Leto VIII. štev. 41. Poštnina plačana .v gotovini. V Krškem, v nedeljo 11. maja 1924. Današnja štev. 1*50 Din. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško, ček. rač. začasno št. 13.321. Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*) Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračaj6. Reklamacije za list so poštn. proste. silo Socialistične stranke Jugoslavije. Občinske volitve. Imejte svoje organizacije v redu, ker ae veste ne ure ne dneva, kdaj vam jih bo treba! Za občinske volitve je tudi treba organizacije. Neki zaupnik nam - piše, zakaj nismo v »Napreju" povedali, kdaj bodo volitve; jzdaj je šele zvedel in do 14. maja morajo biti baje kandidatne liste v njegovi občini ie vložene. Če bi bila tam močna organizacija, bi lahko vložila listo v 24 urab, če je slabejša, potrebuje za sestavljanje vsaj 14 dni in to precej truda polnih dni, če pa organizacije sploh ni, bodo morali delavci voliti eno izmed tujih list ali pa ostati na volilni dan doma — to bi bilo najslabše. »Naprej* ne more povedati tistega, česar ne ve. »Napreju* nič ne piše ne g. Pašič, ne g. veliki župan, ne g. glavar, ne g. župan. Pač pa imamo zakon o občinskih volitvah in v tem zakonu je črno na belem zapisano, da se morajo volitve vsaj 6 tednov prej razglasiti na občinski deski. Tam mora biti napisano vse, kar vam je treba vedeti, kajti zakon zahteva takole: .V razglas o volitvi se morajo poleg naznanila o volišču in dnevu volitve, o nje začetku in zaključku, o številu občinskih odbornikov in namestnikov, ki jih je izvoliti, sprejeti zlasti tudi objave o razgrnitvi popravljenih volilnih imenikov in o načinu in roku za prijavo in vezanje kandidatnih list,* [§ 11). Komur se zdi starokopitno, da mora hoditi gledat na uradno desko, naj poskrbi, da dobi občina modernega župana, ki bo take objave dajal tudi v .Naprej8. To je v rokah voliicev! Toda Se pred inm ranoloo««- • '-»litrnlj se vrši popravljanje volilnih imenikov, in to popravljanje mora biti tudi na občinski uradni deski objavljeno in ima tekom 14 dni vsak pravico {mi pravimo, da tudi dolžnost] prepričati se. če je pravilno vpisan. Če ni tako. se mora pritožiti ali reklamirati. Ta reklamacijska doba je v vseh občinsh toliko živahna, da ni mogoče prezreti jo — razen če vrši vse reklamacije edinole g. župnik. Po re-klamacijah šele popravi okrajno glavarstvo volilne imenike in ti popravljeni volilni imeniki morajo biti zopet 5 dni razgrnjeni. Po teh popravljenih vol. imenikih je treba zlagati kandidatne liste. Lahko se pripravljajo seveda tudi prej. predno uh pa vložite pri okrajnem glavarstvu, morate pogledati v popravljeni vol. imenik, če so vsi kandidati vpisani, če vam niso nasprotniki koga izreklamirali. Kandidatne liste morajo biti pri okrajnem glavarstvu vložene v 10 dneh po razpoložitvi pravnomočnih {torej popravljenih] volilnih imenikov. Lahko mogoče, da straše nasprotniki naše ljudi, da morajo biti vložene kandidatne liste že deseti dan reklamacijske dobe, da bi jih s tem pridobili za podpis nasprotne liste. češ. svoje itak ne spravite več skupaj. Lahko mogoče 1 Posebno po tistih krajih, kjer je delavstvo razcepljeno, brez organizacije in brez tiska, tako da je popolnoma izročeno farovški skrbi. Tam bi imelo tako strašenje morebiti uspeh. Drugod pa nič. Če se nasprotniki še tako trudijo na eni strani ljudstvo uspavati, da ne bi na nič mislilo, na drugi strani pa če ga silijo v medsebojne boje s posredovanjem plačanih ngentov in dobička ali slave lačnih frazarjev, — vendar daje zakon ljudstvu za silo dovolj garancije, da bo volilo po svoji volji, če le hoče. Dobra 2 meseca traja ves volilni boj. skoro ves mesec ima ljudstvo čas dogovoriti se o kandidatnih listah, če se le toliko zanima, da ve, kaj je objavljeno na občinski deski, in Če se delavni ljudje toliko pametni, da se vsaj med volilnim bojem začnejo bolj resno baviti s svojimi lastnimi gospodarskimi zadevami Občinske zadeve so namreč resnično gospodarske zadeve, le žal, da mnogi tega ne vedo. ker smatrajo za svoje gospodarske zadeve samo krompir na lastni njivi, tistega na občinskem skupnem svetu pa prepuščajo kar županu in njegovim prijateljem. Takim ljudem ni mogoče pomagati pa če jim še tako natanko razložimo občinski volilni zakon. Kdor ne zna misliti dalj nego doseže z rokami, za tega ni na svetu nobenih pravic, vsi zakoni so mu samo na škodo in občina, ki bi mu morala biti vir blagostanja, je »anj le kapitalistično sredstvo izmozgavanja. Poročilo o zborovanju Kon-sumnega društva. [Konec.] Še večje presenečenje. Na to. da bi moralo razen malenkostnih sprememb ostati po starih pravilih vse staro načelstvo in nadzorstvo, na to pa še celo nihče ni bil mislil — izjemo delajo seveda tisti Kristanove! in Korunove), ki so pred tem kongresom sklepali diplomatično kravjo kupčijo in tajno enotno fronto, da zvodijo delegate za nos [čitaj članke v »Napreju" zadnjih dni pod naslovom »Boj za kon-solidacijsko točko!“] Po Kristanovem bi morali po starem voliti načelstvo in nadzorstvo celo v takšnem slučaju, če bi bil občni zbor prej magari soglasno sklenil spremembo tozadevne točke v pravilniku, ker ne bi bila veljavna, dokler ne bi sodišče spremembe sprejelo! Tu je videti, kako so proletarci v kon-sumu do danes grešili, ker se niso pobrigali za razmere v svoji gospodarski organizaciji! Ugovor s. MSderndorferja, da je potem nesmiselno, če pride točka o spremembi pravil na dnevni red pred volitvijo novega vodstva, ne da bi na istem koaresu stopila v veljavo, je bil ob splošni nepoučenosti delegatov seveda zaman. Tako je novo vodstvo volilo, kakor je to predlagalo staro nadzorstvo. In delegati namesto da bi se glasovanja demonstrativno vzdržali, so skoro brez izjeme glasovali za tiste ljudi, ki so jim prej izrekli nezaupnico. Slišati je bilo sicer marsikatero pikro o tepežu za korita na naslov starih grešnikov in tudi med navzočimi delavci poslušalci je padlo mnogo ostrih obsodb, ampak to je bilo tudi vse. širše ^i;TvL'lJkoTVle'p*refiia^o"f^^9l ^ je bilo 52 glasov. 10 proti. 3 glasovnice so bile prazne, med njimi glasovnica s. MBderndorferja. ki je že prej izjavil, da ne bo glasoval in tudi ne sprejel ponujanega mu štetja glasov, ker se s principom ne strinja, Svetek, ki ga je kandidiralo staro nadzorstvo v ožje načelstvo, je kandidaturo »odklonil* z motivacijo, da bi mu potem lahko očitali, da se je boril zase. Ker Svetek ni hotel sprejeti, je odklanjal tudi Petejan kandidaturo v širše načelstvo. Kristan je napravil tu opazko, da Svetek mora so* delovati v načelstvu zato, da bo spoznal, kako pri-jetno je delati na takšnem mestu in da bo še sam »prihodnje leto dobil bunke*, kakor so jih ta dan dobili ljudje iz starega vodstva. Takoj je Svetek kandidaturo sprejel. V ožje načelstvo so bili torej izvoljen: Dražil, Vrhunc. Svetek, Jurčič. v širše načelstvo: Petejan, Logar, Tekavc, Ogris, Jerin. Pri volitvi nadzorstva sta ss, MBderndorfer in Jelen [dosedanji član širšega nadzorstva] odklonila vsako kandidaturo. Prvi je predlagal s. Sterna iz Cme, drugi s. BShma. Pri glasovanju je bilo oddanih 56 glasov za listo starega nadzorstva, 6 proti. 2 glasovnici prazni. Izvoljeni pa so sledeči: ožje nadzorstvo: Bradeško. Vrbec, Pavel Kristan in Ropar; . , širše nadzorstvo: Čop, Močnik, Štern. Štravs in BShm. Tako je končala ta znamenita epizoda in sicer tako le zato. ker ljudje premalo čitajo in se premalo zanimajo za zadeve, ki režejo v njihovo meso. Naslednje točke dnevnega reda so se .morale izpustiti, ker je bil čas že pozen. Sklenjeno je bilo da jih obdelajo na kakšnem izrednem občnem zboru. Tako ni bilo nič več definitivnega sklenjeno. Zanimiv je bil odgovor Kristanov na zahtevo nekega delegata, naj vodstvo pojasni, zakaj je šla Urban- čeva iz načelstva in zakaj se niti tega zborovanja ni udeležila. Kristan je dejal, da je gospodični sam nasvetoval, naj odstopi, ko se je pri njem bridko pritoževala, da jo revico tako napadajo v javnosti, čeprav je že toliko storila za društva Naši čitatelji bodo seveda pravilno ocenili vrednost tega Kristanovega odgovora, če so res čitali, kar smo o tej stvari že napisali. Tudi Kristanova zadruga »Produkcija* je prišla nekoliko na razgovor. MBderndorfer: Glede .Produkcije" naj načelstvo dobro premotri, kaj dela. Zadruga kot skupnost mora imeti odločilni vpliv na novo zadrugo, ne pa, da bi posamezniki v njej odločevali in bi se »Produkcija" navzlic temu smatrala za last celotne organizacije Konsumnega društva. Na to zahtevo je Kristan nekako zelo na splošno odgovoril: Svetek je včeraj zahteval natančnih pojasnil glede Zadružne banke, če je to kon-sumska ustanova ali ne. Na to lahko odgovorim, da je bila že od vsega početka večina v prid Konsumnega društva. Kar nas je tam, ki imamo večino delnic, delamo vsi za Konsumno društvo. Istotako je bila .Produkcija* ustanovljena za to društvo. Zase ne potrebujem niti ficka. Ko opravim vse in bo stalo vse na nogah, predam vse skupaj delavstvu in grem. [Kakor takrat, ko je Kristan predal vse skupaj z jarkom in dolgovi vred slovenskemu proletariatu in odrinil z milijoni nove milijone delat v — Be-lje? Ur.] Jaz izpolnjujem samo svojo dolžnost. Recite, kar hočete o meni, danes sem vas vendar zopet združil: Bernotovce in Korunovce. In to je bil moj namen. Ostanite skupaj. [O, g. Kristan, kako sentimentalne piščalke ubirate, ali upate, da boste s takimi piščalkami zopet spravili pod svoje peniti je bilo nekdaj? Dr. Konin, ‘Naprejev' uredili* in* — Tone Kristan ? Pa mi vas bomo z dr. Korunom in drugimi soudeležniki pri vaših kravjih kupčijah še vse drugače žgačkali, nego si predstavljate! Ur.] Na takšne splošne opazke g. Kristana je s. MBderndorfer seveda malo manj splošno reagiral. Rekel je: Nočem dvomiti, da bi Kristan ne imel idealnih namenov. Ampak na same besede mi nič ne damo. Naj se ta reč vzakoni, naj se napravi pismena pogodba, da hoče Kristan vse skupaj prepustiti Konsumnemu društvu in da ne bo imel v teh podjetjih pravice delati dobičke na svoj račun! Tako znamo mi žgačkatii Škoda samo, da takrat. ko je s. Moderndorfer te besede govoril, delegati niso bili več tako pazljivi, da bi ta predlog takoj spravili na debato in dali g. Kristanu priložnost. da se takoj na mestu odreče vsakemu dobičku v prid slovenskemu proletariatu, katerega tako ljubi, da ga niti v testamentu ne bo pozabil! Da, da, ta nepazljivost! Kristan in Kristanovci s Svetkom vred Moderndorferjevih besed seveda tudi niso nič slišali! Edini Petejan se je oglasil; To naj se prolo* koliral Obenem predlagam, naj se Kristanove zadeve in vsi očitki proti njemu razčistijo pred razsodiščem vseh struj. To nam bo mnogo pomagalo, da pridemo v delavskem gibanju do konsolidacije. Kristan je dobro storil, da ni kandidiral danes na nobeno mesto. BShm: Sem za tako razčiščenje. Ampak že danes imamo tu zadeve, ki so potrebne razčiščenja. [Kaže revizijsko poročilo:] Tukaj je akt 26 shrani: To naj se predvsem razčisti, Ker pa govori Kristan o nekakšni združitvi, moram samo to povedati, da združil nas je res, toda proti sebi! Kristan [ploska]: Pa vendarle! [Mi danes seveda dobro vemo, da se je samo Kristan združil s Koranom in nas vse proti Kristanu in Koranu. Ur.) Pravo fthlchtovo-milo Schicht Širite naš tisk! varuje Vaše drago perilo. pri nakupu pazit« na Ime „5n‘ forum Krajevnega Medstrokovnega Odbore, ki da konkretne predloge Krajevni org. SSJ v Celju, ki napravi principialne sklepe. Celje, dne 5. maja 1924. Da nrie akcije ae bi ugrabili lumpje z zvijačami, kakor se je to zgodilo na Jesenicah, smo se zavarovali z naslednjo izjavo: IZJAVA. Podpisani izjavljam, da sprejmem kandidaturo na Splošni socialistični delavski listi, ki je sestavljena za volitve v občini Okolica Celje, ter se zavezujem, da se bom podvrgel vsem sklepom skupnega delavskega foruma kakor tudi sklepom stranke, Nadalje se tudi izrecno zavezujem, da polnove- ljavno priznavam svoj podpis na tej listi in ga pod nobenim pogojem ne bom preklical. Podpisal sem, kar izrecno poudarjam, prostovoljno in s popolnim znanjem in vedenjem, za katero listo sem podpisal. Nadalje priznavam vse obveznosti po pravilniku za kandidate in mandate, t. j. za odbornike in za socialistični klub občinskih odbornikov občine Okolica Celje, katere so bile sprejete na skupni seji volilnega odbora in zastopnikov strokovnih organizacij, ki se je vršila dne 5, maja 1924 v svrho sestave kandidatne liste na temelju obveznosti. Celje, dne ............... 1924. lastnoročni podpis. Razdiračem je to smrdelo in 8 Korenovcev je odklonilo svoje sodelovanje; oni ne marajo nastopiti na skupni listi, čeprav so imeli ugodna mesta (št 2. 5. 7. 9. 11. 13. 15 in 17) Pač pa nam je Jakob Vodopivec že ponudil v podpis Korenovo listo. Ko smo zahtevali od njega izjavo in pravilnik za kandidate, je izjavil, da nima. Nam je zelo žal! Volilni odbor kraj. org. SSJ in strokovno organiziranih delavcev v Celju. Razno. Da je .Delavec", naše skupno strokovno glasilo, res popolnoma v rokah Korunovcev in da je Svetek res popolnoma pod Korunovim in Kristanovim plaščem, dokazuje zopet zadnja številka [7. maja], ki prinaša inserate Konsumnega društva za Slov. in obenem nesramen napad proti tistemu delavstvu, ki je strokovno organizirano in plačuje »Delavca", ki pa si upa v političnem oziru še vedno misliti socialistično in pokazati svoje prepričanje tudi javno v »Na;reju“. .Delavec" piše: Komunizem v drugi izdaji 1 Zadnji »Naprej" prinaša dva poročila o poteku ljubljanskega shoda v Mestnem domu. Eno poročilo je popolnoma stvarno, zato pa je v drugem zlil neki C. B. celo golido gnojnice — pa ne na tiste, ki so na shodu razbijali, temveč na tiste požrtvovalne sodruge, ki so delali red in preprečili, da ni prišlo do večjih nesreč. Ton tega poročila je tak, da bi ga noben delavski list na svetu ne Objavil. Mi bomo to poročilo prevedli v nemščino in ga bomo dali na razpolago internacionali, da bodo tudi sodrugi po drugod vedeli ceniti vzgojne metode gosp. Bernota. Kar se pa tiče očitka, zakaj nismo vprašali Bernotovč SSJ za mnenje glede sklicanega shoda pa ugotavljamo; ki ni tlan Bernoltove "struje, * temveč"posianec^ŠŠj Torej je ta merodajna za sodelovanje na shodu. 2. V Ljubljani je samo ena organizacija SSJ. dočim Bernotova v Ljubljani sploh ne obstoja, razun dveh družin, ki štejeta v celem kakih 10 oseb, katere pa vendar ne moremo smatrati za organizacijo katero naj vprašujemo za mnenje. Gospodku C. B. iz Celja pa svetujemo pri tej priliki: Kadar vas bo zopet ščipalo po trebuhu, pojdite se očediti v stranišče in ne v javen časopis. .Naprej- je objavil članek s. C. B dne 4. maja, prečitajte ga še enkrat, potem pa primerjajte »Delavčev ton z »Naprejevim", pa vam bo vse )asao. Samo na tiste bo vplival .Delavec", ki našega članka niso čitali. In to je tudi namen g. pred-sednika Svetka, njegovega neizvoljenega tajnika Uratnika in še manj poklicanega dr. Koruna. Če bi bil naš članek res napačen, bi ga ponatisnili v »Delavcu kakor mi njihovega, ne pa da le obljubljajo, da ga bodo dali na razpolago Internacionali! Če imajo korajžo, naj ga ponatisnejo vsaj zdaj in naj ga priobčijo tudi v svoji »Volhsstimme" I Borba med vlado in opozicijo dosega višek. Ker se na miren način ne morejo pobotati za korita, so se začeli bosti s tem, da si drug drugemu očitajo razna lopovstva, veleizdajalstva, koupcije, podkupovanja itd., kakor je Pašič pred kratkim nastopil proti Radiču. Davidovič objavlja dokument, s katerim dokazuje, da je Pašič L 1901. pri vstaji zoper Obrenovičevca kralja Aleksandra svoje revolucionarne pristaše prodal za 40.000 Din. Pa g. Davidovič je o tem grdem zločinu vedel že od tedaj sem in je dozdaj molčal! Res lepe eksistence nam vodijo politiko na obeh straneh. Prispevek k vladni krizi. »Slovenski narod" (vsak dan): Koncentracijska vlada z opozicijo ie izključena. Pašič dobi mandat za sestavo volilne vlade. — »Slovenec* (vsakdan): Volilna vladaš Pašičem je Izključena. Opozicija dobi mandat za sestavo poslovne vlade. — Jugoslovanski volilci [odkar imamo parlament v Beogradu, vsak dan]: Da bi že enkrat hudič vzel to prekleto korupcijo v državi! — Na dan volitev (prva polovica volilcev): Mi bomo volih za Pašiča. - Na dan volitev [druga polovica volilcev]: Mi pa volimo za dr. Korošca ali Radiča, ali Spaha, ali Pribičevič t itd.] — Za-vedni socialisti (vsak dan): Same ovce se zatekajo i pastirjem in ti jih potem strižejo. Mi ustanavljamo organizacije, v katerih je korupcija nemogoča. Nekoliko tepeža za narodovo Čast. V Šibeniku so hoteli tamošnji Italijani na svečan način proslaviti 50letnico smrti svojega znamenitega filo- zofa in pesnika Nikole Tomasea, pravzaprav rodom dalmatinskega Slovsna. Na proslavi naj bi govori! italijanski poslanec Orano. Ko se je pa ta z nekaterimi drugimi velmožmi pripeljal v šibeniško luko, so mu priredili jugoslovanski fašisti tak sprejem, da je moral na vso moč bežati in se skriti v neko hišo, pod kataro ie počila tudi bomba. »Rešitelji naroda" so se nato znesli tudi nad šolo in poslopji italijanskih sodržavljanov. Orano ni mogel predavati, policija je morala streljati — k sreči v zrak — da je razgnala demonstrante. Tako se je jugoslovansko-laško prijateljstvo poglobilo še za eno dejanje medsebojnega spoštovanja. Upamo, da bodo znali tudi italijanski fašisti pravilno oceniti to dejanje in da bodo odgovorili s čim sličnim nad našim življem v zasedenem Primorskem. Potem bomo pa spet malo zavpili, da so Italijani barbari ml pa nedolžne ovce! Na Bolgarskem so pri volitvah v okr. skupščine pridobile vladne stranke okrog 65% vseb mandatov. Komunisti in zemljoradniki skupaj so dobili komaj 30%. Komunisti so po zadnjih državnozborskih volitvah zopet padli za polovico gtasov. Zaradi kulturnih nasilnosti, ki jih je začela naša vlada izvrševati nad jugoslovanskimi Nemci, je zapretila avstrijska vlada z represalijami. Dobro, samo nas vendar ni treba biti strah, da bi se začeli obojestranski diplomati lasati med seboj kot povzročitelji vsega greha tako nad jugoslovanskimi Nemci kakor nad avstrijskimi Slovenci? Upamo, da bo nosilo represalije ljudstvo na svojih plečih, ker se na diplomate in hujskače požvižga, namesto da bi štatuiralo nad njimi enkrat nekoliko eksempla. Masaryk misli obiskati Jugoslavijo. Upamo, da se bodo ob tej priliki zelo poglobila tista prijateljska čustva med državami Male antante, ki jih silijo biti hlapec francoskemu imperializmu. . Za angleško delavsko vlado je nastala zanimiva situacija. Liberalci so ji popolnoma odpovedali podporo, strmoglaviti st je pa ne upajo, ker se boje volitev. Zato so jo pa začeli konservativci podpirati iz samega sovraštva do liberalcev. Delavstvu je ta razdor med angleško buržoazijo seveda zelo všeč, ker mu omogoča smotreno nadaljevati zupo-četo akcijo. Macdonald namerava sedaj odpraviti neke uvozne carine in sploh še na drugačen način podreti tisti kitajski zid, ki si ga gradi vsaka bur-žoazija okrog svoje države, dn si zasigura dobiček. Konservativci so s tem načrtom jako nezadovoljni, češ da pospešuje — nezaposlenost, zato nameravajo izreči vladi v parlamentu nekako milo grajo. Tu pa bodo menda spet liberalci prisiljeni izreči taki graji grajo; ravno žeto, ker se volitev boje. Tudi če bi se jih ne bali. bi jim končno nič ne pomagalo. au“uM jc vsueno. ce pride že sedaj do volitev, ker ona je nanje pripravljena, še več- ona je pripravljena na zmago, hi bo še vse drugačna nego tista pri zadnjih volitvah. Sicer pa opozarjamo na ono mteresantnost: konservativci se branijo z brezposelnostjo. Buržoazija brezposelnost dela iz profitarstva. nato se pa istotako iz profitarstva nanjo izgovarja! Buržoazija si je vendarle povsod enako tragikomična! Kemal paša je Izjavil zastopnikom tiska, da bodo I urki sedaj po napoditvi svojega papeža spodili še carigrajskega in armenskega patriarha, pa židovskega velikega rabina. Turki imajo papežev res dosti in je bil skrajni čas, da so začeli z njihovo redukcijo. V Indiji divjajo kužne bolezni Poleg kuge. katere žrtev ni mogoče prešteti, se razširja zlasti Kolera. V pokrajini Behar je usmrtila že 10.000 ljudi, vsak teden umre tam poprečno 1000 ljudi na tej bolezni. Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine Poizkusna pošiljka Din 27 - Lekarna Eve v' Feller, Stublca Donja, Elzatrg št. 252. Mrvatska. Iz stranke. Zabukovca. V nedeljo dne 18. m«ja se bo vršil ob pol 10 dop. v gostilni Ivan Cocej v Me- i° * •zbor kraj* poK °'g- SSJ V Zabu- kovci z običajnim dnevnim redom: I. poročilo tajnika m blagajnika, II. volitev novega odbora, III. razno. Dolžnost vsakega člana je, da se gotovo udeleži občnega zbora. — Odbor. Strokovno gibanje. Predsedstvo Strokovne komisije vlada že nad 2 leti. Kako vlada, je znano vsem, ki se zanimajo za strokovno gibanje: Ciguinigu med Amsterdamom in Moskvo, danes xa. jutri proti enotni fronti, danes za jutri proti korupciji, tako pač, kakor kaže petelin na strehi, kajti le to je tam stalno, da se nhrafei plašč po vetru. raca Po strokovnih organizacijah pa seveda izkušnje ne morejo ostati brez vpliva, Delavstvo v or. uanizacuah vselej napreduje, tako je napredovalo tudi v teh letih, čeprav proti vnlii „ j j sednika Svetka, njegovegaaeSSlu' Uratnika in TV- ne,zv°benega tajnika uratniaa m se manj poklicanega dr Koruna To delavstvo se pripravlja ni ar. n.oruna, 10 tevalo na pokrajinskem str il* CUa\ 08 r »A ni in nL „ .A Z . . ^kovnem kongresu. Tega ko„L, V,K » J« *> !»“ d. » '»k 1 na 2 leti, name.lo d« bi bil vuko leto. Potem ga pa Se takole zavlačujejo I Izgovarjali so se, da bo takoj po beograjskem kongresu — zdaj so pa začeli g. predsednik pripravljati vsede-lavski zlet, pri katerem mislijo zopet tako »navdušiti* delavce, da bodo pozabili na račune in na pokrajinski kongres. Uvodnik v .Delavcu" je zgovorna priča o teh nakanah, Se bolj zgovoren je pa molk o kongresu. Naša strokovna osrednja društva in tudi njih podružnice bodo morale bolj paziti, če ne se jim zna pripetiti to. bar se je pripetilo na političnem polju: zelena miza je zborovala v Beogradu, potem je pa proglasila vse tiste, ki se niso strinjali z njo, za mrtve. Pazite, da tudi ne strokovnem polju ne bodo mrtveci proglašali živih za mrtvel Socialisti so po vseh strok, organizacijah glavni organizatorji, brez njih bi marsikje vse stalo. Korunovci pa imajo v rokah denar in predsedstvo z .Delavcem* vred. in vse to izkoriščajo na naj-nesramnejši način. Na eni strani vzgajajo Udarnike k slepi disciplini z vojaškimi manirami, da se delavstvo uči korajže proti svojim sodelavcem, na drugi strani pa uče vse delavstvo h klečeplazenju pred kapitalisti, da ne bo imelo prav nič korajže tam, kjer bi je bilo res treba. V .Delavcu* 7. maja čitamo n. pr. o Guštaaj-ski jeklarni tako nesocialistične nauke, da bi človek mislil, da so prepisani iz klerikalne »Pravice*. Svetek. Uratnik in Korun svetujete namreč podjetniku, naj ne odpušča delavcev, ampak naj skrajša delavni čas za vse enako. Na prvi pogled izgleda to prav, toda socialisti morajo pogledati malo glob-je; Če bo vse delavstvo delalo samo po 4 dni na teden, bodo izhajali s svojim zaslužkom samo kmetje, delavci pa, ki nimajo posestva, bodo poginili. Da ne poginejo, pojdejo h kmetom za hlapca delat po 16 ur na dan. Osemurnik bo za Guštanj uničen take, kakor je uničen marsikje drugod, delavci bodo padli v tisto suženjstvo, ki jim ne bo pustilo časa ne za čitanje, ne za sestanke, za nikakršno organizacijsko delo sploh. Taki delavci začno misliti, da jim organizacija itak nič ne pomscis, in s tem je organizacija ubita. Tako delajo tisti, ki so na svojem kongresu nastopali proti Kmetsko delavski zvezi, češ, samo industrijski proletariat je nosilec socializma. Zdaj pa delajo iz industrijskega proletariata »Kmetske sužnje1*, tiste pa, ki hočejo ustvavili skupno oryani-zacijo zavednega delavstva v industriji in zemlje-delstvu. tiste hočejo spraviti na kolena. Seveda so se ušteli — kovinarji niso tako zaspani kakor Svetek I Čitajte naš tisk! DOHODKI od 13. februarja 1919 do 31. decembra 1923. Leta 1910 Skupaj iLeta 1920 Skupaj Leta 1921 Skupaj Uta 1922 Skupaj Leta 1923 Skupaj Pristopnina Tedenski prispevki K K 1.187 k 1— = 1.197- 1,197 k 1.— = 1.107 — 352 k 1.- = 352— 700 2-- = 1.400— 1,052 1*752 — 126 k 2 - == 252 - 637 10 - * 6.370’- 753 - 6.622— 624 k 10-- = 6.420— 624 6.420— 385 k 10- 3.850’- 385 3850"— K K K 23.001 od 1-40 do 1'- = 26.332-20 5.369 od --90 do - 80 = 4.442-20 4.525 od - 60 do --10 = 662.20 32.895 = 31.436-40 1.766 od 6-— do 4— 22.840 od 3-80 do 2— 28.061 od 1-90 do 1'— 1.580 od —-90 do —.20 10.539-40 64.693— 40.550-80 741-30 54.247 = 116.524-50 35.241 od 8- do 4-- = 192.546-80 7.360 od 3-80 do 2-— = 22.984.90 299 od 1-80 do 1-40 = 480 60 1.140 po --90 = 987-60 44.046 - 216.709-90 7.717 od 20— do 16— =» 131.672-— M sa i% 'S- s 16.375 od 7-- do 3,— = 71.897-40 1.229 po --60 - 737-40 41.536 = 368.437-80 1.057 od 32 - do 28-— = 32,056— 8.234 od 20 - do 16-— = 142.648— 8.347 od 14 - do 12-- = 102.658— 4.413 od 10-- do 8— = 35.556— 230 od 4-— do 3-— «= 886— 1.250 po — 60 = 747— Pravilniki in duplikati K K 1 k --50 = --50 1 k --50 = --50 3 4 2 - = 6-- 3 k 2— 5 k 5 - = 25 -247 3*10 =766’- 252 = 791*— 3 k 5-1 1- 15’- 3-- 18— 1 k 5-12 4- 5-- 48-- 23.531 314.551- K 32.633-90 K 118.282-50 K 224.122-90 K 374.875-80 13 53— K 318.454— Celokupnih dohodkov K 1,068,369.10 IZDATKI od 13. februarja 1919 do 31. decembra 1923. 1. Razne podpore članom, Leta 1919 1920 1921 1922 1923 Skupaj Brezposelne podpore Bolniške podpore Potovalne podpore Izredne podpore K 58050 182.50 28— 450— K 3.490— 1.225— 255— 90.- inn- K 7.739— 1.465— 734— 930-- K 6.038— 3.501-80 889— 1.684— ina- K 18.999-60 8.040-40 2.670— 900— K 36.847-10 14.414-70 4.576— 4.054— 250— roroane podpore Pogrebnina Preselitvena podpora Stavkovna podpora Pravovarstvo 60— 832— 450— 100— ou 325— 1.131 — 870-4« 1.465*— 16.581*— 2.040'-21.000— 4.340— 100— 39.544— 870‘40 Skupaj 2.133'— 1 5.710— 13.244-40 30.258*80 53.650— 104.996-20 2. Agitacija: List »Delavec" Delegacija Enkete in pogajanja Vožnja in diete na shode Občni zbori in seje 1.388-39 320— 357— 863-60 100— 15.747.45 2.250*— 8.160*30 5.715.20 1.852.— 19.101*80 7.802-75 12.76615 6.532-60 2.082’— 55 310*80 10*632— 14.440*80 7.773— 8.529— 77.197*60 864— 6.909*60 4.644— 168.746-04 21.004-75 36.588-25 27.794— 17.207— Skupaj 3.02899 33.724-95 48.285*30 96.685-60 89.615*20 271,340-04 3. Uprava: Podružnicam ostalo Strokovni komisiji Tajništvo Honorar (subvencije) Pisarniške potrebščine Tiskovine in knjige Najemnina, kurjava Inventar Bolniško zavar. in pokojn. Razni izdatki Saldo dne 31./12. 3.31311 58902 2.300— 1.400— 670-55 80550 175— 266— 109-69 17.843-04 28.399-62 1.464-40 7.850— 2.532— 3.329"25 5.628-20 957— 1.150"— 551*52 44960 46.179— 47.274*63 8.521— 19.500— 4.780- -7-044-26 26.53067 1.527-80 2.882— 965-89 2.023-99 87.721-96 81.383-75 10.650-68 81.100— 21.787-04 1.21648 * 1.541-08 8.00254 135.52092 85.405-20 10.343‘52 67.500— 6.609— 6.244-64 13.912— 9.126-52 Ul.468-84 245.776*31 31.568*62 178.250— 8.712— 39.H80-I0 32.964-37 9.920-80 4.298— 16.970-49 19.732-34 111.468-84 ŽIVILSKI DELAVCI IN NJIHOVA STROKOVNA ORGANIZACIJA. Med vsemi strokovnimi organizacijami, kar jih obstoji v Sloveniji, ima najbolj interesanten razvoj »Osrednje društvo živilskih delavcev na slovenskem ozemlju* v Ljubljani. Pekovski pomočniki v Ljubljani in Mariboru so imeli že pred vojno svoje podružnice in isto tudi pivovarniški delavci. Samo mlinarji za časa bivše Avstrije po Sloveniji niso po-znali nobene organizacije. Vojna pa je vse podružnice popolnoma razgnala in ni bilo nobenega pekovskega pomočnika, da bi ne služil pri vojakih ali pa pod vojaško komando ne pekel kruha za civilno prebivalstvo. Po pivovarnah so delale večinoma ženske in skoraj popolnoma je zaostalo tudi pridelovanje piva — radi rekvizicij žita, katerega pivovarne niso dobile na razpolago. Po mlinih se je koruza mlela za vojaštvo, za civilno prebivalstvo pa razni storži. Po razpadu Avstrije so v letu 1919. stari sodrugi Kratohvil, Klobčič in drugi ustanovili organizacijo za živilske delavce, kakor je razvidno iz naslednje tabele za dobo 5 let. Leta 1919 so takoj začeli organizirati mlinarje, peke in pivovarniške delavce v Ljubljani, Celju in Mariboru. Pristopilo je v tem letu 119 članov in čez 150 članov kot opravičenih članov iz dunajskih central. Vplačali so 32.895 prispevkov v znesku 31.436 40 K. Organiza-cija je izvršila celo vrsto kolektivnih pogodb za peke, mlinarje in pivovarniške delavce. V prvi vrsti so se povišale mezdne plače do 80% in razne druge ugodnosti pri posameznih strokah, ki so bile potrebne v prid živilskim delavcem. Za danes objavljamo predstoječo tabelo, za prihodnje številke so nam obljubljena tudi pojasnila o posameznih postavkah pri dohodkih in izdatkih ter pojasnita o tžm kako mora delavstvo samo delati za organizacije, če hoče koristiti članom proti izkoriščanju kapitalizma in varovati svoje pravice. Pripominjamo še, da so v tabeli vsi denarni zneski računani v kronah in vinarjih, kakor kaže to tabela dohodkov za 1. 1919. Za bodoče bi bilo želeti, da bi tudi strokovna organizacija živilskih delavcev vodila svoje račune v dinarjih. Svota izdatkov ni razvidna, najbrž zato, ker se ne strinja popolnoma s svoto dohodkov. Morebiti je prepis netočen, uredništvo seveda tega ne more ugotoviti brez knjig. Srečni železničarji! Prometni minister Popovič je zaprosil finančnega ministra, naj se uredba o uradniških draginjskih dokladah razširi tudi na prometne uradnike in uslužbence in sicer »s primernimi korekturami*. Prometni minister je obenem »zahteval*, naj se draginjske doklade računajo že od 1. maja dalje. — Tako nam poroča vladni tisk. z velikim veseljem nad temi uspehi vladne mezdne -»•’-*jr r---------- w # so že sedaj več nego preveč tepeni in ki jih vlada namerava odslej tepsti z istim bičem kakor druge državne nameščence, tega ne vemo. Najbrže bodo pri prihodnjih volitvah stali vsi kompaktno za Pa-šičem in Pribičevičem. Proslave Pryega maja. Sav. dolina na praznik Dela 1. maja. Rudarji iz Zabukovice, Liboj in ss. iz Žalca smo obhajali letošnji Prvi maj po že objavljenem sporedu prav imenitno: Ob 1/i 9, zjutraj se nas je zbralo prav lepo Število pred društvenim lokalom »Svobode" pod rdečim praporom, ki je kakor v nalašč lepem vre« menu plapolal v dokaz, da hoče to jedro socialistov ki se zbira pod njim, res očistiti vsak prah kapitalista raz sebe. Kako so nam bila praznična srca, ko smo korakali skozi zeleni gozd naproti tovarniškim delavcem in rudarjem iz Liboj! Pri Savinjskem mostu v Kasezah nas je burno pozdravilo tambu-raško društvo iz Liboj in tamošnje delavstvo. Kako presenečeni in osramočeni so na3 gledali železničarji in poljski delavci okrog Petrovč in Žalca, ki so vihteli tudi ta dan kramp za kapitalista, ko smo mi rudarji manifestirali po glavni cesti! Ali kako neprijetno me je dirnilo po žilah, ko sem se slučajno ozrl na pot proti Mariji Lurdu v Grižah, kajti tam je bila kopica krščanskih manifestantov! Nisem se mogel načuditi, da je to Uranjekova skupina, hi je plakatirala lepake, da je večinski sklep delavstva, da gredo vsi rudarji ta dan v cerkev. Sam sebi ni-sem mogel verjeti, a s pomočjo daljnogleda, ki precej poveča, smo dognali, da je bilo 11 godcev in Uranjek s svojimi 14mi duševnimi revčki; če pri* štejemo še ženske m naraščaj, pa je bil Jaka general in poslanik 34 ih duš. Pa pustimo to, saj tudi oni se bodo nekoč znašli v spoznanju nad temo. Pač pb se jim bo morala koža še parkrat na novo prerasti čez rane in trpljenje, ki jim ga bo še zadal bič kapitalizma. Vse drugače živo se je pa pomikala a&ša manifestacija na shod, ki se je vršil ob 11, dop. v prostoru g. Janiča. Govornik Leskošek nam je jasno in obširno naslikal pomen in zgodovino 1, maja. Žet je splošno odobravanje. Po shodu se je vršil pešizlet iz Žalca v Gotovlje, katerega so se udeležili vsi zborovale’. V dvorani g. Malgaja »e je marsikatero že odrevenelo delavčevo sklepovje oživelo pod milimi in živahnimi glasovi libojske tamburice. Sdr. Arnšek iz Celja je v svoji V* urni deklamaciji deklamiral o delavskem prazniku 1, maju ter žel živahno odobravaaje. Nato so priredili »o-drugi in sodružice iz Celja 3 enodejanke, med ka-| terjali je najbolj živo sliko pokazala igr« »Odpuščeni*, ki nam je segla v mozeg, Po igri «®o se podali zopet lepo mirno rsak na svoj dom, Največjega pomena pa je bilo to, da nai proletariat res ie misli in da niti eden ni podlegel na$emn največjemu sovražniku alkoholu. Vsi smo bili veseli tega. Torej vam kličem: le zmerom tako naprej in zmaga bo naša na vsej črti. Živio organizacija, živio enotni in zavedni proletariat! — Soudeleženec. Ur.: K proslavi teh krajev smo prejeli še eno poročilo, iz katerega podajemo le konec: Udeležba je bila malone polnoštevilna, pogrešali smo le nekatere delavce iz Gotovelj, ki so si dali po prigovarjanju tamošnjih kmetov vzeti svoj praznik. Upamo pa, da se bo tudi v Gotovljah razredna zavest razširila na poslednjega delavca in da se prihodnjega 1. maja vidimo vsi tudi poljedelski delavci, ne samo industrijski. Prvi maj v Šoštanju. Na predvečer je priredila .Svoboda" alegorijo na Gradu, Z bengalično lučjo smo razsvetili grad. na katerem je visel rdeč prapor, prvikrat odkar grad stoji! Godba je igrala od 9. do 10. na balkonu, pevci .Svobode" so zapeli razne delavske pesmi. Zjutraj ob 4. je bila budnica, ob 8. se je zbralo pred tajništvom .Svobode" 300— 400 ljudi, nato je bil obhod po ulicah na Glavni trg. Tu je s. Zajc otvoril manifestacijsko zborovanje, pevci in pevke .Svobode" so zapeli .Delavski pozdrav". Govorila sta Tanc in Tekauc. katera sta obrazložila pomen 1. maja in ožigosala vse tiste, kateri še danes imajo zaplankane oči, da ne vidijo, kako bodo zašli v prepad. Ožigosala sta posebno razne prodajalce, ki so imeli ves dan odprte lokale, ker se ne zavedajo, da živijo od delavskih žuljev. Zapomniti si jih bomo morali. Tretji, kateri so ožigosanja vredni, so tisti, ki niso nikdar siti, čeprav drugim delavcem vedno iz sklede jedo, v katero niso nič noter dalL Po shodu je zapel pevski zbor .Svobode", nato se je sprevod pomikal do tajništva .Svobode", kjer je bil razhod. Ob 2. popoldne je bil izlet v Penk k Mešiču. Prišel je s. Bernot in nam v 1 urnem govoru razložil, kaj je 1. maj. Nekaterim ni bilo po volji, kar je povedal, bilo jim je več zs alkohol. Treba bi jim bilo še marsikaterega predavanja, da bi jim postale glave jasne. Zvečer je dram. odsek .Svobode" v Hotelu Unionu uprizoril živo sliko, pevci so zapeli marseljezo, nastopil je tamburaš ki zbor s par točkami, ki so žele veliko odobravanja, čeprav je zbor še mlad. Tako smo proslavili Prvi maj. Majniška proslava v Mariboru. Rano zjutraj smo imeli dve budnici, socialistično s kolesarji in sprevodom, ter osamljeno železničarsko godbo .Drava*. Ob pol 9. so prispeli na zbirališče pred . Jtej5v*Wh strok z Rodbo^ko- z zastavami. S precejšnjo zamudo so dospeli tudi .Svobodaši" iz Pobrežja z godbo, nakar se je za-čel pomikati impozanten sprevod z županom, podžupanom, dr. Korunom in Čobalom na čelu proti mestu na Rotovški trg. kjer jč bil otvorjen imenom SPJ javen manifestacijski shod. Dobil je besedo Cobal. Razložil je zgodovino socialnih bojev socialistične stranke, pomen majniške proslave, obsojal sodobno finančno politiko velekapitala, kateri stremi po popolni odpravi 8-urnega delavnika, kapitalistično hlapčevstvo nacionalistov ter propagiral skupen nastop socialistov oz. delavnih slojev za državnozborske votitve. Tipično je, da je tituliral Cobal zborovalce s prijatelji. Isto je govoril-za nemške sodruge dr. Korun, ter koncem svojega govora apeliral na voiilce, da bodo ob občinskih volitvah stali na braniku svojih pravic, da bcmo tudi za bodoče lahko obhajali 1. maj na Rotovškem trgu ne pa da bi se nam pod nacionalističnim županom bilo treba skrivati v gaju. Nato je bilo zborovanje zaključeno. Popoldne se je vršila na Teznu veselica. Dež, ki je motil že dopoldne zborovanje, se je ob 6. zvečer ponovil, tako da je bila tudi veseljačenju postavljena meja. Delavci v železniški delavnici so po večini delali, kar je znak naše nezavednosti, ker nam je poraba enega dne letnega dopusta, katerega je železniška uprava v meji službene možnosti do- volila, prevelika žrtev za dosego našega smotra, čeprav ga v razne meščanske prireditve in zasebne zabave z veseljem porabimo. Zdi se, da bič, katerega vihti kapitalizem, še ni dovolj težak ter bo treba še škorpionov, da se bomo začeli izobraževati in zavedati pomena edino zdrave organizacije z načelom javnosti ter jasno začrtanim pravilnikom. V prospeh delavstva samega bi bilo želeti, da se do prihodnjega delavskega praznika združimo vsi delavni sloji, ne oziraje se na razne zasebne špekulante v našem gibanju in stvorimo mogočen kader bojevnikov, da bo bodočnost naša. — R. — Dopisi. Iz Brežic. Že več let so se za novo živinsko sejmišče iskali v bližini mesta primerni prostori, pa se ni našel primeren prostor. Nato je ponudil tukajšnji inžener in sedanji lesni trgovec g. Albert Kolenc svojo parcelo proti zamenjavi .za staro sejmišče. To bi bilo popolnoma v redu, ako ne bi bil g. Kolenc stavil tako nesprejemljivih pogojev. Zahteval je zase kakor tudi za svoje naslednike izrecno pravico do trave in paše na sejmišču in tudi do pobiranja gnoja. Ko sem to ponudbo čital, se mi je zdela zamena nesprejemljiva in sem v varstvo občine. da ne bo prisiljena sprejeti tako trde pogoje, ponudil mojo še bolj pripravno parcelo enake velikosti v zameno za staro sejmišče, vrhutega pa še deset tisoč kron povrh, dalje napravo plota okoli obč. hiše ter poravnavo velikega parka a a starem sejmišču, kar bi služilo v olepšavo mesta. V trdni veri, da mora ta moj predlog biti od občine sprejet, sem se zelo varal. Kjer ne more več poštenost zmagati, tam pa zmaga gotovo laž in tako se je tudi tukaj zgodilo. Kajti pri seji, ko je prišla moja ponudba v pretres, je odbornik Stumberger izjavil, da moja ponudba ne pride v poštev, ker sem baje ponudil tukajšnjemu živinozdravniku tri tisoč kron nagrade, če bo moj predlog podpiral (brežiški občinski »možje” so pa res poštenjaku Korupcija jim je tako popolnoma neznana, da ne vedo, kaj se imenuje nagrada in čemu se ponuja. Ali pa imajo s. Warletza za tako neumnega, da bo ponujal nagrade v svojo škodo! Po našem mnenju bi bila pametna v tem slučaju samo tista nagrada, ki bi jo g. Kolenc ponujaL Op. ur.J O tem se je v seji tajno razpravljalo in jaz nisem zvedel vzroka, zakaj je moja ponudba odklonjena in Kolenčeva sprejeta, Sele po preteku 3 mesecev mi je na vprašanje, zakaj da ni bil moj predlog sprejet, g. Lipej izjavil, da zato, ker sem baje ponudil živiaozdravniku 3000 kron nagrade. Ko sem to slišal, me je zelo razburilo (koga ne bi razburila taks nesramnost t? Op. ur.] in šel sem tekni, k niivAkiilfn in nm vtm razložil, nai vloii proti g. btumbergerju tožbo. A on me zavrne, čes da je zadeva že zastarela. Nato sem zahteval zadoščenja pri javni občinski seji. G župan je takoj odgovoril; .Žal, da se je to zgodilo, jaz sam obžalujem". Meni pa seveda to ni moglo biti dovolj in v razburjenju sem se napram g. Stumbergerju izrazil preostro, da je imel priliko tožiti me in sem bil prisiljen, skleniti poravnavo in plačati 800 kron. Na ta naiin se mora takorekoč plačati globo zaradi svojega poštenja. Take reči se dogajajo v tukajšnji občini. ki hoče vse v kali udušiti, kar je socialističnega. Zato vas poživljam, vse občane, da pri prihodnjih obč. volitvah dobro presodite, katere može boste smatrali za vredne vašega zaupanja in jim dali volilne kroglice. — Warletz. * * * Ta brežiška zadeva se nam zdi tako važna, da jo priporočamo sodrugom po vsej Sloveniji, naj jo dobro preudarijo. Občina tako dolgo ne more najti primernega prostora, dokler dozori kapitalistov dobiček. Takrat je pa občina naenkrat .prisiljena”, da sprejme neugodno ponudbo. Najde se pa mož. ki to vse vidi in ta ponudi mnogo boljše pogoje, Ker se stvarno ne upa nihče ugovarjati, omečejo odsotnega moža z blatom. (Mož je sam tudi občinski odbornik, pa je toliko pošten, da ne gre na tako sejo kjer se obravnava njegova ponudba). Za blatenje izve prepozno, da bi mogel še tožiti, zato zahteva zadoščenja. Nasprotnik, ki je bil navzoč, je lahko tožil zaradi preostrih besed, toliko moža pa ni bil. da bi ponovil, kar je rekel v k jni seji in da bi dal napadencu tudi možnost braniti svojo čast pred sodiščem. Kam bi prišli, če bi ne imeli časopisa, ki tako zadevo pred javnostjo pošteno razloži vsem poštenjakom v čast in vsem nepoštenjakom v strah in trepet. Sodrugi! Tudi iz tega se lahko naučite, koliko je vredno »Naprejevo* načelo javnosti. Vsa javnost bo sodila, kaj je prav in kaj ne! Zato ta zadeva nikakor še ni končana! Op. ur. Iz Celja. (Nekaj za kratek čas Korunovcem, pardon: edino internacionalno pripoznanim socialistom od SPJ.) Ti čutijo še vedno neko posebno željo iti preko nas. Ne morem si jih drugače predstavljati, kakor da hočejo vse javno objavljene in naraščajoče člane pohoditi. Mislim, da se to ne godi iz sramežljivosti, temveč le zato, ker iščejo in zidajo neko zračno idejo. Stvarnega dela pri vas ni dosti videti. Zakaj ne objavljate niti tega, kje so .zedinjeni" proletarci, kje so vaši člani in koliko jih imate. Dajte z vašimi člani, ne s frazerji iti preko nas. Pisec tega članka vam to zase 2e dovoljuje. Toda zdi se mi, da se zgodi lahko nasprotno, da pojdejo .Naprejevci" preko vas, predno si boste o tem sami na jasnem. — A. O. »Naprejevec* iz Celja. črna. Skrunitelji osemurnega delavnika vedno pravijo, da ne morejo izhajati brez nadurnega dela. ni jim mar glad tisočev brezposelnih delavcev in njih otrok in poleg tega hočejo pa še veljati kot dobri socialisti. Iz jeze, ker v topilnici v Žerjavu ni več dopuščeno nadurno prevažanje nekih piskrov, nekateri niso hoteli ozaljšati 1. maja oken svojih stanovanj. V Thurnovem podjetju v Mušeniku se nadure tudi pridno delajo, pri tem se posebno odlikujeta prirezača Filip Konič in Martin Korošec, ki delata prostovoljno vsak dan po 12 ur. Zadnji, ki je iz bog zna kakšnih razlogov član trgovskega gre-mija, strokovno organizacijo in socialiste sploh vedno izziva in smeši, ni pa imel še toliko poguma, da bi odklonil potom organizacije priborjeni povišek na plači! Toliko sodrugom rudarjem in vsej javnosti v vednost. Odbor strok. org. lesnih del., podružnica v Črni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 10. V. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. ihb Prvovrstnega čevljarskega pomočnika kot drugo moč iščemo. Dobra šolska izobrazba ali s samouštvom pridobljeno splošno znanje je prvi pogoj. Prosilec mora biti vojaščine prost. Prošnje z natančno navedbo vseh podatkov in plačilnih zahtev je nasloviti pod »Trajno “ na upravo lista. Primite in Izkoristite u-Sodno priliko kadar creste v Celje in nakupite si v veletrgovini R. Sfer-meoki, Celje SUKXA in kamgarna aa molke, volne aa lanske, platna, oe-tira, hlačevine in druge manufaktur-ne robe. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke, ter si radi fesa ogromno denarja prihranite. - Trgovci engros cene. Cenik zastonj 1 let Portlandoement Tovarna za Ljubljano in okolico razpošilja cementa Zidani most na vagonč in tudi manjše količine po ceni od; Din 72 — za 100 kg franko sodi, „ 62’— za 100 » brez embalaže, „ 66’— za 100 » franko papirne vreče, in sicer franko postaja Zidani most. Za kakovost Portlandcementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost. — Cement je bil v mesecu januarju 1924 od strani komisije Gradbene direkcije iz skladišča v svrho preizkušnje na Univerzitetu Beograd, Zavod za izpitivanje gradj. materiala vposlan in izkazuje 306 kg na cm* pritiska. — Osebna ali pismena naročila — tudi izpod 1 vagona sprejema Ravnateljstvo tovarne cementa Zid. most.