ETNOLOGIJA JE POVSOD
Glasnik S.E.D. .19/1 1999. stran 54
Vera Poličnik
SRAMOTILNI KAMNI (PRANGERTI) NA SLOVENSKEM
Del naše kulturne dediščine so tudi sramotilni kamni. Kulturno -turistični društvi Pilštajn in Lesično sta lansko leto organizirali I. prangeriado, kjer so poleg ostalega programu, prikazali tudi sojenje pri prangerju. Udeležba je bila velika in odmevna, zato smo se odločili, da prireditev postane tradicionalna. Tako bomo letošnjo prangeriado organizirali v našem kraju, saj se tudi Rečica ob Savinji ponaša s takšnim kulturnim spomenikom. K sodelovanju bomo povabili predstavnike vseh krajev, kjer se prangerji še nahajajo. Od Gorenjske do Primorske, od Štajerske do Dolenjske stoji pa naših podatkih še /2 prangerjev -etnoloških spomenikov naše preteklosti.
Brestanica
Pranger v Brestanici nosi letnico 1775 -1799. V kroniki trga Rajhenburg je opisan kot 1,5 metra visok kamnit steber. Ob nedeljah so nanj privezovali prepirljivee, pretepače in ponočnjake, gostilničarje, peke in mlinarje, ki so goljufali pri meri in vagi. Mimoidoči sojili zasmehovali in opljuvali. Prangerja ni več. Verjetno seje izgubil pri gradnji novega mostu leta 1938 in preurejanju križišča, Po skici iz kronike trga Rajhenburg izdelujejo novega in ga bodo še letos postavili na prostor na trgu v Brestanici.
(vir: Kronika irga Rajhentiurg iz Ida 1857, v nemščini napisal nadučitelj Kovač, povzetek v slovenščino prevedel nadučitclj Ivan Matko 1902, str, 64: vir posredoval Mirko Avsenak. kovinar, upokojenec)
Koper
V Kopru je na trgu Brolo sta! sramotilni steber s kipom pravice na vrhu. Na načrtu mesta Koper je leta 1619 že vrisan steber na tem mestu. Steber in kip sta danes postavljena na vrtu Pokrajinskega muzeja Koper. Kip je s konca 15. stoletja. Steber je bil s kipom opremljen verjetno leta 1619. (podatke posredoval Malej Župančič, kustos arheolog)
Lemberg
Lemberg je postal trg leta 1244, pranger pa je bil postavljen leta 1769 ob spodnjo steno upravne in sodnijske hiše. Izklesali so ga iz sivega kremenčevega sljudnega peščenjaka z nekaj apnenčevimi zrni, kamen pa so dobili iz bližnjega Maclja. Pranger je visok 193 cm, je šesterokoten z ravno zadnjo stranjo. Širok je okoli 45 cm. Pranger še vedno stoji na istem mestu, (vir: protcus 58. 1995 - 1996: vir posredovala Marja Lorenčak, kustodinja)
PilSt^jn. Prikaz kaznovanja. 1. prangarejida.
Motnik
Trg Motnik je dobil trške pravice leta 1443, pranger je bil postavljen leta 1793. Za privezovanje k prangerju sicer nimamo podatkov, vendar je gotovo, da si je trg leta 1793 omislil nov pranger. To priča tudi ustno izročilo. Pranger je visok približno 2 metra in širok 25 cm. Stoji v parku pod Lipami,
(vir: Pavel Urankar, Zgodovina trga Molmk, 1940, ŠtC. 50; vir posredoval Jože Šemprimožnik)
Glasnik S.E.D, 39/1 1999, stran 55
ETNOLOGIJA JE POVSOD
Pilštajn
Pranger v Rečici ob Savinji
Negova
Sramotilni steber v Negovi je delno zakopan na ozemlju razpuščene graščine, mienovane »Stari blok«. Domnevajo, da je sramotilni sleber iz leta 1100. Narejen je iz Panonskega apnenca.
Mn podatke posredoval g. Stanko Rojko, ing. Bo/darstva)
Ptuj
Orfejev spomenik, visok 5 metrov in širok metra, narejen iz pohorskega Marmorja, se konča z levjim ovršjem. V srednjem veku so ta spomenik začeli Uporabljati kot sramotilni kamen. Za ta lanien je bila priročna že njegova lega pred mestno hišo. Na prednji del so pritrdili dve ^lezni sponi za vklepanje zločincev. V 19. Poletju so opustili njegovo sramotilno lunkcijo. Še danes pa bomo srečali kakšnega starejšega Ptujčana. ki spomeniku Pravi pranger.
, llr Ptujska znamenja in javni spomeniki; gradivo Posredoval g, Albin Piiek. Ptuj)
Trg je leta 143! dobil trške pravice, verjetno je od takrat tudi sramotilni steber. Ljudsko izročilo pravi, da so nanj privezovali tatove, potepuhe, prešuštnice in razgrajače. Steber stiji v bližini cerkve.
(vir; Zgodovina HilStajna; vir posredoval Andrej Koiar, učitelj)
Predgvad - Stari trg oh Kolpi
Približno iz istega obdobja kot graščina Ausperger je sramotilni steber, redek spomenik kazenskega prava, ki stoji zraven Zadružnega doma. Po ustnem izročilu naj bi tamkaj kaznovali ljudi za lažje prestopke in če se je kdo prekršil zoper pravice poljanskega gospostva. Nazadnje naj bi bila privezana ena izmed pred-grajskih žensk na samo binkoštno soboto in nedeljo. Ugotovljeno je bilo, daje njen mož ustrelil srno v Graščici. Ker je mož pobegnil, so njegovi ženi okrog vratu privezali čreva in jo priklenili k stebru. Po pripovedovanju soji k stebru prinesli podojit majhnega otroka, ker ga je še dojila je obupno jokal, (ustni vir: Marija Kenda. Predgrad: podobne podatke navaja tudi Marija Makarov ič y knjigi Predgrad in Prcdgrajci. Ljubljana 19K5. str .83-84)
Piran
Sramotilni kamen sloji na Ribiškem trgu. Visok je 1,5 metra in je šlirioglate oblike. Na eni strani je podaljšek v obliki roke, kjer je pripeta veriga za vklepanje obsojencev. Kaznovati so jih za manjše prestopke, kraje, pretepanje in bogokletje. Obsojenec je lahko izbiral, da je bil privezan na sramotilni steber ali pa. da je bil trikrat s pomola vržen v morje, (vir: Statut mesta Piran, I. 1307, Pokrajinski arhiv Koper. Knjiga 2. poglavje I; vir posredovala Helena Volk Šrihar)
Podsreda
religiozne prestopke. Kaznovani čas se je gibal od ene do dveh ur, pa tudi celega dneva. Nad prangerjem je visela tabla, na kateri je bilo zapisano ime prestopnika. Posledice kazni so bile zaznamovanost osebe in največkrat izobčenje iz skupnosti. Premožnejši prestopniki so se lahko odkupili tovrstnih kazni. Pranger sedaj stoji na trgu v Podsredi,
(podatke posredovala Helena Rožman, kustosinja)
Radovljica
V 13. stoletju je Radovljica dobila trške pravice. Domnevno so v tem času postavili srai.iotilni kamen in sramotilno klop na trg pred strojarj^vo hišo (danes Linhartov trg št. 25). Ko pa je Radovljica postala mesto, je mestni sodnik po zakonu kaznoval pijančevanje, prostitucijo in igre na srečo s priklenitvijo na sramotilni steber za en dan. Za večkratno ponavljanje istih prekrškov se je kazen podaljšala na dva dni. Privezovanje k prangerju je ostalo v veljavi vse do časov razsvetljenstva, torej do konca 18. stoletja.
(podatke posredoval Ioni Bogožalec, dipl. etnolog)
Rečica
Drugega februarja 1585 so bile trgu Rečica podeljene trške pravice in v tistem času je bil verjetno postavljen tudi pranger. Na njem so prestajali kazni storilci manjših kaznivih dejanj. Ljudsko izročilo pripoveduje, da so k prangerju privezovali nezakonske matere. Povzročitelj dekletove sramote se je za ta čas »hrabro« skril. O tej vrsti dekletove pregrehe govori tudi oblika prangerja.
Zanimiva je usoda rečiškega prangerja. Dva tržana sta hotela »pospraviti« trško sramoto, pranger. Potopila sta ga v mlako pri Ceguncah {pri opekarni). V tej zaroti pa nista imela srečne roke. Na zahtevo tržanov sta ga morala postavili nazaj. Pranger so večkrat prestavljali, kot trška relikvija pa je ostal do današnjih dni. Danes ima stalen in urejen prostor na zahodni strani nekdanje Kmečke zadruge, hranilnice in posojilnice. Vse prireditve, ki jih prireja Turistično društvo Rceiea ob Savinji - etnografske, kulturne in športne - nastopajo pod imenom »Od lipe do prangerja«. (ustni viri: Zdravko Novak, učitelj zgodovine in upokojenec ter Jožeta Zabrcznik)
Pranger v Podsredi je služil prestajanju kazni za manjše prestopke. Največkrat je šlo za kraje, klevete, seksualne delikte in