovanja, se ponovno preveri višina udeležbe glede na dohodek na družinskega člana in glede na valorizirano vrednost stanovanja ob nespremenjenih kriterijih; - ob pridobitvi pravice na družbenem stanovanju starost nobenega od zakoncev ne sme biti več kot 30 let in da nobeden nima več kot 5 let delovne dobe; - lastna udeležba je obvezna tudi pri pridobitvi pravice do uporabe kadrovskih stanovanj. EKONOMSKE STANARINE S prehodom na ekonomske stanarine bo vprašanje tekočega prilagajanja anuitet splošni ravni cen potrebno ponovno urediti, in sicer s posebnim zakonom, ki bo reguliral nekatere pogoje stanovanjskega kreditiranja in v tem okviru tudi višino anuitet v odnosu do splošnih gospodarskih gibanj (upoštevan bi moral biti odnos stanarina - anuiteta, osebni dohodek -anuiteta in podobno). V bodoče bo potrebno prilagajanje anuitet enotno urediti za vse kredite, ki jih pridobivajo delovni ljudje in občani namensko za nakup ali gradnjo stanovanj. Davčna politika bo morala vspodbujati občane k angažiranju lastnih sredstev pri reševanju stanovanjskih vprašanj, zato pa bo potrebno davčne predpise na stanovanjskem področju prilagoditi družbenoekonomskim ciljem. V tem smislu je bilo v zadnjih letin sicer nekaj narejenega vendar ne dovolj (desetletna oprostitev davka od novih hiš oziroma stanovanj, oprostitev plačila dodatnega davka na dohodek pri prodaji stanovanja, če se sredstva vlagajo v novo stanovanje za lastno družino). Nadaljnja proučevanja bi morala iti v to smer, da bi anuitete za stanovanjska posojila, kakor tudi mesečno namensko stanovanjsko varčevanje občanov upoštevali kot odbitno postavko pri ugotavljanju davčne osnove, od katere se plačuje davek na skupni dohodek občanov. Nadalje bi pri obdavčevanju dohodka od prodaje stanovanja oziroma stanovanjske hiše morali davčnemu zavezancu priznavati kot vložena sredstva v novo stanovanje tudi plačilo komunalnih stroškov in prispevkov in vse druge z gradnjo povezane izdatke, seveda na podlagi ustreznih dokazil in za določeno obdobje. Proučiti bomo morali morebitno zmanjšanje prometnega davka na gradbeni material - tako republiškega kot občinskih, ter zmanjšanje ali deloma tudi odpravo dajatev in taks, ki jih občani plačujejo v postopku za pridobivanje gradbeno-tehnične dokumentacije, overovljanju kupoprodajnih, kreditnih in drugih pogodb, raznih vknjižbah itd., ter ukinitev takse za tehnični prevzem stanovanjske hiše. Za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva in uveljavitev družbenoekonomskih odnosov na tem področju je treba zagotoviti, da bodo temeljni nosilci vseh odločitev v stanovanjskem gospodarstu delovni ljudje v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in stanovalci v zborih stanovalcev v hiši, soseski in krajevni skupnosti ter v samoupravnih stanovanjskih skupnostih. C P Temeljni pogoji za oblikovanje ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu tako na področju graditve kot pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je uvedba ekonomskih stanarin. Ekonomsko stanarino opredeljujemo kot družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki upoštevaje splošno raven cen ter konkretne potrebe za enostavno reprodukcijo. Tako opredeljena stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskih hiš in stanovanj tema ta način ohranja njihovo stalno realno vrednost Ekonomska stanarina bo zagotavljala večjo materialno osnovo za samoupravljanje in odločanje stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, s tem pa zagotavlja gospodarno vzdrževanje stanovanj. Tako usmeritev v naslednjem obdobju narekuje tudi „ Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979". Ekonomska stanarina mora zagotavljati minimalno amortizacijo, ki ne more znašati manj kot 1 % valorizirane vrednosti stanovanja. V letih 1979-1980 velja izjema, ki je dovoljevana z zakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš m stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št 22/78) .ko se lahko določi nižja stopica amortizacije. Z amortizacijo gospodarijo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu s programi in plani skupnosti Ekonomska stanarina pa mora zagotavljati tudi vzdrževanje stanovanjskih hB in stanovanj v skladu s sprejetimi normativi in standardi in na osnovi programa vzdrževalnih del hiše oziroma sklada stanovanjskih hiš v občini Iz stanarine se oblikujejo tudi sredstva za upravljanje, iz teh sredstev pa se financirajo predvsem opravila, ki so vezana na delovanje samoupravnih organe* delegatskega sistema ter strokovna opravila, ki jih opravljajo strokovne službe stanovanjskih skupnosti ali specializirane organizacije združenega dela. Viiino sredstev za vzdrževanje in upravljanje bodo delovni ljudje in občani ugotavljali na podlagi normativov in na osnovi dejanskih potreb in možnosti Za prehod na ekonomske stanarine bo potrebno pripraviti v vseh občinah izračune bodoče stanarine. Izračuni pa bodo morali temeljiti na izdelanih programih za amortizacijo in vzdrževanje ter upravljanje. V občinah bi bilo potrebno pregledati obstoječe odloke o tehničnih normativih za trajanje posameznih elementov, delov in naprav v stanovanjih in stanovanjskih hišah m eventualno sprejeti dopolnitve oziroma spremembe. Ekonomsko stanarino in prehod na ekonomsko stanarino bodo določili delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi za območje posamezne občine. Samoupravne sporazume bodo sprejemali delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, stanovalci v družbenih stanovarriskih hišah in skupščina občine. Stanarino posameznega stnaovanja bo ugotavljala samoupravna stanovanjska skupnost oziroma utrezen organ skupnosti v odvisnosti od vrednosti stanovanja m v skladu z zakonom, tehničnimi normativi in standardi in v skladu s samoupravnim sporazumom o določitvi ekonomske stanarine in o prehodu na ekonomske stanarine. Prehod na ekonomske stanarine v SR Sloveniji naj bi temeljil na enotnih ifhodiičih, upoštevati pa bo potrebno specifične pogoje v vsaki občini. Skupna izhodišča so predvsem naslednja: - stanarina mora pokrivati najmanj amortizacijo v višini 1 % od revalorizirane vrednosti stanovanja ter upravljanje; - osnova za izračun ekonomske stanarine je revalorizirana vrednost stanovanja na dan 31. 12. 1978 in srednjeročni plan vzdrževanja in Kpravljanja; - prehod na ekonomske stanarine se določi v samoupravnem sporazumu s tem, da je postopen in da bodo najkasneje 1985 v vseh občinah prešli na ekonomske stanarine; - v letih prehoda na ekonomske sttanarine se k izračunanemu in samoupravno dogovoijenemu deležu stanarine priračunava tudi povečanje stanarine zaradi revalorizacije stanovanjskih hiš in stanovanj (v skladu z aakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj -Vladni list SRS, it 22/78) in zaradi višjih cen za vzdrževanje in upravljanje. V dosedanjih razpravah se je izoblikovalo mnenje, da uveljavimo sistem enakomernega povečevanja stanarine, to pa pomeni, da bo v času prehoda na ekonomske stanarine stanarina za konkretno stanovanje odvisna predvsem od vrednosti t j. od velikosti in-kvalitete stanovanja in bodo praviloma vil stanovalci za enako stanovanje plačevali enako stanarino (z izjemo tistih, Id bodo prejemali suubvencijo). Na področju stanovanjskega gospodarstva smo že dosedaj izoblikovali sistem solidarnosti, ki ga bo potrebno v bodoče še dograjevati. S prehodom na ekonomsko stanarino bo znatno večja potreba, da dogradimo sistem subvencioniranja stanarine, le dosedanji sistem je uveljavil nekatere kriterije, Id bodo sprejemljivi tudi v prihodnje in se zanje zavzema tudi Skupnost socialnega varstva Slovenije. Sedanji in tudi bodoči sistem izhaja predvsem iz •adednjih izhodišč: - da ima pravico do subvencije vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjtge dogovorjene kriterije; - da je ne glede na višino dohodkov vsak imetnik stanovanjske pravice dolžin prispevati del stanarine; - da je višina subvencije odvisna od dohodka družine, od števila družinskih članov in od velikosti stanovanja; - da do subvencije ni upravičen imetnik stanovanjske pravice, če oddaja stanovanja ali del stanovanja podnajemnikom ali opravlja v njem obrtno ali poslovno dejavnost in če je družina lastnik drugega vseljivega stanovanja, Stanovanjske hiše ali vikenda. V občinah se lahko predpišejo tudi drugi kriteriji, Id omejujejo pravico do subvencije, če to narekujejo potrebe in pogoji v občini in če je to smotrna U subvenciji naj bi od očal skupni organ samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva ob sodelovanju ustreznega organa M področje socialnega varstva (odbora komisije ali sveta) v krajevni skupnosti Postopek za uveljavljanje pravice do sufrencije mora biti čimbolj enostaven in usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic. Za prehod na ekonomske stanarine je potrebno vzporedno spremeniti •Čiroma dopolniti tudi nekatere zakonske predpise, ki določajo urejanje področja stanarine in njene uporabe ter družbeno pomoč, prav tako pa bo fotrebno spremeniti oziroma dopolniti nekatere odloke občinskih skupščin. VTRAN6 'i • \ r SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA Nadalnje dograjevanje samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva in celovite stanovanjske politike v novih družbenoekonomskih odnosih moramo razvijati tako, da bosta delavec in občan v položaju, da svoje stanovanjske probleme rešujeta skladno s svojimi potrebami in interesi ter da ohranjata sedanjo vrednost stanovanjskega sklada ne glede na lastništvo. Sedanji način organiziranosti samoupravnih stanovanjskih skupnosti temelji na dopolnjenem in spremenjenem zakonu o samoupravni stanovanjski skupnosti ter na zakonu o volitvah in delegiranju v skupščine samoupravnih skupnosti Analiza delovanja in pregled organiziranosti samoupravnih stanovanjskih skupnosti kaže na nekatere pomanjkljivosti, ki jih moramo po temeljitih razpravah o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju postopoma odpraviti Pomanjkljivosti izhajajo iz premajhne aktivne vloge delegacij in delegatov in pomanjkljivo opredeljene vloge zbora izvajalcev v skupščini samoupravne stanovnjske skupnosti ter neizpeljane organiziranosti stanovanjske samouprave (enote oziroma samoupravne skupnosti) v krajevni skupnosti Prav tako so še vedno premalo aktivni, ponekod pa tudi neorganizirani hišni sveti in zboru stanovalcev v krajevni skupnosti Dosedanja praksa, ko smo pri sestavi delegacij v krajevnih skupnostih obšli zbore stanovalcev ima za posledico, da so se zbori stanovalcev v veliki meri pasivizirali v svojem dedu in pri delu samoupravnih stanovanjskih skupnosti / Dogovarjanje med zboroma v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti in usklajevanje interesov si šele utirata pot V bodoče bo potrebno zboru izvajalcev dati več možnosti v dogovarjanju in usklajevanju stališč, saj bodo le tako izvajalci prevzeli obveze na vseh področjih izvajanja stanovanjske gradnje in vzdrževanja. Iz dosedanjega delovanja zborov uporabnikov zaključujemo lahko, da so v osnovi dobro oblikovani. Opaža pa se, da je še vedno odsoten vpliv tistih delavcev in občanov, ki si šele rešujejo svoj stanovanjski problem. Glede delegiranja zborov uporabnikov velja poudariti, da bo potrebno pri naslednjih volitvah dosledneje oblikovati posebne delegacije, saj združene ali celo splošne delegacije ne omogočajo dovolj kvalitetnega dela. To velja zlasti za večje krajevne skupnosti in temeljne organizacije združene^ dela. Posebno zavoro pri kakovostnem delu delegacij in delegatov predstavlja neizdelanost delovanja konference delegacij. Zato je potrebno posvečati posebno pozornost in vtrajati, da se bo sleherna delegacija opredeljevala posebej in usklajevala stališča v konferenci delegacij. Zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti mora biti zgrajen iz delegacije v krajevni skupnosti in delegacije v temeljni organizaciji združenegt dela. Delegacijo v krajevni skupnosti naj bi sestavljali predvsem delovni ljudje in občani iz zborov stanovalcev v krajevni skupnosti ter varčevalci in pričakovalci stanovanj. Zbori stanovalcev stanovanjskih hiš se povezujejo v konfernence delegatov zborov stanovalcev v stanovanjski soseski in krajevni skupnosti Stanovalci se lahko dogovorijo, da za posebne potrebe na področju vzdrževanja stanovanjskih hiš združujejo del sredstev v stanovanjski soseski in krajevni skupnosti Preseči moramo stanje, da se izvajalci ne čutijo kot del samoupravne stanovanjske skupnosti, jo kritizirajo, oziroma od nje nekaj zahtevajo. Postati morajo njen dejanski sestavni del, sooblikovati politiko njenega delovanja in biti soodgovorni za vsa dogajanja in rezultate v samoupravni stanovanjski skupnosti Zbori izvajalcev morajo postati tudi dejansko, ne le formalno, odprti. Sedaj je preveč zapiranja v občinske ali medobčinske meje ter ustvarjanja monopolnega položaja, kar seveda vpliva tudi na neupravičene podražitve izgradnje stanovanj. V zbor izvajalcev samoupravne stanovanjske skupnosti se lahko vključi vsak izvajalec, ki že opravlja izvajalska dela na območju samoupravne stanovanjske skupnosti ali ki za izvajanje del kaže dejanski interes. Pogoj pa je njegova pripravljenost da pristopi k samoupravnemu sporazumu in upošteva zahteve pri izvajanju del na področju izgradnje stanovanjske soseske, tako pri urbanističnih načrtih in pripravljalnih delih kot pri izgradnji sami Izvajalska dela se bodo tudi prihodnje pridobivala z natečji v svobodni konkurenci Specifične potrebe ugotovijo občani in delavci v združenem delu in krajevni skupnosti ter jih opredelijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote oziroma tmeljne skupnosti v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Za tako opredeljene potrebe predvidijo tudi potrebna sredstva. Izhajati moramo namreč iz načela, da ne more biti sa mmoupravnega subjekta, ki ne bi imel svojega plana in programa ter potrebnih sredstev za uresničitev postavljenih ciljev. Take specifične potrebe na stanovanjskem področju bi lahko bile: izgradnja stanovanjskih sosesk ali dodatnih stanovanj, večji obseg vzdrževanja stanovanj, prenova ali obnova, urejanje okolice, pogoji bivanja, zagotovitev stanovanj za hišnike ali vzdrževalce itd. K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi enote oziroma temeljne skupnosti da soglasje samoupravna stanovanjska skupnost Soglasje je potrebno, da ne bi prihajalo do podvajanja dela oziroma prepletanja pristojnosti pa tudi zato, ker se samoupravna stanovanjska skupnost in enota lahko dogovorita, da enota prevzame v izvajanje določen del programa samoupravne stanovanjske skupnosti Pri tem se je potrebno držati načela, da se enota ne ustanavlja zato, da bi prvenstveno opravljala del premama samoupravne stanovanjske skupnosti, temveč zato, ke so se na določenem območju delovni ljudje in občani dogovorili, da bodo konkretno opredeljevali specifične potrebe in interese ter jih urejali neposredno. V takih primerih pa lahko samoupravna stanovanjska skupnost, v sporazumu z enoto, prenese tisti del svojega programa, ki ga enota lahko bolj uspešno opravi, ker je bliže interesu in potrebam delovnih ljudi in občanov. Enota oziroma temeljna skupnost je praviloma dvodomna, odvisno od opredeljene vsebine dela, vendar se v vsakem primeru napaja iz obstoječe delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost - torej nima svoje lastne delegatdce baze, temveč skupno s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Iz tega razloga tudi enota ne more biti delegacija za samoupravno stanovanjsko skupnost Iz tega nadalje sledi, da enote oziroma temeljne skupnosti niso sestavni del samoupravne stanovanjske skupnosti, čeprav so vanjo vključene in tvorijo ob delegacijah in zborih stanovalcev in hišnih svetih celovit sistem samoupravnega in neposrednega uveljavljanja interesov občanov in delavcev v združenem delu v clovitem sklopu stanovanjske dejavnosti Enota, oziroma temeljna skupnost, ima lahko svojo delovno skupnost za izvedbo njenega programa ali pa svoja strokovna opravila poveri delovni skupnosti pri samoupravni stanovanjski skupnosti V tem primeru prevzame tudi kritje stroškov samoupravnega dela. Praviloma pa bo bolj racionalno, da bodo enote vsa strokovna opravila realizirale v delovni skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti. Enota, oziroma temeljna skupnost se ustanovi s samoupravnim sporazumom na osnovi spoznanih potreb in interesov zaokrožene soseske ali krajevne skupnosti. V tem samoupravnem sporazumu se tudi opredelijo ostala razmerja glede medsebojnih finančnih odnosov in opravljanja strokovnih opravil. Možne so tudi druge oblike organiziranosti enot oziroma temeljnih skupnosti in variantne rešitve zlasti zato, ker bo namen ustanovitve enot in vsebina njihovega dela lahko zelo različna. Povsem drugače bo lahko organizirana enota za izgradnjo soseske kot pa enota, ki bo skrbela za vzdrževanje stanovanj ali za urejanje okolice. Zlasti v primeru izgradnje je primerno predvideti posebne delegacije, kjer bodo prišli bolj do izraza pričakovalci stanovanj in uporabniki drugih objektov nove stanovanjske soseske. Za realizacijo vseh samoupravnih odnosov in za izvajanje planov samoupravne stanovanjske skupnosti (in enot) ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost delovno skupnost, ki realizira svoj dohodek na osnovi samoupravnega sporazuma in programa dela. Delovna skupnost opravlja predvsem opravila v zvezi z informiranjem delegatov in izvrševanjem njihovih sklepov. Prav tako vodi vse potrebne evidence in analitsko planska dela. Delovna skupnost realizira svoj dohodek v svobodni menjavi dela na osnovi sprejetega programa dela. V samoupravnem sporazumu je treba predvideti tudi način kontrole izvajanja del, odgovornost ter sankcije za neizpolnjevanje programa. Praviloma ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost svojo delovno skupnost, lahko pa se ustanovi delovna skupnost za več samoupravnih interesnih skupnosti, ki so po svoji dejavnosti sorodne ali se celo dopolnjujejo. Zlasti v manjših občinah bi bilo primerno ustanavljati delovno skupnost za SIS s področja stanovanjske, komunalne in stavbno zemljiške dejavnosti. Za opravljanje strokovnih opravil samoupravne stanovanjske skupnosti, temeljne skupnosti ali enote in hišnega sveta se lahko ustanovi posebna organizacija združenega dela ali pa ta dela prevzame obstoječa organizacija usposobljena za opravljanje teh opravil / DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja naj bo zasnovana tako, da bodo pri oblikovanju politike in graditve sodelovali vsi zainteresirani dejavniki, da bodo neposredno vplivali na programsko in prostorsko zasnovo zazidal nep načrta, na laven in vrsto komunalne opreme, na strukturo in kvaliteto stanovanjskih objektov, kakor tudi na opremljenost stanovanjske soteske s spremljajočimi objekti Pod družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo pojmujemo tisto gradnjo, pri kateri ima družba kot celota oziroma družbenopolitična skupnost osrednji interes in ki ga uresničuje z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem v vseh fazah načrtovanja in graditve. Pogoj zanjo pa je, da se realizira v skladu s sprejetimi prostorskimi ki urbanističnimi dokumenti in samoupravno sprejetimi plani stanovanjske graditve v občini. Družbeno usmeijena stanovanjska graditev je pogoj za izgradnjo in uresničevanje zasnove celovite stanovanjske soseske, ki omogoča delovnemu človeku v kraju bivanja zadovoljevanje vseh njegovih potreb za življenje in zdrav razvoj. Temu primerno naj bi za območje stanovanjskih sosesk oblikovali samoupravne enote, v katerih bodo sodelovali vsi bodoči in sedanji stanovalci, kakor tudi zainteresirane temeljne organizacije združenega dela, interesne skupnosti in krajevne skupnosti. Na teh načelih zasnovana usmerjena stanovanjska gradnja bo omogočila kontinuirano in racionalno vključevanje vseh proizvajalcev v proces gradnje, hitrejše vnašanje sodobne tehnologije in boljšo organizacijo graditve, odpravo tržnega sistema graditve in uvajanje dohodkovnih odnosov na to področje s tem pa tudi relativno pocenitev gradnje stanovanj. Nekateri veljavni predpisi dajejo prednost gradnji za trg pred družbeno usmerjeno gradnjo, zato jih bo treba spremeniti tako, da bodo zagotovljeni osnovni pogoji za uveljavitev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Predvsem bo treba spremeniti nekatera določila zakona o graditvi objektov ter zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev tako, da bo samoupravna stanovanjska skupnost dokazila o zagotovljenih sredstvih na podlagi samoupravne^ sporazuma oziroma predvidenega prBiva združenih sredstev do zaključne gradnje.