32 Didakta september 2015 DELO Z LESOM IN KAMNOM V PREDŠOLSKEM OBDOBJU / Gregor Krek / Vrtec Tržič UVOD Otrokova naravna potreba je biti de- javen. To potrebo otrok zadovoljuje v igri, za katero Marentič Požarnik (2000) pravi, da je otrokova najpo- membnejša dejavnost. Igra mu omo- goča raziskovanje, konstruiranje, posnemanje, poslušanje ... Papotnik (1989) pravi, da otroka te dejavnosti v okviru tehnične vzgoje angažirajo na vseh področjih njegovega razvoja. Delovno-tehnična vzgoja je eno izmed vzgojnih področij, ki se prek ciljev in dejavnosti prepleta z vsemi drugimi področji kurikuluma za vrtce in s tem uresničuje načelo horizontalne pove- zanosti. Jean Piaget je napisal, da je za razumevanje sveta okoli sebe potrebno čim več raznolikih izkušenj, predvsem z različnimi materiali in predmeti oko- li nas, iz žive in nežive narave. Delovno-tehnična vzgoja je pomemb- na pri predšolskih otrocih predvsem zaradi spoznavanja z orodji, z nači- nom dela in varnostjo pri delu. Pri tem načinu dela se kažejo vse dejavnosti kurikuluma: gibanje, umetnost, nara- va, jezik, družba in matematika. Tako lahko v eni skupini, v enem projek- tu izvajamo vse dejavnosti. Tehnična vzgoja prispeva k otrokovemu gibalne- mu, senzornemu in intelektualnemu področju. V pedagoško prakso vrtca želim vključiti bistveno več tehničnega dela in ustvarjalnosti, predvsem pa proste ustvarjalnosti. Pomemben kri- terij je tudi uporabna vrednost izdel- ka, ki ga otroci naredijo. Če ga otroci lahko uporabijo, ima še večjo vrednost. Ker pa otroci teh izdelkov, ki smo jih v delavnici ustvarili do sedaj, večinoma še niso delali, jih ravno zato še bolj cenijo. Otroke spodbujam k eksperi- mentiranju in ustvarjanju. To lahko počnejo brez kakšnih posebnih pravil. Upoštevamo le pravilo o varnem delu z orodjem. Spodbujam jih k odkrivanju reševanja novih problemov, uvajam jih v samostojno raziskovanje. Otroke je treba seznaniti z materiali, orodji in z vsem, kar jih obdaja v vsakdanjem življenju. Vsa ta spoznanja pa se vidijo skozi delovni proces. Tehnika zajema določene etapne cilje, kot so: – spoznavanje orodja in obdeloval- ne tehnike, torej obdelovanje in preoblikovanje materialov, maket in podobno; – spoznavanje in uporaba orodja in naprav, med drugim tudi spoznava- nje tehnoloških operacij (žaganje, rezanje, brušenje, zabijanje žebljev, oblanje; – razvijanje spretnosti in ustvarjalnih sposobnosti, pridobivanje izkušenj (Papotnik 1999, 11). ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI Preden se lotimo postopka oziroma dejavnosti, pri kateri uporabljamo orodje, stroje in podobno, moramo najprej zaščititi okolico. V našem pri- meru mize z zaščitnimi prti. Poskrbe- ti moramo, da dobi vsak otrok svoje orodje in da ne pride med delom do igre z orodjem. Vsi postopki, kot so rezanje, žaganje in vrtanje, naj se iz- vajajo šele, ko na primer deske pritrdi- mo na mize s primeži. Otrokom damo jasna navodila za varno delo. Žage naj primejo z obema rokama, da se ne porežejo po prstih. Obrazložimo jim, da je deska pritrjena z namenom, da je ni treba držati. Tako je delo varnejše. Otrokom pokažemo postopek. Ves čas nadziramo delo, ki ga izvajajo otroci. Najbolje je, da taka dela izvajamo v posebnem kotičku, kjer delamo z naj- več štirimi otroki ob prisotnosti ene odrasle osebe. Otroci naj bodo ločeni od preostale skupine, da jih drugi ne motijo. Pokažemo jim pravilno držo pri delu z orodjem in stroji (Papotnik 1999, 69–70). Dolžnost odraslih je, da otrokom po- nudimo čim več različnih možnosti. Otroke spodbujamo, jih opogumlja- mo, usmerjamo, pokažemo jim delo z različnimi predmeti. Tako razvija- jo iznajdljivost ter ustvarjalnost. Z delom v raziskovalnem delovnem kotičku otroci razvijajo tudi delovne navade. Gibanje Razvijanje fine motorike, razvijanje moči, natančnosti, gibljivosti in vztraj- nosti, razvijanje koordinacije, pred- vsem koordinacija roke – oči – žebelj. Otroci tako tudi razvijajo intelektualne sposobnosti. Spoznava svoje gibalne sposobnosti in jih v različnih delavni- cah tudi povečuje. Jezik Otrok posluša navodila odraslega. Razvija sposobnost rabe jezika in ga povezuje z mišljenjem pri oblikova- nju predpojmovnih struktur, kot so teža (težko kladivo, težak les, težak kamen …), število (več žebljev, veliko žebljev …), količina (pet žebljev …), prostor (žebelj zabij na sredino deske …). Med delom v delavnici z otroki pojemo tudi pesmi, primerne dolo- čenemu delu (žiga žaga poje žaga, rompompom kladivo …), izštevamo orodja in pripomočke, izdelamo načrt za posamezen izdelek. Umetnosti Spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, saj so vsi izdelki tudi umetniški izdelki. Doži- vljajo in spoznavajo umetniška dela, razvijajo tudi umetniško predstavlji- vost in domišljijo z zamišljanjem in ustvarjanjem. Razvijajo tudi sposob- nosti umetniškega izražanja čutnega, čustvenega, miselnega, estetskega in vrednostnega doživljanja. Družba Enake možnosti za vse otroke vseh sta- rosti, spola, otrok se seznanja z varnim vedenjem, otrok spoznava kulturo svo- jega kraja. Narava Otrok spoznava les in njegove lastnosti, gre za spoznavanje tehničnih pred- metov in razvijanje spretnosti na po- dročju tehnike, spoznava in uporablja tehnične predmete in procese, spo- znava njihov pomen, uči se različnih tehničnih opravil in razvija tehnično sposobnost. Spoznava delovni proces Didakta september 2015 33 in razvija primeren odnos do dela. Opisuje les, njegove lastnosti, kakšen je les pred uporabo brusnega papirja in po njej. Les lahko otroci tipajo in vonjajo. Igrajo se z različnimi predmeti rastlinskega in neživega izvora (les, kamenje, storži, oblanci …). Matematika Otrok rabi imena za števila, spoznava like in geometrijska telesa, rabi izraze, kot so na, v, pred, pod, za, levo, de- sno, močno, rahlo, hitreje, počasi ipd. Seznanja se z načinom merjenja pred- metov z merili in enotami, hkrati pa razvija predbralne in predpisalne spo- sobnosti in spretnosti. Prvi obiski kotička so bili namenjeni spoznavanju orodja, njegovi uporabi in učenju varnega vedenja pri delu. Presenetilo me je, koliko otrok prvič vidi kladivo, žeblje in desko. Med vsemi otroki, s katerimi sem delal, sta bila mogoče dva, ki sta vedela, kako prijeti kladivo in kako varno zabiti že- belj. Odločil sem se, da za prve izdel- ke uporabimo les. Moji cilji v prvem projektu Otrok in les so bili predvsem spoznavanje orodja, način dela z njim in varnost pri delu. Začetki so bili počasni, a hitro smo prišli do prvih izdelkov, ki so dobili svoj smisel sproti, med nastajanjem. Otroci so rekli, da so ustvarili letalo, hišo, ograjo in podobno. V nekaj tednih smo tako prišli do izrazitih izdelkov, kot so okvirji za sliko, gregorčki (pla- vajoče hišice ali podlaga z oblanci, ki jih izdelujemo za gregorjevo) in hotel za žuželke. Pri izdelavi okvirja za slike smo najprej s pomočjo merilnega traku izmerili in določili primerno dolžino letvic. Nato smo jih dali v primež, saj so otroci le tako lahko žagali. S svinčnikom smo označili dolžino in otroci so odžagali letvico. Žago so prijeli z obema rokama, saj je bilo tako najvarneje. Po žaganju so otroci sami zabili žeblje v letvice, da smo dobili primerno obliko za okvir. Ko smo z otroki izdelovali gregorčke, smo imeli že pripravljene deske pri- merne dolžine in širine. Otrokom sem dal najprej brusni papir, da so spo- znali razliko med hrapavo in gladko desko. Potrudili so se in brusili desko. Nato smo potipali desko, ki smo jo že zbrusili, in tisto, ki je bila še hrapava. Opazili so razliko in poimenovali smo pojme hrapavo in gladko. Na desko so namazali lepilo in namestili oblance. Na mesto po lastni želji so namestili še svečko. Čez oblance pa so polili še nekaj lepila, da bi gregorčki bolje go- reli, ko bi jih s starši spustili po vodi. 34 Didakta september 2015 Ko smo se lotili hotela za žuželke, so otroci že dodobra spoznali orodje in les. Pokazal sem jim razliko med oblan- ci in žaganjem. Ugotovili smo, da sta oba primera stranska produkta dela z lesom in zelo zanimiva za uporabo. Seznanil sem jih z načrtom, na kate- rem je bil naslikan že narejen hotel za žuželke. Pripravili smo tri deske, ki smo jih zbili z žeblji v trikotnik. S strani smo zabili letvice. Vsako po- sebej smo označili s svinčnikom na primerno dolžino. V notranjost smo namestili še dve polici. Vse so otroci sami označili in odžagali z žagami, posebej namenjenimi za otroke. Zaradi same varnosti smo ves les, ki so ga žagali, dali v primež. Tako so otroci lahko z obema rokama žagali in jim ni bilo treba držati še lesa z eno roko. Na police so položili storže, opeko z luknjami, oblance in debelejše palice z luknjami, ki so jih otroci sami zvr- tali z materijskim vrtalnikom. Palice smo dali v primež, prijeli so vrtalnik z obema rokama in z neverjetno lah- koto zvrtali par lukenj v palice. Nato smo les še prebarvali z lakom na vodni osnovi. Poleti je hotel za žuželke kra- sil naš zeliščni vrt pred enoto Palček Vrtca Tržič. Otrokom sem želel prikazati še druge materiale, ne samo les. Zato smo začeli delati tudi s kamni, ploščicami, mav- cem in vodo. Tako smo izdelali že kar nekaj mozaikov. Izdelovali smo jih na dva različna načina. Prvi način je bil, da so otroci v posodi zmešali mavec in vodo na primerno gostoto, primerljivo z maso za palačinke. Maso smo vlili v okvirje iz kartona in plastike. V svežo maso so otroci po lastnih željah polo- žili kamne. Drugi način pa je bil, da so v okvirje najprej namestili ploščice, čez pa smo polili že zmešano maso mavca in vode. Ko se je to posušilo, smo odstranili okvirje in izdelek je bil čudovit. V začetki junija so izdelki krasili spodnji del stopnišča našega vrtca, kasneje pa jih bodo otroci od- nesli domov. OTROK IN KAMEN Otrokom sem želel prikazati kak drug naravni material. Skupaj smo ugoto- vili, da je kamen precej trši kot les. V kamen smo poskušali zabiti žebelj, ga prežagati, a otrokom ni uspelo. Tako smo prišli do zaključka, da je kamen zelo trd in precej težji za obdelavo. Prikazal sem jim, da kamen lahko ob- delujemo s kladivom ali uporabimo za mozaik, kar smo tudi storili. Ugotovili smo, da če mavec zmešamo z vodo, se zelo hitro strdi. Tako smo dobili polno posodo zelo trde mase, ki je otroke spominjala na kamen. Zato smo se te mase lotili s kladivom, in otroci so bili presenečeni, kako je nekdaj tekoča masa lahko sčasoma tako trdna. Tako so odkrivali in spoznavali, kako se sno- vi mešajo in kako se pri tem spreminja- jo lastnosti, odkrivali in spoznavali so lastnosti vode, torej kaj se z njo zgodi, če jo zmešamo z mavcem. Raziskovali smo poreklo različnih materialov, kot so kamenje, les, kovina … OTROK IN LES Z otroki smo se lotili obdelave lesa na različne načine, z orodji. Delo pri- lagajam primerno starostni skupini. Moj cilj je bil, da otroke spoznam z različnimi orodji, s katerimi se lah- ko obdeluje les na različne načine, z različnim namenom. V raziskovalnem kotičku otrokom nudim možnost za samostojno delo. DELO V KOTIČKU Tudi način dela se močno razlikuje glede na starostno skupino. S skupino od 1. do 3. leta smo se spoznavali z orodjem, pomagal sem jim pri vsem delu, usmerjal sem jih ves čas. Nismo se lotili vseh tehnik dela. Osredotočili smo se le na varno uporabo orodja, predvsem kladiva, ročnega vrtalnika in klešč. Sodelovali so pri različnih sto- pnjah ustvarjalnega procesa, pri načr- tovanju, oblikovanju zamisli in sami izvedbi, sodelovali so pri pogovoru o delu, procesu in izkušnjah. Opazova- li so odraslega in ga tudi posnemali. Odrasli otroka spodbudimo, da si sam poišče primerno orodje za določeno tehniko dela. Delali smo tudi z različ- nimi geometrijskimi liki, tako da smo spoznali krog, kvadrat in trikotnik, s katerimi smo pozneje tudi delali. Pri otrocih starostne skupine od 4 do 6 let smo spoznavali več različnih tehnik dela z lesom, z različnim orod- jem in tudi izdelki so bili zahtevnejši. Predvsem pa smo tudi pri tej starostni skupini poudarjali varnost pri delu. Tudi zato sem vedno imel le 4 otroke hkrati, da sem se lahko dobro posvetil vsakemu otroku posebej. Otrok opa- zuje vizualne značilnosti predmeta, obliko, barvo in velikost. V tem času, ko smo začeli ustvarjati in spoznavati različna orodja, so postali otroci že tako samostojni, da sami vedo, katero orodje potrebujejo za določen način dela. Dam jim le navodila, nato sami poprimejo za orodje in se lotijo dela. Didakta september 2015 35 Začeli smo tudi izdelavo hotela za žu- želke. Prikazal sem jim načrt, kako se bomo lotili dela, katero orodje bomo potrebovali in kako se bomo lotili dela. Sami so vedeli, kako bomo začeli izde- lavo. Pri načrtu so imeli svoje zamisli, ki smo jih že uresničili in jih bomo tudi v prihodnje. Z načrtovanjem bo otrok razvijal predbralne in predpisalne spo- sobnosti in spretnosti. Pomembno je, da otrokom dajem navodila, ki jih tudi razumejo. Navodila torej prilagajam glede na starost otrok. Z vsemi skupinami smo spoznavali raz- lične pojme, kot so na primer gladko – hrapavo (deska pred brušenjem z brusnim papirjem in po njem), dolgo – kratko (deska pred žaganju in po njem), močno – nežno (vrtanje v les, če močno, bo les hitreje prevrtan, če počasneje, bo trajalo dlje). Izdelki, ki smo jih do sedaj naredili, so sicer res preprosti na pogled (gre- gorčki, okvir za slike), a dejstvo je, da so jih otroci naredili popolnoma sami. Jaz sem jih le usmerjal, pa še to samo v začetku, potem sem samo spremljal, kaj in kako delajo. Zato to- liko bolj cenim izdelke in otroke, ki so sposobni ustvariti veliko, če jim le pustimo prosto pot. Otroci so rekli, da brušen les lepše diši kot nebrušen. Želeli so delati naprej tudi doma. Predlagal sem jim, naj po- skusijo delati kaj podobnega s starši. Več otrok je reklo, da so kaj podobnega s svojimi starši že delali. SKLEPNA MISEL Otroci so pri delu spoznavali les, njego- ve lastnosti, spoznali so, kako in s čim lahko les skrajšamo, kako ga naredimo gladkega. Spoznali so tudi tehnične predmete in s katerimi predmeti lahko na različne načine spreminjamo la- stnosti lesa. Aktivno so spoznavali del narave in ga pričeli ceniti. Doživljali so les v njegovi raznolikosti. Cilji so bili predvsem, da se otroci seznani- jo z lesom, kaj lahko z njim delamo, kako ga spreminjamo, poimenovanje orodja, način dela z njim in kako varno postopamo pri delu. Predvsem pa je bil cilj, da v otrocih vzbudim veselje do dela z različnimi naravnimi predmeti, saj je bil les samo začetek. Otroci so bili zelo posrečeni, ko so z mimiko obraza in glasom posnemali orodja in stroje oziroma baterijski vrtalnik, ki smo ga uporabljali. Pomembno je tudi, da ni narobe, kar izdela otrok po svoje, kot si je on sam predstavljal. Poslušali so moja navo- dila, pokazal sem jim načrt, otrok si načrt in sliko razloži po svoje in si ustvari svojo sliko in izdelek. Zato je prav, da otroka tudi pohvalimo, ko nekaj ustvari sam. Če se je odločil, da bo zabil pet žebljev levo, dva desno, ni pomembno, da so vsi žeblji postrani in na pol zabiti v les. Tako je otrok videl svoj izdelek in ga je sam ustvaril. Odrasli ga moramo pohvaliti in dati izdelek na ogled preostalim. Tako je otrok ponosen nase. Ker ima les dobro akustično lastnost, bomo v prihodnje izdelali tudi glas- bila, kot so na primer tolkala, bren- kala in podobno. Tudi lesene didak- tične igrače bi bile zelo zanimive za izdelavo. Delo bomo nadaljevali še z drugimi materiali, kot so različne tekočine, dru- gi predmeti iz narave (storži, semena, listi, brsti, izdelava herbarija različnih rož s travnika in dreves). Veliko projek- tov bo moralo počakati na naslednje šolsko leto, saj idej nikoli ne zmanjka. Literatura Marentič Požarnik Barica (2000) Psi- hologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Papotnik Amanda (1989) Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Založba Obzorja. Zbrani avtorji (1999) Kurikulum za vrt- ce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slove- nije za šolstvo. Nemec Bernarda (2011) Razvoj in uče- nje predšolskega otroka. Ljubljana: Grafenauer založba. Kraljič Dragica (2001) Mojster, kako si se tega naučil? Ljubljana: Zavod Re- publike Slovenije za šolstvo. Glogovec Zmaga (1992) Ustvarjalnost, projektno vzgojno delo. Ljublja- na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.