Poštnina platana v gotovini V HubUanl, torek 16. moteti 193? Cena din I Stco. Sl Z Ilustrirano pciiooo »Teden o slikah** foto II. Franco je odšel na madridska bojišča Salamanca, 16, marca. c. Gen. Franco, državni glavar nacionalistične Španije in vrhovni poveljnik nacionalističnih oboroženih sil, je včeraj dopoldne odpotoval iz Salamance na bojišča pred Madridom, da si ogleda, za koliko so njegovi oddelki v zadnjih dneh napredovali. Generala Franca spremlja ves njegov štab. Francov obisk madridske fronte dokazuje, da je položaj na vseh bojiščih ^za nacionaliste ugoden in ne more biti govora o »kih uspehih vladnih oddelkov. Vse ceste iz Madrida presekane Salamanca, 16. marca. AA. DNB: Nacionalistična radio postaja objavlja, da so trije oddelki v nenadnem zaletu zavzeli sovražne postojanke in v zaletu zavzeli mesto Armuno, ki je jugovzhodno od Guadalajare na cesti Madrid—Guadalajara—Huen-sa. Sedaj so presekane vse ceste, ki vodijo iz Madrida. Uradno poročilo o stanju na bojiščih se glasi: Na asturski fronti so nacionalisti odbili hud napad pri Buenavista, Cadeljoda in Arganoz. Rdeči so imeli hude izgube. Na fronti pri Guadalajari: Ves darf so bile včeraj hude borbe. Vsi sovražni napadi so bili odbiti. Fronta ojačene divizije pred Madridom: Prodiranje naših čet pri Jarami se nadaljuje. Potisnili smo svojo fronto za 4 km naprej. Naše čete so že nad slapovi Butarona. Rdeči so pustili na bojišču 200 mrtvih. Na južnem bojišču smo odbili več hudih napadov na Villa Nuevo del Duque. Sestrelili smo 10 sovražnih lovskih letal. Tri letala so bila ruskega izvora, sedem pa tipa Certis. Nacionalistična letala so vrgla na mnogo mest, ki so še v rokah pristašev vlade, velikanske količine letakov, v katerih svetujejo civilistom, da se o pravem času režijo pred začetkom bojev okoli teh mest. Salamanca, 16. marca. AA. DNB: Na vseh odsekih fronte pri Guadalajari je včeraj oživela delavnost čet, ker se je vreme zboljšalo. Borba je zelo huda v odseku severno od Torija. V mesta, ki smo jih osvobodili, že vozijo živež in vse potrebno, ker so jih sovražniki pred odhodom čisto oropali. Govori se, da je v Madridu prišlo do krvavih spopadov med anarhisti in sindikalisti. Madrid se mora razstreliti Madrid, 16. marca o. V nedeljo je imela v Madridu znana komunistična poslanka Dolores Iba-ruri stli La Pasionaria shod, ki se ga je udeležilo veliko število prebivalcev. V svojem govoru je komunistična poslanka dejala, da od Madrida ne sme ostati kamen na kamenu, če ga bo treba izprazniti pred nacionalističnimi četami. Takoj, ko se bo pokazala nevarnost, da bi nacionalisti zavzeli mesto, je treba razstreliti vse javi.e zgradbe, muzeje, galerije, Escorialski grad in vse večje palače. Razstreliti bo treba tudi palačo sovjetskega poslaništva in naj nacionalisti pričakujejo, da bodo dobili v roke kak materijal, ki bi pričal o sodelovanju Sovjetske Rusije v španski državljanski vojni. Ves ta materijal je že na varnem v Valenci ji. Angleži se pogajafo s Francom London, 16. marca. AA. (DNB) Današnji »Times« potrjuje poročila, da so gospodarskega referenta angleškega poslaništva v Madridu (ki se sedaj nahaja v francoskem obmejnem mestu Hen-dayu) poslali v Burgos, da uredi s tamošnjo nacionalno vlado nekatera vprašanja, ki so v zvezi s trgovino, me4 Veliko Britanijo in tistim delom Španije, ki je pod oblastjo nacionalistov. Po poročilih iz Madrida, je bil tamkaj na ta-instven način ubit izredni poslanik in pooblaščeni minister kubanske republike Manuel Ricardo. Nje- govo truplo so našli v bližini poslaništva. Pokojni poslanik se je odlikoval od vsega začetka državljanske vojne s požrtvovalnim delom za tiste madridske meščane, ki jih je hotel rešiti. Poročila rdečili London, 15. marca. AA. DNB: Po vesteh iz Ženeve se trudijo svetovalci vlade v Valenciji, da bi izzvali izredno sklicanje sveta Zveze narodov. To bi bil nov poskus za poseganje v španske zadeve v novi obliki. Odbor za obrambo Madrida je izdal danes opoldne tale komunike: Na fronti pri Guadajalari so izvršili uporniki včeraj več novih napadov, s podporo motoriziranega materijala. Po sijajnem odporu so izvršili republikanci protinapad v odseku severnozahodno od Bruege. Pri tem so zasedli važno strateško postojanko in zajeli 31 Italijanov. — Sovražne napade ob Jarami smo odbili. Nove vesti o sporazumu z Italijo Rim, 16. marca. m. Znani politični tednik »Relazioni internazionali« objavlja članek, v katerem se podrobno bavi x delom sedanjega jugoslovanskega predsednika vlade dr. Stojadinoviča od junija meseca leta 193G do danes. V tem članku tednik posebno poudarja delo za popravljanje ju-goslovansko-italijanskih odnošajev. Glede vprašanja odnosov med Rimom in Belgradom članek poudarja, da se je v preteklosti nagromadilo na italijanskih mejah toliko črnih oblakov, da je danes nemogoče naenkrat ustvariti čist položaj, čeprav se na obeh straneh odločujoči činitelji na vso moč trudijo, da bi prišli do sporazuma in končne ureditve medsebojnih odnošajev. Posebno je treba poudariti dejstvo, da se ti odnošaji popravljajo po korakih, tako da ne more priti naenkrat do kakega večjega presenečenja. Izredno prisrčen ton izjave o predsedniku jugoslovanske vlade potrjuje, da so ustvarjeni vsi psihološki momenti, ki so potrebni, da se okrepe medsebojni odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, čeprav dostikrat ostanejo vse diplomatske akcije brez uspeha. Pariz, 16. marca. o. Pariški »Temps«, poluradno glasilo francoske vlade, prinaša naslednje poročilo svojega belgrajskega dopisnika o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo: Merodajni krogi izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o tako imenovanem jadranskem paktu, o katerem se sedaj toliko govori. To vprašanje še očividno ni bilo proučeno v Belgradu, kjer ugotavljajo za enkrat samo občutno in trajno izboljšanje italijansko - jugoslovanskih odnošajev. Zmanjšanje napetosti je do sedaj dobilo vnanji izraz samo v pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo, ki naj nadomesti začasni trgovinski sporazum, ki bo v bližnji bodočnosti ugasnil. Na drugi strani Boljševiki pripravljajo »svobodne" volitve Moskva, 16. marca. o. Iz sovjetskih krogov poročajo, da si skuša boljševizem zagotoviti večino pri volitvah tudi z vsemi mogočimi odredbami in obljubami. Po teh poročilih bo sovjetska vlada spremenila svojo versko politiko. Zaprla bo vseh pet protiverskih muzejev v Moskvi in po drugih mestih. Ustavila bo tudi delo državnega zavoda za protiversko propagando ter poslala vseh 3000 študentov tega zavoda, ki se šolajo na državne stroške, domov. Tudi bo komunistični mladinski zvezi »Komsomolu« prepovedano vsako protiversko delovanje. Sovjetski tisk čisto odkrito priznava, da imajo vse te odredbe nalogo, da za volitve zadovolje prebivalstvo, ki je v veliki večini še verno. To popuščanje v verski politiki naj pritegne k volitvam vse verne ljudi. Osrednje sovjetsko glasilo »Izvestija« pišejo, da je protiversko gibanje zadnja leta zelo padlo. V enem letu je organizacija brezvercev izgubila nad 2 milijona članov. Komsomolova založba ne more več izdajati protiverskih knjig, ker so bili tudi delavci in strokovne organizacije proti temu. Ta odpor pripisujejo sovjetski krogi poživljeni delavnosti verskih organizacij. »Pravda« prinaša članek, ki je očitno napisan po naročilu oblastnikov in pravi, da je zdaj skrajni čas, da vlada odpravi vse okrutne metode in pritegne za volitve k sodelovanju vse prebivalstvo. Zato je osrednji odbor boljševiške stranke izdal na-redbo, po kateri ni dovoljeno v osebne izkaze sovjetskih državljanov pisati označb, kakor »bivši ari- stokrat, bivši kapitalist« in podobno. Iz pisanja vseh listov je razviden čisto prozoren namen, to je zaslepiti sovjetsko prebivalstvo s čim večjimi in čim gorostasnejšimi obljubami, kakor to delajo vsi sistemi in vse stranke tudi po ostalem svetu. pa je verjetno, da bo vprašanje odnošajev med Italijo in državami Male zveze prišlo na dnevni red prihodnjega sestanka trajnega sveta Male zveze, ki je sklican v Belgradu za dobo 1. in 2. apr., in bo tam podrobno proučen. Proučevanje tega vprašanja pa itak spada v okvir vprašanj, ki se tičejo morebitne nadaljnje utrditve vezi, ki obstojajo med tremi državami MZ, na polju zunanje politike, kjer bi se morda pakt Male zveze prilagodil položaju, ki je v Evropi nastal kot posledica zadnjih mednarodnih dogodkov. Kamele v volilni agitaciji Bruselj, 16. marca. o. Volilni boj, ki je nastal v belgijski prestolnici za nadomestne poslanske volitve, postaja od dne do dne hujši. Za izpraznjeno poslansko mesto kandidirata voditelj Rexa Degrelle in predsednik vlade Van Zeeland. Volitve so predvsem manifestacijskega značaja in tiftj se pri njih pokaže, da je tudi belgijska prestolnica za rexizem in proti sedanji "gnili politiki. Pri agitaciji se rexisti privoščijo naravnost krute volilne šale. Van Zeeland je na nekem svojem zborovanju dejal, da je Belgija delavna in srečna oaza v puščavi evropskih bojev, ki ogrožajo demokracijo. Rexisti so kot dopolnilo teh besed najeli dve kameli v živalskem vrtu ter ju več dni vozili po ulicah. Vsaka kamela je nosila napis: »Sprehajam se po Van Zeelandovi oazi.« Ta propaganda je povzročila, da se je nekaj dni smejalo predsedniku vlade vse mesto in vsa Belgija. Policija ni mogla dostojanstva ministrskega predsednika rešiti drugače, kakor da je pritisnila na ravnatelja živalskega vrta, ki jp moral izjaviti rexistom, da ne more več posojati kamel v zasebne in javne namene. Konec nemirov v Sofiji Sofija, 16. marca. m. Ker so se dijaški nemiri po sofijskih ulicah večkrat ponavljali, je prestol niška policija aretirala vse voditelje demonstran tov, in je sedaj zavladal med dijaštvom zopet red in mir. Kakor izjavlja rektor sofijske univerze dr. Manov, se bodo predavanja na tej visoki šoli lahko pričela že v četrtek. Fašistična Italija ne bo pozabila muslimanov Rim, 16. marca. AA. (Havas.) Mussolini, ki se je prvotno nameraval vrniti iz Afrike 23. t. m., bo to storil že 22. t. m. tako, da bo v Rimu že na obletnico ustanovitve bojnih čet (fašijev). Italijanska predsedniku vlade Mussoliniju veličasten sprejem. Iz Bengasija poročajo, da so tamkaj priredili predsedniku vlade Mussolinju veličasten sprejem. Mussolini se je obrnil predvsem do fašistov in dejal: Črne srajce! Iz vašega navdušenega pozdrava vidim čvrstost in globino vaše vere v narodno 6tvar. Mi smo svojo čvrsto fašistično vero posvetili imperiju. Po zaslugi te vere smo sposobni braniti imperij povsod in v vsaki okoliščini proti vsem in vsakomur. Nato je Mussolini položil venec na spomenik v vojni padlim vojakom. Potem ga je v imenu domačinov pozdravil tamkajšnji kadija. Prišlo je do navdušenih manifestacij domačinskega življa. Nato se Potovanje dr. Schuschnigga Dunaj, 16. marca. m. Avstrijski kancler Schu-schnigg bo odpotoval ta četrtek v Budimpešto, kjer ee bo sestal s predsednikom madžarske vlade Da-ranyjem. V petek se bo kancler Schuschnigg že vrnil na Dunaj. Dr. Schuschnigg odpotuje prve dni aprila v Rim. Kakor je znano, je bilo to potovanje že pred tedni nameravano. Potovanje bo čisto zasebno. Dr. Schuschnigg bo obiskal Mussolinija najprvo v Rimu, nato pa na njegovem posestvu v Romagni. Nova državna organizacija v Avstriji Dunaj, 16 marca m. Na Dunaju se je uslano-vila nova uradna unitaristična organizacija Heim-webra Verband Altheimatschutz, s katero mislijo uradni krogi' že v naprej onemogočiti vsak poizkus, ki bi ga nameravala napraviti knez Starhemberg in major Fey. V vodstvo nove organizacijev je vlada postavila državne uradnike, ki njih položaj odgovarja položaju naših podbanov. Za vsako pokrajino je postavljen po en tak predstavnik. V vodstvo Heinrvvehra je imenovan tudi generalni .tajnik Domovinske zveze Zernatto. Resolucije katoliških študentov Louvain, 16. marca. o. Pretekli teden se je tu začel kongres belgijskih katoliških študentovskih organizaciji, ki je pretresal vsa idejna, materialna in organizacijska vprašanja belgijskih katoliških študentov. Kongres je včeraj končal svoje delo in sprejel več resolucij. Kongres opozarja na to, da razni katoliški listi, ki se boje edino strašila fašizma, pozabljajo, da marksizem ograža civilizacijo. V svojih ostalih resolucijah kongres katoliških študentov ostro obsoja komunistično propagando in zahteva od oblastev, da izdajo primerne ukrepe, da se ta propaganda zatre. Pogajanja za sporazum r tovarni Chrysler je začel guverner ameriške zveze države Michigan, ki je uspešno zaključil tudi stavko pri General-Mo ‘oren je Mussolini zahvalil meščanom s temi besedami: Muslimani iz Bengasija! Mnogo mi je do tega, da vam povem, kako se veselim zaradi toplega sprejema, ki ste mi ga priredili, in v katerem vidim izraz vaše zvestobe Rimu in fašistični Italiji. Med preteklo vojno, ki je ustvarila imperij, ste na kar najsvečanejši in najprepričevalnejši način dokazali svojo zvestobo stvari, za katero ste prelivali svojo kri. Fašistična Italija, močna in pravična, vam tega ne bo nikoli pozabila. Uengazi, 16. marca. o. Mussolinijev govor je poslušala ogromna množica muslimanskega prebivalstva, ki je priredila duceju silovite manifestacije. Množica je nosila italijanske, arabske in islamske zastave ter prepevala himne. Manifestacije so trajale vse do odhoda iz Bengazije. Za Bengazijem je Mussolini obiskal več poljedelskih naselbin, tako Ghimino, Ticco. V Ghiinini je arabsko prebivalstvu priredilo Mussoliniju zopet navdušen sprejem. V mestece se je nagnetlo na tisoče arabskih pastirjev in poljedelcev, žensk, otrok in mladine. Mussolini se je peljal med dvema dolgima vrstama meharistov do občinske hiše, kjer ga je pozdravil kabiljski poglavar s naslednjimi besedami: »Še nikdar nismo tako čutili mirne sreče, kakor danes, ko pozdravljamo v svoji sredi ne-guševega zmagovalca in zmagovalca vseh sovražnikov. Pozdravljamo v tebi človeka reda, pravičnosti in moči. Ponosni smo, da se pokorimo tvojim poveljem. Ta dan je najlepši, kar nam jih je dala zgodovina. Mi smo tvoji otroci in ti bomo sledili povsod, kamor boš hotel. Zdi se nam, da smo se danes rodili. Prosimo Boga, daj ti da dolgo življenje. In zate molijo naše žene in otroci.« Po teh besedah so spet sledile velike manifestacije Mussoliniju, ki se je zahvalil za udani govor. Mexico bo še naprej zalagal Španijo z orožjem, tako je izjavil predsednik republike Carde-nas na nekem zborovanju včeraj. Znano je, da čez Mexico prodajajo orožje ameriški kapitalisti. Nagrado za najboljši nemški film je dobil film >Vladar«, v katerem igra glavuo vlogo Emil Jauuings, Vesti 16. marca Poplave v južni Rusiji so tako ogromne kakor že 20 let ne pomnijo. Samo v mestu Krivirog je voda odnesla 500 hiš. Aretirali so nabiralca prostovoljcev za Španijo, curiškega judovskega odvetnika dr. Rosen-bauma, češ, da je kršil nevtralnost, ki jo hoče varovati Švica. Delne občinske volitve v Bolgariji, ki so bile v nedeljo v šumenski in plovdivski pakrajini, so prinesle nad štiri petine glasov kandidatom izven strank, ki podpirajo sedanjo vlado. O odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije bo na današnji seji sklepal londonski odbor za nevmešavanje. Fond za odpravo podkupovanja je ustanovila uprava newyorške policije. Iz tega fonda bodo dajala posojila policijskim uslužbencem, če se bodo obvezali, da ne bodo sprejemali podkupnine od zasebnika. Pogajanja za sporazum v tovarni Chrysler je začel guverner ameriške zveze države Michigan, ki je uspešno zaključil tudi stavko pri General Motorsu. Drugi obrok francoskega obrambnega posojila bodo začeli podpisovati danes. Drugi obrok bo znašal okrog 3 milijarde frankov in ga bodo krile ponudbe, ki so prišle že za prvi obrok, pa jih niso mogli več upoštevati. Romunijo bo zastopal v Londonu pri kronanju Jurija VI. prestolonaslednik Mihael s posebnim vojaškim odposlanstvom. Vojvoda in vojvodinja Kentska sta dopotovala iz Italije v Pariz, kjer se bosta nekaj dni ustavila. Tudi malo države se morajo oborožiti, če so oborožujejo velike, je izjavil švedski zun. minister Sandler pri prihodu v London, kamor se je šel razgovarjat o raznih političnih vprašanjih. Veliki profijudovski nemiri so bili včeraj na varšavski tehniki. Pri nemirih je bilo 12 judovskih študentov ranjenih. Zasedanje italijanskega senata se je pričelo včeraj in so senatorji vsi odšli na dvor čestitat k rojstvu prestolonaslednikovega sina. 250.000 Judov je še v Berlinu kljub vsemu izseljevanju. Od tega je članov judovske verske skupnosti 150.000, nevernih Judov 40.000, 60.000 pa je potomcev mešanih zakonov. Tako je ugotovil statistični urad nemškega odbora za prehrano. Tudi Francija se mora oborožiti, zato, da bo branila svetovni mir, tako je govoril vojni minister Daladier v nedeljo. Stavka v nasadih gumija je izbruhnila na Malajskem polotoku. Delavci v teh nasadih imajo slabši položaj kakor živali, zato ni čudno, da so se enkrat dvignili za svojo pravico. Predsednik Združenih držav Roosevelt je odšel na pomladanski oddih v letovišče Warm Springs, v državo Georgiji, kjer se bo zabaval predvsem z ribolovom. Golob pismonoša je rešil ladjo, in sicer nemški parnik »Erika«, ki je nasedel zapadno od Skaggena pa ni imel radijske postaje, da bi klical na pomoč. Zato je kapitan spustil goloba s kratkim poročilom, ki je res priklicala pomoč. Kljukasti križ na največji sinagogi v New-yorku so naslikali neznanci čez vso steno. To je odgovor ameriških hitlerjevcev na napade new-yorškega judovskega župana La Guardie. Zdravstveno stanje romunske kraljice matere ni nič vznemirljivo, čeprav je kraljica precej bolna. Inšpektorja francoskih čezmorskih zračnih sil, generala Denaina je sprejel Mussolini v Bengasiju. Izboljšanje kitajsko-japonskih odnošajev si obetajo od pogajanj med Kitajci in Japonci japonskim trgovskim odposlanstvom, ki je prispelo v Nanking. Vladna kriza je izbruhnila tudi v Libanonski republiki. Arabci zahtevajo, naj se sestavi nova vlada narodne sloge. Nemci in Čehi — tisočletni boj, tako je bilo geslo kongresa za nemški Vzhod v Stuttgartu preteklo dni. Iz tega je razvidno, da Nemčija ne bo nehala s svojo gonjo proti ČSR. Spet poboji v Palestini London. 16. marca. b. Palestinski visoki komisar sir Wauchpe, ki je bil poklican v London na poročanje, se bo v kratkem vrnil v Palestino, ker se mu je posrečilo prepričati zunanje ministrstvo, da je bilo njegovo delo docela v redu in da krivda za nemire in arabsko nezadovoljstvo ne pade uanj. Položaj v Palestini se spet zaostruje in ni drugega človeka za to mesto. Londonski listi pišejo obširno o položaju v Palestini. Poročila poudarjajo, da se je zadnje dni spet obnovila teroristično delovanje arabskih nacionalistov. V soboto in nedeljo so ubili večje število gozdovanjem goličav ali »frat«, ki 60 nastale kot jx>sledica vedne pesmi sekire in žage. Pred nekaj leti je bilo na južnem pobočju Pohorja zasajenih deset tisoče novih drevesc v graščinskih goličavah, v katerih bo tudi v bodoče skrito neizmerno lesno bogastvo. Danes se je pokazala potreba, da se tudi kmečki gozdovi, kateri so izpraznjeni, jionovno zas&de ker nočemo drugega Krasa in si mora kmet tudi v bodoče zagotoviti dohodke Toda kmet, ki ni več premožen in ki bo s trebljenjem gozdov izgubil še dohodke od lesa. si sam ne bo mogel več pomagati. Upamo, da se bodo gospodarske razmere toliko izboljšale, da bo naš gospodar s pomočjo države in banovine lahko pričel vsaj delno s pogozdovanjem. V interesu gospodarskega napredka in obstoja je naša želja, da se na isti način kakor v Bosni posjaešuje zasajanje goličav tudi v Sloveniji. Med ameriškimi Slovenci Konec letošnjega februarja so med ameriškimi Slovenci umrli: S Pečice pri Škocjanu na Dolenjskem Franc Kodek, ki je dosegel starost 60 let. Več kot polovico svojega življenja je preživel v Ameriki. Smrt ga je doletela v Clevelandu, kjer zapušča ženo, brata in sestro, doma v Pečici pa samo še enega jiolbrata. Iz Cerknice na Notranjskem Franc Hiti, star 39 let. V Johanstownu zapušča ženo in 3 otroke. Iz Novega mesta Margareta Košela roj. Žnidaršičev starosti 44 let. Umrla je v Ambridgeu. Iz Žužemberka Jož! Kužnih. Bil je zaposlen pri nekem slovenskem farmarju Strnadu. Iz Domžal Fanica Habjan roj. Ovca, v starosti 45 let. Zadnji čas je bivala v Newyorku. Iz St. Vida pri Stični Stanislav Klemenčič, star 50 let. Celih 35 let je bival v Ameriki, kjer nima svojcev, pač pa zapušča doma v domovini brata in sestro. Umrl je v Clevelandu. so potem prodajali tudi v Mariboru. Dejanje so sicer skušali tajiti, priče pa so jih pokopale. Zemljič je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev robije, Alojz Kostanjevec na 6 mesecev strogega zapora in Ana Kostanjevec na 4 mesece strogega zapiora; slednja dva sta bila obsojena pogojno za dobo treh tet. Za njimi je prišel zaradi sličnega delikta pred sodnike Jakob Vezjak; viničar iz Jakobskega dola. Bil je zaposlen kot viničar pri posestniku Francu Šantlu. Slednji je v zadnjem času opazil, da mu nekdo krade iz kleti vino in jabolčnico ter je izvedel, da prodaja njegov viničar vino okrog. Prijavil je to orožnikom, ki so viničarja trdo prijeli ter jim je priznal, da je večkrat odnesel iz gospodarjevo kleti vina in jabolčnice. V klet je prišel na ta način, da je 6 palico odstranil pri vratih zapah. Jabolčnico so izpili doma, vino pa je prodajal naprej. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 4 leta. Do 15 milijonov za sadje Ljubljana, 16. marca. Prav zanimivi so podatki mestnega trošarin- skega urada o uvozu in potrošnji domačega in inozemskega sadja in raznih sadežev. Različnega presnega domačega in vsakovrstnih gozdnih sadežev, svežih gob, tuzemske zelenjave je bilo lani uvoženo in zatrošarinjeno 2,827.774 kg. Primerjalna statistika za prejšnja ugotovlja, da je bil lanski uvoz napram predlanskemu letu kljub slabi sadni letini nekoliko višji. Ljubljanski trg pa je drugače dober barometer za sadno tetino. Da je uvoz manjši, je vzrok tudi temu, da jo bilo prav mnogo sadja iz Štajerske izvoženo v Nemčijo in Francijo. Pa tudi ta izvoz je znatno padel, kajti množina va- Anketa o vajeniških vprašanjih Ljubljana, 16. marca. Delavska zbornica v Ljubljani sklicuje anketo o vajeniških vprašanjih, ki bo v četrtek, 25. marca 1937, ob 9 zjutraj v zbornični dvorani na Miklošičevi cesti. Na to anketo o vajeniških vprašanjih so vabljene vse delavske strokovne organizacije, razne oblasti, socialni zavodi in uradi, korporacije, obrtniška in trgovska združenja, šolska vodstva strokovnih nadaljevalnih šol, gremijalne trgovske nadaljevalne šole, kr. banska uprava, ljubljansko Vlomi in tatvine v slovenjekonjiški okolici Nočni streli skozi okno v sobo Slov. Konjice, 15. marca. Naš list je pred nedavnim poročal, kako se v kratkih presledkih ponavljajo pri nas manjše pa tudi večje drzne tatvine. Upali smo, da bo vsega tega kmalu konec. Nasprotno pa so takšni dogodki dan za dnem spet na vrsti v različni obliki. Vlomilci in tatovi so pričeli krasti pri nas tako, kakor bi ne bilo nobenega paragrafa in bi bilo to celo dovoljeno. Slovenjekonjiška in oplotniška orožniška postaja v zadnjem času beležita zopet lepo število grehov nad tujo lastnino. Tako so na Tepanjskem vrhu dne 28. februarja zvečer tatovi odnesli malemu kmetu Antonu Sircu vse prekajeno meso. Revež je vse leto redil edinega prašička — za druge. Medtem, ko so domači trdno spali, je previdno smuknil s plenom iz podstrešja čez vežo v noč, kajti vežna vrata niso bila zaklenjena. Stupanu Antonu, kmetu v Tepanju so pred nedavnim ukradli vsa štiri kolesa lažjega parizar-skega voza in trpi pose-stnik občutno škodo, tako materielno kakor to, da ne bo mogel vozila brez koles uporabljati toliko časa, dokler si ne nabavi novih. Nenavadni slučaj pa se je zgodil pred enim tednom v Sp. Grušovju. Ob enajstih ponoči, ko j® rodbina kmeta Leskovarja že spala, je nekdo nenadoma dvakrat ustrelil skozi okno v sobo. Prestrašena žena je skozi okno stranske sobe zbežala k bližnjim sosedom, dočim so 6e ostali poskrili v stanovanju. Ko 3ta dva moška — tako pravijo sosedje, ki so ju videli zbežati v bližnji gozd — zaslišala rojx>t v Leskovarjevi hiši in pri sosedih, sta takoj pobegnila brez plena. Radi tega dogodka so prebivalci Sjr. Orušovja in okolice silno razburjeni in je to že drugi primer, da so tatovi nastopili z orožjem. Kaj takega se pri nas še ni zgodilo. Preteklo nedeljo, 7. marca, ko se je vršila v župni cerkvi v Špitaliču 6lužba božja ter ni bilo v župnišču nikogar, je neznani storilec izmaknil iz pisarne hranilno knjižico, nekaj gotovine ter nekaj vrednostnih papirjev. O. župnik Janez Goričan je precej oškodovan, dočim še m ob času, ko to poročamo, o tatu nobenega sledu. Ljudstvo se sprašuje, kdo povzroča vedne tatvine Po vseh znakih in okoliščinah sodeč se nahaja nekje v naši okolici tajna družba, ker se večinoma vlomov in tatvin izvršuje na isti način. mestno poglavarstvo in vse ostale zainteresirane javne osebnosti, ki se pečajo kolikor toliko z našim obrtnim in trgovskim naraščajem. Udeleži se te ankete Osrednje tajništvo delavskih zbornic Jugoslavije iz Belgrada. Ni pa izključeno, da pride kak odposlanec od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ter Osrednjega urada za zavarovanje delavstva (SUZORa) iz Zagreba. Te ankete se udeleži dr. Pavel Čepulič, zdravstveni svetnik iz Zagreba, kateri j« napisal že več publikacij in brošur o vajeniškem vprašanju ter strokovnjak na tem velevažnem vajeniškem problemu, ki se bo nanj moralo v bodoče veliko več pažnje polagati v naši javnosti. Priloženi referati za to anketo o vajeniških vprašanjih so: 1. Filip Uratnik: O možnosti zaposlitve naših vajencev, s priloženo statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji od leta 1902 do 1935. Vsebuje 9 strani. 2. Ing. Kregar Rado: Izpopolnitev strokovne vzgoje vajeniškega naraščaja, 16 strani, s prilogo Učni program strokovne nadaljevalne šole za stavbne obrti. 11 strani. 3. Dr. Albert Trtnik: Socialno-medicinska raz-motrivanja o vajeniškem vprašanju s prilogami: a) Vajeniška statistika za celo Jugoslavijo z dne 30. junija 1935 po industrijski razdelbi m po odstotkih. b) Zdravniška preiskava vajencev pred vstopom v učenje obrti ali trgovine pri OUZD v Ljubljani za dravsko banovino od leta 1929 do leta 1935. c) Statistika zdravniške preiskave vajencev, ki so vstopili v učenje obrti ali trgovine pri OUZD po gonov je padla za 50%. Predlanskim je Ljubljana jKitrošila domačega sadja za 2,515.658 kg. V letu 1934., ko je bila prav dobra sadna letina in ko je bil izvoz v druge države močno oviran zaradi neracionalne izvozne ^politike, pa je konzum sadja dosegel izreden rekord, kajti potrošeno je bilo 3,052.528 kg sadja. Nikdar še ni Ljubljana toliko sadja porabila kot to leto. Druga leta nazaj je bil konzum naslednji: tako leta 1933. okoli 2 milijona 349.185 kg, leta 1932. manj, namreč 2,056.864 ln pred vojno 1. 1913. je mala Ljubljana konzumi-rala 1,047.367 kg sadja. Dnevna poraba domačega sadja je lani znašala okoli 800 kg. Na posameznega Ljubljančana pa je prišlo 33 kg sadja. Raznega suhega domačega sadja, limon in rožičev je bilo uvoženo lani 329.621 kg, predlanskim 235.377 kg, torej znaten jiorast, v letu 1934. pa še manj 225.648 kg, 1933. pa 168.534 kg. V tej točki je torej uvoz sadja močno narastek Marmelade, pomaranč in domačega južnega sadja je bilo uvoženo lani za 250.073, predlanskim pa 248. 162 kilogramov. Tudi v tej točki se je uvoz dvignil. Uvoz inozemskega sadja, zlasti iz Italije pa" je zaradi sankcij za časa abesinske vojne izredno padel. Inozemskega južnega sadja je bilo lani uvoženo le 32.513 kg, predlanskim 91.340 kg, a leta 1934. še več namreč 97.559 kg. Fige so dobre za zdravje. Suhih in svežih smokev je bilo lani uvoženo 69.804 kg. Za druga leta ni statistike, ker se poprej ni vodila posebna jiostavka v trošarinski tarifi. Suhih gob je bilo lani zatrošarinjeno le 880 kg, leta 1933. pa 24.532 kg. Kakor pri raznih drugih živilskih potrebščinah, je tudi za sadje silno razvito tihotapstvo. Splošno računajo, da je Ljubljana lani izdala najmanj do 15 milijonov _ dinarjev za razno sadje. Lahko pa še več, kajti aproksimativni računi so bili postavljeni najnizje. Mnogi računajo, da je dosegel uvoz sadja v Ljubljani celo 20 milijonov din. srezih, mestih in zdravniških okoliščih. d) Statistika zdravniško preiskanih trgovskih vajencev pred vstopom učenja trgovine pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu v Ljubljani po okrajih, mestih in zdravniških okoliših od leta 1932 do 1035. 4. Dr. Avgust Reisman (Maribor); Vajenci v socialni zakonodaji; 8 strani. Kot posebna priloga je še statistika strokovno nadaljevalnih šol in občasnih strokovnih tečajev v dravski banovini, gremijalne trgovske nadaljevalne šole in specialne strokovne nadaljevalne šole, vse za šolsko leto 1936-37. Resnica o največii tragediji habsburške dinastije aucrling Zakaj ie prišlo do usodne katastrofe in samomora prestolonaslednika Rudolfa in baronice Vetsere? Pride v kino Sloga Kulturni koledar Joief Hašnik Dne 16. marca 1811 se je rodil v Trbonjah nad Vuzenico pesnik Jožef Hašnik. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, bogoslovje pa v Celovcu. Kaplanova! je po raznih krajih, 1. 1849 postal župnik v Trbovljah, leta 1869 pa pri Sv. Juriju ob j. žel., kjer je tudi 6. marca 1883 umrl. — Na njegovo slovensko orientacijo je vplival šele Slomšek, ki ga je pregovoril, da je začel pisati pesmi tudi v slovenskem jeziku. Njegove najboljše pesmi so iz let 1834 —49. — Čeprav so motivi njegove lirike precej pestri, vendar prevladuje hladna cerkvena pesem. — Bil je dober verzifikator, vendar pa mu tnanjka globine in sile, da bi našel vedno skladnost med zunanjo obliko in vsebino. — Ker je bil iober pevec, je opremil svoje pesmi z živahnimi iti šaljivimi melodijami, ki jih je deloma sam skla-lal, deloma pa jemal na posodo. — Poleg litera-ure se je zanimal Hašnik tudi za zgodovino in ;tnografijo. — Pisal je tudi teološke članke. — ^erzifikaciji je ostal zvest vse do svoje smrti in e napisal precej nemških, slovenskih in latinskih rerzov. Planiški družabni stebri Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 16. marca: Velielav. Sreda, 17. marca: Jedert. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg št 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Drama: Zaprto. Opera: »Pod to goro zeleno«. Kino Union: »Deklišcki internat«. Kino Sloga: s-Orijent«. Kino Matica: »Beethovnova velika ljubezen«. * K I N TEI. 22-21 UNION Danes poslednjič! NallepSe fllmsKo delo v rettli O. Bolw»ry-Ja DeKliShl internat (DAOMARt Angela sauoker Kaoul Aslan TEI. 27-30 SLOGA Danei poilednltftt Pustolovnl fllm OR1JENT Cary Cooper ln Madelelne uarroll TEI. 21-24 MATICA Orandllozno filmsko delo Beethovnova velika ljubezen njegovo deio in njegova bolest HARRV BAUR Danes predstave samo od 16 m 21 -16. Predstava od 19 16 odpade radi Koncerta Ljudski oder ponovi na praznik sv. Jožefa ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo »Igro o izgubljenem sinu«. Igra je doživela preteklo nedeljo že dve zelo uspeli predstavi, zato si pravočasno rezervirajte vstopnice. Pri igri sode-leju Akademski pevski kvintet in šentpetrski godalni trio. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum v frančiŠKanski pasaži. Danes popoldne ob tetrt na sedem bo v veliki filharmonični dvorani II. produkcija iz cikla tUčilc se glasbe*. Na toj produkciji nastopi preko a) gojencev klavirskega in violinskega oddelka Sole Glasbene Matico. Nastopajo prav začetniki pa tudi gojenci vifijib razredov. Igrajo skladbe iz domače in iz tujih literatur. Jutri v sredo, bo produkcija, na kiteri nastopita mladinski zbor in šolski orkester Glasbene Matice, v četrtek pa bo produkoija konservatoristov. Danes bo govoril prod začetkom produkcije prof. Šivic: Kaj si obetamo od pouka v glashenih šolah, v sredo bo imel predavanje prof. L. M Škerjanc, v četrtek pa prof. Marijan Lipovšek. Začetek vselej ob četrt na sedem zvečer v voliki dvorani. — Spored, ki stane i) Din in velja kol vstopnica, se dobi v Matični knjigarni. Fantovska velikonočna obnova. Pred fantovskim praznikom sv. Jožefa bodo v Ljubljani tridnevne fantovske duhovne vaje, in sicer: Za stolno, frančiškansko, Šentjakobsko in trnovsko župnijo v Križankah. Govoril bo novi trnovski župnik preč. g. Jan. Cegnar. Za vso ientpetrsko župnijo v kapelici Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem. Govoril bo novi šenlpotrski župnik preč. g. Alojzij Košmertj. Za župnijo v HiHki. za kolodvorski in bežigrajski okraj v cerkvi sv Cirila in Metoda (pri sv. Krištofu}. Govoril bo župni'upravitelj preč. p p. Kazimir Zakrajšek. -Govori bodo danes, v sredo in četrtek ob 8 zvečer. V petek, na praznik sv. Jožefa, pa bo za sklop skupno sv. obhajilo v domačih cerkva n in kol zunanji zaključek fantovska akademija ob pol lt dopoldne v frančiškanski dvorani. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmib Torek, 16. marca: Zaprto. Sreda, 17. marca: DR. Izven. Gostovanje g. Mihajla Markoviča. Četrtek, 18. marca: Dež in vihar. Red četrtek. Gostovanje g. Mihajla Markoviča. V sredo, 17. marca bo gostoval g. Markovič, član zagrebškega gledališča v vlogi Zivote Cvijovica v Nusi-čevi komediji »DR.« Gost slovi kot najboljši interpret Nušičevih tipov ter je igral vlogo 2ivote tekom zadnjih dveh mesecev okrog 30 krat na zagrebškem odru in na gostovanju z zagreb. gledališčem v provinci. Opozarjamo na to izredno zanimivo gostovanje v drami. OPERA Začetek ob osmib Torek, 16. marca: Pod to goro zeleno... Opereta. Izven. Izredno zniž. cene od 24 Din navzdol. Sreda, 17. marca: Ero z onega sveta. Red Sreda. Četrtek, 18. marca: Plesni večer Zuite Buczin-ske. Izven. Cene od 30 Din navzdol. V četrtek nastopi v naši operi po svojih nastopih v Belgradu in Zagrebu mlada poljska plesalka gospa Zuita Buczynska ki jo sj>rem!ja odličen sloves. Poleg mnogih karakternih in klasičnih plesov bo plesala tri narodne poljske plese Večer se bo izpolnil z nekaterimi točkami na balet pod vodstvom baletnega mojstra inž. P. Golovina. Opozarjamo na razipis poletnega abonmaja, ki nudi izredne ugodnosti v pogledu cen. Poletni abemma daje 8 dramskih in 7 opernih odn. operetnih predstav. Plačuje se v štirih zaporednih me- Planica, 16. marca. Zimsko-športna sezona se bliža svojemu koncu. Planinski kraji, kjer je še do nedavna mrgolelo tujcev, se počasi praznijo in zimsko športe bodo kmalu nadomestili poletni. Sedaj, tik pred koncem zimsko-športne sezone, je 5e enkrat bujno zaživela — Planica. Bil je tukaj zaključek akademskega smučarskega prvenstva, ki se je začelo v četrtek v dežju ter se končalo v nedeljo v — nalivu. Ob takem vremenu je bilo glavno »zimsko-športno« življenje skoncentrirano v domu samem, ker se po nepotrebnem pač nikdo ni hotel izpostavljati dežju. Do polne veljave prihajajo ob takem vremenu oni, ki vedre in oblačijo nad domom, ter oni, ki skrbe za »štimungo«. To so bili glavni stebri planiškega življenja tudi preteklo soboto in nedeljo. Gospodar doma je tu vsekakor na prvem mestu. Z njim si imel obvezno opraviti dvakrat: ko si najel sobo in ko si odhajal; vmes pa neobvezno neštetokrat, kadar si hotel zvedeti za katerokoli dom zadevajočo stvar. Zavedajoč se svoje funkcije je dobrohotno in uslužno dirigiral življenje v domu. Brez gospodarja ne bi bilo reda, doni bi bil — nič. Tajnica ima svojo pisarno v novem poslopju. Je brhka in hitra, deli informacije in štampiljke na vse strani — postreže ti z vsem, kar spada v njen delokrog. Karkoli hočeš — obrni se na tajnico. Če se ti zgodi nerodnost, če se znajdeš v neprijetnem položaju — zaupno se obrni na tajnico — vse bo uredila. Odpove se, če je treba, enkrat na dan hrani, samo da ho vse v redu. Vsak dan znova ti potrdi, da bo jutri najlepši dan s pravcatim pršičem — samo da te spravi v dobro voljo. 11 i j a ni Črnogorec, marveč Dalmatinec. Štirinajst dni že išče »Stimungo«, ki jo je v soboto zvečer končno v obilni meri priklical s pomočjo karikature, ki mu jo je naredil tudi »stimungo« iskajoči tovariš. Ves smisel in namen karikature pa se je pokazal šele pri svečanem >odkritju< karikature: stala je hišnega gospodarja, ki ga je predstavljala, le nekaj litrov vina. . Imela pa je magično moč: kadar je Ilija na karikaturi gospodarja požgečkal pod brado, se je gospodar v drugem kotu sobe res zasmejal... V ostalem bi bil Ilija, kakor pravi, že lahko kapetan prve klase (v rezervi), če bi — no, da, če bi — polagal izpite. Tako pa je — pravi, da je najbolj pametno — še vedno kaplar v rezervi. Nešminkana Celjanka je bila v Planici menda tozadevna izjema. Sicer pa moram priznati, da si nismo bili edini: dočim se nekateri trdili, da se res ne šminka, so drugi trdili, da je v šminkanju prava virtuozinja in da naredi le tako spretno, da na njepem licu niti izkušene dame ne opazijo šminke. Ko je med tekmo lilo kakor iz škafa, se je brezbrižno gibala okrog starta. Bila je s plaščem in kapuco tako zadelana, da smo ji zavidali vsi, ki nas je dež temeljito zmočil. Tovariš z juga je zaslužil vse priznanje. V Planici sicer ni tekmoval, je pa zato storil svoje na Kožci. Imel je samo to smolo, da je na Rožci prišel na cilj ravno v času, ko so imeli funkcionarji »Cilj« zvit že pod pazduho in je na vprašanje, če prismuča za njim še kak tekmovalec, s precejšnjim prepričanjem dejal, da to dvomi... Planiškim tekmam je prisostvoval kot opazovalec. Gospodične poštarice v domu na svoje oči nismo videli, vsi pa smo njeno pomembnost občutili. Tam doli pod nami, v Ratečah, je skrbela, da kljub dežju nismo bili odrezani od sveta. Ni bila njena dolžnost, a v dejanskem razumevanju športa in njegovih potreb je prišla prostovoljno popoldne v urad, da nas je telefonično vezala z ostalim svetom. Zalibog pa ta svet ni segal niti do Jesenic, ker telefonski vod — najbrž zaradi obupnega naliva — ni bil v redu. Kljub temu pa moramo biti gospodični na pošti hvaležni. Pohvalo mora dobiti že zaradi tega, ker jo bomo še gotovo neštetokrat nadlegovali za telefonske zveze. Vredno je torej ostati z gospodično na — dobrih nogah. Tragičen dogodek v avtobusu Mož oklal z nožem ženo v kamniškem avtobusu Ljubljana, 16. marca. Včeraj popoldne je prišlo v avtobusu, ki vozi iz Kamnika v Ljubljano, do nenavadno žalostnega dogodka. V Kamniku sta vstopila v voz nek moški in ženska, ki sta navidez kazala dva zakonca, ki nista vzbujala nobene pozornosti. Nekaj pred Domžalami pa sta izstopila. Neposredno^ pred odhodom avtobusa pa je žena naenkrat skočila v voz, takoj za njo pa še mož. Ko je prispel avtobus v Domžale, je žena doplačala vozni listek do Ljubljane. Tedaj je mož, ki je sedel za ženo, grozeče pozval ženo, naj doplača listek tudi zanj. Zena pa tega ni storila. Tedaj je izgubil mož oči-vidno oblast nad seboj. V trenutku je izvlekel iz žepa nož ter bliskovito sunil z njim ženo dvakrat v vrat. Preden je mogel suniti tretjič, je zgrabil moža sprevodnik ter ga s pomočjo ostalih potnikov izvlekel iz voza. Ljudje so imeli poteni mnogo opravka z ženo, ki so jo spravili k zdravniku dr. Hočevarju. Med tem niso pazili na moža, ki je- neopaženo pobegnil. Naknadno se je ugotovilo, da sta bila to zakonca Viljem in Zora Jerin iz Rodice. Med njima je že vse od tedaj, ko sta se spoznala, teklo zelo pisano življenje. Kot zakonca sta živela v ved-nem razdoru in Viljem ni mogel prenesti ženinega obnašanja, ki je iskala vedno nove zveze. Bila je Italijanka in je celo pobegnila nazaj v Italijo. Včeraj pa se je zopet vrnila in se vozila z vlakom proti Kamniku. V Domžalah pa so orožniki prignali prav v isti kupe, kjer je sedela, njenega moža Viljema, ki bi moral odsedeti neko malenkostno kazen v kamniških zaporih. Viljem je takoj začel rotiti ženo, naj se vrne k njemu. Končno mu je obljubila, da ga bo obiskala v zaporih, kar je tudi storila. Viljem jo je zopet rotil, naj se vrne. Ne ve se, kako sta se v zaporih ločila. Dejstvo je le, da je Viljem še istega dne pobegnil ter poiskal Zoro in jo zopet prosil in rotil naj se vrne. Odpeljala sta se z avtobusom proti Vodicam in mož je .že mislil, da bo šla žena res z njim domov. Ko pa je ona naenkrat skočila nazaj v avtobus, je hotel z njo vsaj do Ljubljane tudi mož, ki pa ni imel denarja za vozni listek. Ko listka tu(Ji žena ni hotela plačali, je prišlo do žalostnega dogodka. Orožniki iščejo sedaj pobeglega Viljema, dočim leži njegova žena na kirur-gičuem oddelku ljubljanske bolnišnice. Odlikovanja Ljubljana, 15. rtiarca. Gospod ban dr. Marko Natlačen je izročil v svojih uradnih prostorih naslednjim najvišja odlikovanja: Pomočniku bana dr. Majcenu Stanku, načelniku tehničnega oddelka inž. Skabernetu Viktorju, tehničnemu inšpektorju v pokoju inž. Zajcu Rudolfu, bansKima svetnikoma Terstenjaku Dragu in dr. Bogataju Lovru, upravniku policije dr. Hacinu Lovru, sreskemu načelniku v Ljubljani Maršiču Franu, tehničnemu svetniku Fugini Edvardu, banskim tajnikom Suši Vladimirju, Mramorju Franu in Verbiču Franu ter šefu glavne pisarne Ferjanu Karlu. G, ban je imel pri tej priliki na odlikovance tale nagovor: . Nj. Vel. naš kralj Peter II. vas je po svojih namestnikih blagovolil odlikovati. S tem vam je izrečeno z najvišjega mesta priznanje, da je bilo vaše dosedanje delo vestno in uspešno, Tega visokega priznanja, ki so ga deležni preko vas tudi vaši sodelavci in vsa banska uprava, se z vami vred veselim tudi jaz in so zato moje čestitke, ki vam jih s tega mesta izrekam k vašemu odlikovanju, res iskrene in prisrčne. Želim, da bi bila ta odlikovanja vam in vsemu uradništvu, ki mi je podrejeno, v vzpodbudo k še vestnejšemu in še uspešnejšemu delu v korist države in naroda. Želim, da bi ta odlikovanja nosili in se jih veselili dolga leta. ' V imenu odlikovancev se je g. banu za prisrčne čestitke zahvalil g. pomočnik bana dr. Majcen Stanko s sledečimi besedami: Gospod ban! Štejem si v svojo dolžnost, da se v imenu vseh odlikovancev najiskreneje zahvalim za vaše priznanje našemu delu. vaše čestitke in vašo blagohotno naklonjenost. Prosim vas, da gg. ministrom, ki so odlikovanja izposlovali, sporočite izraze ndše hvaležnosti, gg. kraljevim namestnikom, ki opravljajo kraljevo oblast, pa zagotovilo naše globoke udanosti in neomajne zvestobe. Razpis pilotskih mest Kraljevski Jugoslovanski Aero-Klub razpisuje več mest klubskih pilotov, ki morajo biti rezervni vojaški piloli. Ne smejo biti mlajši od 24 let in morajo imeti vsaj 300 ur letenja, odnosno zvanje pilo-ta-lovca ter dobro oceno. Prednost imajo rezervni častniki in taki z višjo šolsko izobrazbo. Ker bodo zaposleni tudi v klubskih pisarnah, morajo imeti tudi pisarniško prakso. Služba bo stalna z možnostjo napredovanja. Razume se, da bodo zavarovani proti nezgodam. Istotako je razpisana stalna služba prvega mebaničarja, k,i mora biti rezervni vojni me-haničar z daljšo prakso in z prvovrstnimi službenimi ocenami. Vsa nadaljna pojasnila daje pisarna Aero-Kluba, Gradišče 9-i, Ljubljana. Rok za prijavo je do vključeno 20. marca. sečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu, drugi obrok 1. aprila, tretji obrok 1. maja in četrti obrok 1. junija. Poletni abonma bo odigran v času od 20. marca do 28 junija Obroki so: za ložo v parterju in I. redu št. 1—5 po 190 Din, št. 6—9 po 220 Din. parterni sedeži 1 vrste 61. II.—III. vrste 58 Din. IV.—VI. vrste 52 Din, VII.—IX. vrste 48 Din, X. do XI. vrste 40 Din. Za balkonski sedež I. vrtse I 39 Din, II. vrste 32, Din, za galerijski sedež I. j vrste 24 Din, II—III. vrste 20 Din, IV.—V. vrste i 16 Din. Celjske novice Celje, dne 15. marca. OlIZD bo zgradil v Celju palačo delavskega zavarovanja. Mestna občina se je že dolgo prizadevala, da bi OUZD zgradil v Celju moderno palačo delavskega zavarovanja. Pred dnevi je prejel župan g. Mihelčič obvestilo, da je SUZOR v Zagrebu načelno že pristal na gradnjo, take palače v Celju. Predvidene so iste investicije kakor v Kranju. Ta palača se bo zidala poleg Delavskega azila na Vrazovem trgu. Težka nesreča delavca. V soboto popoldne je delal med Grobelniin in Sv. Jurijem ob juž. žel. progovni delavec Peško Valentin iz Sv. Jurija ob juz. žel. Zaradi močnega vetra ni slišal prihajajočega brzovlaka, ki je vozil proti Celju. Lokomotiva je zadela ob Peska in ga odbila. Peško je pri tein dobil poškodbe na desni rami, na glavi pa smrtno nevarno rano. Dva napada na cesti. V nedeljo zvečer so se fantje na cesti v Zg. Ložnici iz neznanega vzroka stepli. Pri tepežu je dobil Kunst Martin, 22 letni posestniški sin iz Sp. Ložnice, močno rano v hrbet, ki mu jo je zadal z nožem neki fant iz Velike Pirešice. Pri istem tepežu je nekdo z nožem sunil v hrbet tudi Pangerla Jerneja, ključavničarja iz Začreta, občina Škofja vas. — Kovača Karla, 47-letnega delavca pri regulaciji Savinje, sta napadla 12. t. m dva moška in ga udarila z nekim topim predmetom, tako da je dobil precejšnje noškodbe po obrazu in desni roki. Nesreča v Trbovljah Ljubljana, 16. marca. Snoči so z zadnjim vlakom pripeljali v Ljubljano g. Karla Žajdela, elektrotehnika iz Trbovelj. Bil je popoldne zaposlen pri električnem daljnovodu. Postavljali so droge. Eden izmed drogov se je pri delu nagnil in ga niso mogli več zadržati, tako da je padel po tleh. Pri tem je butnil ob Žajdela, ki ga je močno poškodoval po glavi. S kolodvora so Žajdela prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Vlada na| očisti »Narodno odbrano" Novi Sad, 15. marca. m. Zaradi protizakonitega postopanja osrednjega odbora »Narodne odbrane« v Belgradu, je bil včeraj izredni občni zbor krajevnega odbora v Novem Sadu, na katerem so vsi govorniki ostro napadali poslovanje osrednjega odbora, predvsem 'predsedpika in glavnega tajnika. Na občnem zboru je bila sprejeta "resolucija, ki jo bodo poslali vladi s prošnjo, naj ona razčisti razmere, ki vladajo v »Narodni odbrani« ter naj postavi na čelo glavnega odbora komisarja. Prvenstvo GZSP V soboto in nedeljo bo na Vršiču alpsko prvenstvo Gorenjske zimsko-športne podzveze. Proga za smuk bo dolga 6 km, kar pomeni, da spada med najdaljše proge, ki so bile letos pripravljene za smuk. Na startu bodo vsi naši najboljši tekmovalci, med njimi zlasti Praček, Heim, Žnidar, Novak, Urbar, Žvan, Klein, Volčini itd. Tekma obeta biti spričo tako močne konkurence zelo nape La. Od tu in tam i m I1,n Proglasu, ki ga naj bi izdal na. narod (Jr Maček so pisali mnogi jugoslovanski listi. Zagrebški časopisi pa te vesti pobijajo in pravijo, da so izmišljotina belgrajskib listov, ki na vsak način hočejo iztuntati, kaj sta dr. Maček in dr. Krn je vic govorila v Grazu. O kakem proglasu ni duha ne sluha. n." U*. >. «**.! j *' č \ ^ •}" * »A **&• ■ Jnu. \t, (. t W,7.d ne hodi po svetu samo radi smučanja in zabave. Ko sem se odpeljal, 6em še na jooti pvroti kolodvoru malo premišljeval o tem skrivnostnem gosfiodu; sedaj pa se je naenkrat pojavil z menoj v istem kupeju. Predvsem: diplomat... Kmalu se je razvil joogovor. Iz običajnega predmeta — o vremenu in smučanju — sva piočasi in previdno prehajala na vse mogoče druge stvari. 'Ze v hotelu sem zvedel, da je gcepod visok angleški diplomatski uradnik v inozemstvu. V zvezi s tem sem si tudi lažje razlagal njegovo obnašanje. V vlaku pa sem mu odkrito dejal, da sem prepričan, da dela f>oleg svoje diplomatske službe tudi za Scotland Yard. Nisem ga spravil v nikako zadrego. Popolnoma ravnodušno je dejal v sekani nemščini: »Delam s Scotland Yardom v toliko, v kolikor so pač vsi angleški diplomati že po svojem položaju navezani na to delo.« Morda je spoznal, da nru nisem nevaren —■ postal je gosto-besednejši. Na moja radovedna vprašanja, kako in zakaj je imel v žepu belgrajsko »Vreme«, mi je dal take odgovore, da niti zdaleka nisem pričakoval kaj takega. Nisem pa seveda mogel ugotoviti — in še danes ne vem — ali je res vse tako, kakor mi je pripovedoval. Ruski „paradiž" Med nadaljnjim j>ogovorom sem izvedel, da zelo mnogo potuje tudi jx> Rusiji. Bil je sploh ne- kaj časa dodeljen nekemu angleškemu diplomatskemu predstavništvu v Rusiji. Tu sem začel iz-tresati vso svojo radovednost, ki je simpatični Anglež niti ni preveč odbijal. Ce na kaj ni hotel odgovoriti, je jiopolnoma mirnodušno in brez najmanjše zadrege dejal, da mi na to pač ne more odgovoriti. Ko 6em mu zatrjeval, da bi mi ravno on lahko dal jx>polnoma zanesljive informacije o Rusiji, ki jih je spričo nasprotujočih si vesti težko dobiti, je postal še bolj dostopen. »Povprečen Evropejec — je dejal — si sploh ne more predstavljati ruskega človeka in ruskih razmer, če ni bil tam. Rusi sami, zlasti mlajše generacije in zakrknjeni pristaši sedanjega ruskega boljševizma, so prepričani, da si bodo ustvarili rai na zemlji. Tak raj seveda jx>trebuje žrtev —-tako mislijo ti Rusi. In zato jim ni mar. če tisoči gladujejo, če morajo prestajati najhujša trpljenja. Za vsem tem pride pravi paradiž — o tem so trdno prepričani. Ko sem se pred meseci odpeljal iz Rusije, je vladala v Rusiji neverjetna lakota. Razmere v Rusiji zasledujem, oziroma jih deloma tudi sam doživljam že okrog tri leta. Stvari pa, kakršne 6em doživel v zvezi z gladovanjem pred meseci, si ne želim več doživeti.« Kako iivi diplomat v Rusiji »V kraju, kjer sem bil s svojim kolegom diplomatski predstavnik, imata tako predstavništvo samo še Nemčija in Francija.« Tu me je —- ko sem ga vprašal po namenu teh predstavništev — Anglež opozoril, da je v glavnem naloga teh diplomatskih predstavnikov, zlasti nemških in angleških, da študirajo in zasledujejo, kako Rusija razpleta svojo boljševiško propagando po Evropi. »Pri tem so najbolj aktivni pač Nemci. To se pravi — aktivni v tem smislu, da obešajo V6ak svoj uspeh na veliki zvon. Mi delamo v tem oziru poftolnoma drugače — previdno in tiho. Zato imamo dokaj lažje stališče kakor Nemci. Rožnatih razmer nima v Rusiji noben diplomat. V kraju, kjer sem bil, nismo imeli z meščani prav nobenih zvez. Ce bi ne bilo Nemcev, ki imajo poseben avtomobil, v katerem se da tudi prenočevati, res ne vem, kako bi vzdržal. Tako pa smo vsaj od časa do časa napravili kake avtomobilske ture po slabih ruskih cestah ter si s tem napravili malo razvedrila.« Obdani od armade špijonov »O kakem svobodnem gibanju v Rusiji sploh ni govora. Imamo vse pravice, a nobene svobode. Kamorkoli 6topim iz našega poslopja, povsod mi sledi jx> nekaj ruskih špijonov. ki vodijo predvsem evidenco o tem, s kom inozemci govorimo, kam zahajamo in — če morejo ugotoviti — kaj delamo. Naše delo je zaradi tega zelo otežkočeno. Doseči moremo resne uspehe edino z — denarjem. Kadar imamo v načrtu kako večjo akcijo, tedaj se vedno znajdemo skupaj Angleži in Nemci. Nato Proslava dveletnice obstoja avstrijskih gardnih oddelkov. — Slika kaže oddelek motorizirane vojske. skupno financiramo akcijo, ki rodi včasih odlične uspehe, včasih pa se konča tudi 6 smrtjo katerega izmed naših plačancev. To je v ostalem temna stran našega dela. Toda, delo mora biti opravljeno in sredstev ne moremo izbirati.« Špijonažni boj po vsej Evropi Ko je Anglež videl, kako mu z zanimanjem sledim, je jx>stal prav zgovoren ter začel pripovedovati o špijonažnem boju, ki je razpreden jx» vsej Evropi in v katerem je doživel že nešteto neprijetnosti, pa tudi mnogo uspehov. »Kako se motijo — je nadaljeval Anglež — ti6ti ljudje, ki mislijo, da stopajo špijemi v akcijo samo za časa vojne. Jaz za svojo osebo sem prepričan, na špijonaža še nikdar, odkar stoji svet, ni cvetela tako bujno, kakor prav v sedanjih časih. Sirom Evrope imajo velike države razpredene špi- {'onažne mreže; ni ga na važnejših linijah ekspresa, ti bi v katerem izmed svojih prvih razredov ne nosil s seboj kakega elegantnega gosj>oda ali elegantno damo, ki potuje pod tujim imenom in za katere cilje in namene ne ve nikdo. Ze v sosednem kupeju pa leži navadno drugi, ki se navidez za ves svet ne zanima, ki pa v resnici pazi na vsak gib 6vojega »varovanca«. Interesi držav se križajo m naloga špijonov je, da vodijo v mirnem času vojno brez orožja in brez smodnika. Ta borba je često hujša, kakor ona na fronti. Za svojo osebo sem tega življenja že navajen. Sem brez družine, denarna sredstva mi ne igrajo prav nobene vloge, pri vsem svojem najetem življenju pa vidim ogromno sveta.« Tu mi je povedal 6voje mnenje o Jugoslaviji, ki jo pozna neverjetno dobro. Protiboljševiška špijonaža Dejal je, da jx>troši za špijonažo gotovo največ Rusija, za njo Nemčija in Anglija. Tu si nisem mogel kaj, da ga ne bi malo podrobneje vprašal o protiruski špijonaži. »Glavni namen proti- ruske špijonaže je pač v tem, da skušamo odkriti vse centre ruskih špijonov okrog po svetu, zlasti seveda po Evropi. Pri tem imamo^k 6reči prav dobre uspehe. V Londonu imamo točne sezname in zemljevide vseh glavnih ruskih špijonažnih central, ki delujejo okrog po Evropi. Morda mi ne boste verjeli, da imamo mi Angleži o ruski špijonaži, n. pr. v Jugoslaviji morda boljše fiodatke, kakor Jugoslovani sami. (Za take izjave seveda ne morem prevzeti odgovornosti za njihovo točnost.) Pri tem delu se mi bistveno razlikujemo od Nemcev: dočim nemška GESTAPO takoj obvesti o vsem, kar odkrije, dotično državo, katere se to tiče, mi fiodatke samo zbiramo in jih hranimo sami. Imamo za to gotove vzroke in sem prepričan, da imamo v svojih rokah najboljše delujočo proti rusko špijonažo. Kolikokrat se je že zgodilo, da so Rusi — čim je bila po metodah nemške GESTAPO izvršena v kateri izmed tujih držav reakcija — takoj odkrili vir, kjer so Nemci stvar odkrili. Ta vir je bil potem Nemcem za večno onemogočen, sami pa so si stališče za nadaljme deio neprimerno poslabšali.« Nemške tovarne v Rusiji Angiež je ’ imel ogžbmno zalogo na-jiaHTmi- vejših stvari. Prišla sva na rusko vojsko, na način izvajanja ruske diktature in sploh na vse ruske zadeve, ki so padle v glavo Angležu ali meni, da 6em ga vprašal. Glede ruskega napredka je dejal: »Rusi delajo prav enostavno: rabijo na jmimer tanke za 6vojo armado. Kupijo kratkomalo v inozemstvu, navadno v Nemčiji, recimo 20 različnih tankov. Ruski inženirji tanke razderejo in jih do vseh jiodrobnosti pregledajo; čez nekaj časa fabri-cirajo v ruskih tovarnah že iste tanke, ki sicer niso tako pojx>lni, kakor nemški, a jih vendar fabricirajo v ogromnih količinah. Isto so napravili s cofiovi. Ne radi dovršenega bojnega orožja, marveč radi ogromne množine tega orožja — radi tega je Rusija država, ki je v vojaškem oziru nikdo ne sme podcenjevati. Ima pa gotovo tudi svoje vojaške skrivnosti, ki jih še ni odkrila nobena tuja sila. So to predvsem kemične iznajdbe. Ne vemo sicer, koliko teh svojih lastnih stvari Rusi imajo. Imamo pa fiodatke. da v raznih laboratorijih preiskujejo razne tuje izsledke, posebno nemške, ki jih jx>tem kopirajo, deloma pa celo izf>of>olnjujejo. Ta del našega dela —« prodreti v tajno ruskih kemičnih laboratorijev — je najtežji. Do laboratorijev ne samo da nikdo nima dostopa — celo lastne ljudi, zajx>slene v laboratorijih, ruska špijonaža najstrožje nadzira. Dogodilo se je že, da je kak nastavljenec laboratorija nevedoma prišel kje v stik s kakim tujcem. Takoj je bil obtožen izdaje in kazni so često tako krivične in pretirane, da mora imeti človek, ki je o nedolžnosti ruske žrtve poučen in ki hoče molčati (ker v lastnem interesu mora), jako dobre živce. V takih slučajih se človeku našega kova zgabi nad življenjem in razmerami, ki vladajo -za kulisami velesil...« Eno izmed več imen Vlak se je bližal Trstu. Sf>omnil sem Angleža, da je na neki sliki, ki sem jo napravil pred italijanskim hotelom, tudi on. Po ovinkih sem dosegel svoj namen: zaželel 6i je sliko. Zato sem ga prosil za naslov. Tedaj sem vedel, kaj bo: privlekel je na dan blok in napisal najprej nek naslov. Pa ga je raztrgal in napisal drugega. Potem pa je nekaj časa premišljeval in dejal: »Dal vam bom naslov na naše jx>slaništvo v neki tuji državi, ne v tisti, kamor sedaj grem in kjer sem sedaj stacioniral. V tisti državi jim namreč ni treba vedeti, kje sem bil. Vso fiošto nam vedno pregledajo. Ce vam pa dam naslov našega poslaništva v sosedni državi, dobim pismo med diplomatsko pošto, ki jo prinese k nam kurir.« Ko sem prečita! naslov, sem videl to, kar sem slutil: bilo je pojrolnoma drugo ime'(ne tisto, pod katerim so ga klicali v hotelu), naslovljeno pa je bilo na angleško poslaništvo v neki severni državi. Zagotovil mi je, da mi bo potrdil, če je slike sprejel. Prepričan pa sem, da se to ne bo zgodilo, ker zelo dvomim, da bi mi previdni Anglež zaupal svoje pravo ime odnosne tak naslov, po katerem bi ga lahko kdo izsledil... Ko sva se v Trstu razhajala, mi je med rokovanjem prav razpoložen dejal, da ni izključeno, da se še kdaj vidiva v — Ljubljani... Obvestila Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 17. t. m. bo predaval uuiv prot. iDR. M. Osana o televiziji. Prodavanje bodo izpopolnjevali poizkusi, da bo vsakdo dobil jasen pojem o prikazovanju slik na daljavo. Predavanje, ki se bo vršilo v mali dvorani filharmo-niinoga društva, se bo pričelo ob 20. uri, vstop prost. Klub železničarjev JU Z v Ljubljani sklicuje za četrtek, 18. marca ob 15. uri v hotelu Metropol sejo, na katero vabi vse odbornike in zastopnike klubov s progo. Radi važnosti dnevnega reda prosimo, da sc sejo točno in zanesljivo udeležite. V. znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva v Ljubljani bo v četrtek, 18. marca ob 18. uri v predavalnici mineraloškega institutu na univerzi, pritličje, lovo. Predaval oo g. prof. E. Schmidt iz Miin-chena o temi »Kemični ustroj nalivne celuloze in drugih polimernih ogljikovih hidrutov«. Dostop vsakomur brezplačen. «0 pomlajevanju« bo govoril g univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba v torek, 16. 1 m. ob 20. url v dvorani Delavske zbornice. Posetite to predavanje Prirodoslovnega društva v čim večjem številu. Vstopnina 4 in 2 Din. Na kongres Kristusa Kralja v Poznanj! V. kongres Kristusa Kralja bo letos od 25. do 29. junija v Poznanju, kjer je sedež primasa Poljske kardinala A. Hloudu. Nudi se lepa prilika, da obiščemo Poljsko, so poklonimo kardinalu Hlondu in prisostvujemo kongre. su, kateri je dobil poseben sijaj in pomen vsled tega, ker zboruje v bližini brezbožne Rusije. Izletniki odpotujejo iz Ljubljane 24. junija opoldne. Naslednji dau pridejo v Krakov zjutraj, kjer iinajo v hotelu celodnevno oskrbo in si ogledajo kraljeve grobove na Wa-welu in druge zanimivosti. Popoldne je izlet v svetovno znano Veličko, kjer so največjl solnati rudniki, v katerih se nahajajo krasne dvorane, cerkve in oltarji. vse izklesano iz soli. Drugi dan, 26. junija zjutraj se odpeljejo izletniki v Censtohovo, uajvečjo slovaško božjo pot, ki se s ponosom Imenuje slovanski Lurd. Saj to božjo pot obišče vsako leto do en milijon romarjev. Popoldne se odpeljejo proti Poznanju, kamor pridejo zvečer ob 9. Tu imajo hrano in stanovanje v dobrih hotelih. Dne 27. junija prisostvujejo dOpolAn« -lMmfiregijijtt,,.svečanostim, popoldne pa napravijo izlet v Gnjezno, kjer obiščejo znamenito katedralo. zvečer se venejo nazaj v Poznanj, kjer ostanejo oba naslednja rineva Pri zaključni slovesnosti v procesiji naj bi- izletniki sodelovali v narodnih nošah. Zvečer se odpeljejo v Varšavo, katero si naslednji dan oglqdajo, nakar se vrnejo 1. julija popoldne v Ljubljano. Vsi stroški, t. j. vožnja III. razred hrzovlnka od Maribora do Poznanja in nazaj do Maribora, hotelska hrana in stanovanjc, izleti, vstopnina in na-kupnina skupno 2460 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, in sicer se je treba prijaviti zadnii čas do 1. maja. Ob prijavi ja treba plačati 500 Din kot prvi obrok ostala vsota so plača do 1. junija ‘Slovenci in Slovenke, udeležimo se v obilnem številu prireditve, ki je slovanska, katoliška in kulturna in daleko prekaša teatralično pariško svetovno razstavo. Programi Radio Ljubljana Torek, IS. marca: 11 šolska ura: O potovanju n Bolgariji in njenih planinah (g. dr. Oskar Reya) -12 Zvezde in zvezdniki pojo (plošče) - 12.45 Vrem poročila - 13 Cas, spored, obvestila - 13.15 Radijsl orkester — 14 Vreme, borza — 18 Pestor spored (radi n - T Narodna kultura in žilovstvo (i .it Bojo) r 19 čas, vreme, poročila, spored, ol vestna — 19.30 Nacionalna ura: Mesečni kulturni pri gled (Belgrad) _ 19.50 Zabavni kotiček - 20 III. ui slovensko orgelske glasbe. — Sodelujeta prof. Pavi Rančigaj (orgle) in gdč. Štefka Korenčanova (sam spevi) _ 21.15 Pevski zbor akademikov »Slovensl fantje« 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Lahk glasba (radijski orkester). J. Jurca: 20 Beg čez Azijo Ze smo čakali ure, da pobegnemo, ko me je jk>-iskal štabni zdravnik Niedermayer in mi je prepovedal, da bi pobegnil z drugimi. »Pod nikakim po-gojem ne smeš na jx>t, ker si bolan in ne boš vzdržni najiora! Izdal bi le sebe in druge!« Težko mi je bilo pri srcu, vendar sem se udal. Fasling in Pše-slak sta se sama odpravila. S seboj na zid sta si vzela Poljaka Slivo, tudi pogumnega fanta. Previdno so se splazili v stolp. Straže so vse sedele okrog ognja in bile v živahnem pogovoru. Predrzno so hiteli mimo njih na obzidje in ovili vrv okoli strelnih lin. Nato sta se Fasling in Pšeslak sama spustila kakih 14 metrov globoko na zemljo, nakar je Sliva jjotegnil vrvi nazaj in se neopaženo priplazil v svojo sobo. Cez nekaj dni je vprašal komandant: »Kje je pa konzul, da ga ne vidim več sprehajati se?« »Močan tifus ima!« mu je odgovoril Niedermayer. »Nihče ne sme do njega! Prosil bi, da bi mi kdo prinesel zanj zdravila iz mesta!« — »Dobro, kar zapišite, jaz sa m pošljem slugo ponje!« Minilo je zopet nekaj dni. Kar je prišel komandant in je rekel: »Zdaj pa hočem videti konzula, če ima tudi še tako močan tifus!« — »Zelo mi je žal, gospod komandant!« mu je odgovoril Niedermayer. »Konzula že 14 dni ni več tukaj! Zastonj ga iščete!« »Kaj?« Vi ste me navlekli in me imeli za norca?« »Naredite z menoj, kar hočete! Mi moramo tako delati, drugače ne bomo zmagali!« Takoj smo morali vsi iz sob ven na dvorišče. Steli so nas in šteli, toda ni manjkal samo konzul, temveč še dva druga. Seveda jim je bilo največ za konzula. Angleži so že delali načrte, kako ga bodo kaznovali za njegova grešna dejanja, sedaj jim je pa zbežal! - . ,. Nemudoma so straže zopet pomnožili. Na zidovju so stale druga poleg druge in vso noč kričale. Tudi po dvorišču so hodile in vsakega, ki se je po- noči prikazal, nagnale nazaj. Vsak večer so nas prišli tudi štet k posteljam.Najbolj jih je jezilo, ker niso vedeli, kje so jim begunci ušli. Straže pri vratih so trdile: »Tu skozi ni šel nobeden!« — Straže na zidovju: »Tukaj tudi niso ušli!« Pokolj nemške posadke v Teheranu. — Odkritje skrivne jame v trdnjavi in kopanje podzemskega rova. — Angleški general Sachs prekriža našo načrte. — Vklenjeni na rokah in nogah po štiri skupaj na enomesečnem potovanju v Isfahan. Jaz 6em se zelo kesal, da nisem j>obegnil z njimi. Iskal sem vedno priložnosti, kje bi se dalo uiti, zlasti še, ko smo čez dva meseca dobili jjortr; čilo, da so srečno prišli v domovino. Le nekaj dni so hodili peš, nakar so prišli do Nemcem prijaznega rodu. Poglavar jim je dal konje in so jezdili na Bagdad. Tam jih je pričakovala godba in mnogo vojaštva. Vsi trije so dobili visoka odlikovanja in so jih poslali v domovino. Pšeslak nas je pustil pozdraviti iz Prage, kjer je j>ostal komandant pri ujetnikih. 1 Zvedeli smo tudi, da je cesar Franc Jožef umrl in da je jrostal njegov naslednik cesar Karel. Dalje, da so Rusi vdrli čez perzijsko mejo z 10.000 kozaki. Nemški konzul v Teheranu je oborožil naše vojake, ki so ostali tam, in se je jmstavil kozakom v bran. Ker je pa naših bilo le 400, so jih kozaki nekaj kilometrov za Teheranom premagali in pobili do zadnjega moža. Padel je tudi nemški konzul. Angleži so pa s topovi in strojnicami zasedli vse meje Belučistana in Afganistana. Kaj nameravajo storiti z nami, nam ni bilo jasno. Vendar smo od straž izvedeli, da nas bodo Angleži v kratkem odgnali. Kdaj, se še ne ve. Moje stanovanje je bilo v prvem nadstropju. To je v do 8 metrov debelem in do 14 metrov visokem zidovju je bilo dvoje stanovanj: eno sj>o-daj in eno zgoraj, kamor se je šlo po kamnitih stopnicah. Tlak spodaj je bil sestavljen iz velikih * kvadratnih kamnitih plošč. Ko sem ob priliki šel v svoje stanovanje, je ena plošča poleg stopnic bolj slabo ležala. Ko sem stopil nanjo, se je zazibala in čulo 6e je votlo bobnenje, kot da ne leži na trdni podlagi. Hitro mi je švignila misel v glavo: Kaj ko J bi bil kak skriven hodnik? Še isti večer sem naprosil Tirolca Bazanello, naj mi pomaga vzdigniti ploščo. Prikazala se je globoka okrogla in široka jama. Najbrž je bil tukaj svojčas vodnjak ali je pa jama služila za kakšne druge namene. Drugi dan je Bazanella zaupal najino odkritje nemškim častnikom. Bili so veseli in so takoj zložili nekaj denarja za sveče. Zvečer, ko nas je poveljnik straže preštel, če smo vsi v posteljah, smo splezali jaz. Bazanella in Madžar Varga jto lestvi v jamo, potem sta pa dva naša vojaka ploščo zaprla za nami. Kopali, smo vso noč: za krampe nam je služila kratka železna ost, za lopato naše roke. S kamenjem, ki smo ga izkopali, smo jamo čez pol pregradili in smo metali prst zadaj. Tako smo delali že 14 dni. Najbolj mučno je bilo, da nam nazadnje sveča ni hotela več goreti. Izkopali smo že- kakih 7 metrov luknje, ki je bila komaj tako velika, da je lahko človek ril skozi. Poleg tega, da je bilo nevarno, da ne bi koga ftodsulo, je tudi primanjkovalo zraka v luknji. Preskrbovali smo si ga na ta način, da je eden vedno stal pred luknjo, mahal z bluzo in potiskal zrak naprej. Na zidovju zgoraj so naše kopanje gotovo čuti, ker so vsak dan prišli preiskovat naše sobe, če ni mogoče kje kaj prevrtanega. Kajpak niso ničesar našli. Ko smo neko noč že zopet kopali pod zemljo, je Varga priplezal proti jutru ves vesel iz brloga in nam povedal: »Smo že 6kozi! Luknjica je 6icer še za jabolko velika, toda v pol ure bo tolikšna, da bomo šli lahko skozi.« Kar pustimo jo za danes!« smo sklenili. »Za to imamo še dosti časa!« Povedali smo Nemcem, da je izhod gotov. Določili smo, da jiočakamo še dva dni, da ne bo več meseca, medtem si pa pripravimo živeža za nekaj dni, obleko in kakšno orožje. Jaz sem kupil mesa in dolg nož, ki je bil nalašč za to pripravljen, da si se lahko branil z njim. Na perzijsko kaj>o sem našil črne žime in jo na koncu nekoliko razkrtačil, da je bilo videti, kot bi bili lasje kakega Perza. Vso je bilo že pripravljeno. Zjutraj rano smo zadnji dan vstali, da še izpopolnimo, v kar je bilo potrebno. Toda kaj je to? Na dvorišče je prikorakala cela stotnija indijskih vojakov, za njimi pa več angleških častnikov, med njimi general Sachs. »Vsi na dvorišče!« se je glasilo povelje. Razvrstili so nas in nas pričeli preiskovati. Denar, papir, svinčnike, vse so nam pobrali! Ena patrulja je šla po naših sobah in vse pretaknila. Jaz sem imel nož skrit v razipokanem zidu. Našli so ga in odnesli. Perzijsko obleko sem imel všito v blazini, na kateri sem spal. Prerezali so blazino in zmetali cunje ven. Vendar mi jih niso vzeli. Najbolj so 6e smejali moji kapi. Ko je bila preiskava končana, je poklical general Sachs nemškega majorja, ki je znal tudi angleško in nam je prebral tale ukaz: »Vi greste danes odtod. Jaz vas ne prevzamem kot vojne ujetnike, temveč kot vohune, revolucijonarje in razbojnike. Ce bo kdo na poti samo pokazal, da hoče uiti, bo takoj ustreljen. Ako vas bi hotel kdo osvoboditi, vas bomo najprej do zadnjega moža postrelili in se šele fiotem umaknili. Zahtevam največjo disciplino! Sedaj pa pojdite in pospravite svoje reči!« Torej smo izdani! Ves naš trud je bil zastonj. Žalosten sem spravil skupaj svojo razmetano beračijo. Na dvorišče so prignali trojjo mul, ki so imelo ob strani nosilne koše. V nekaj minutah smo so morali že zoj>et zbrati in so nas natovorili po dva in dva na eno mulo. Komaj srno sedli v koš, so nas vklenili v močne verige, najprej na nogah, potem na rokah. Kar nas je bilo Avstrijcev, smo pričeli godrnjati. Toda še pravočasno so nas posvarili Nemci, naj bomo tiho, ker ne poznamo Angleževi •Slovanski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. sa inozemstvo 25 Din. DredniStvo: Kopitarjeva oiiea «0IL Telefon 2994 ta 2996. Uprava« Kopitarjeva K •oiuveusm uomi gm Za Jaradasaasko tiskarno « LinbUanii JL Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kofeček.