Številka 06 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIX • September 2023 4 Na pomoč Komendi 8 Evropski teden mobilnosti 11 Kmečki praznik  BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke in bralci, Evropski teden mobilnosti, saj drugi prinaša številne dogodke, ki bodo potekali na več lokacijah na Igu – ne spreglejte programa na strani 9. O različnih dogodkih pišejo naša društva. Potekali so kmečki praznik, kasaške dirke, Koliščarski dan, Dirka po Sloveniji in še marsikaj. V rubriki Kotiček za mlade se poslavlja lanskoletna generacija devetošolcev, predstavlja pa se letošnja generacija prvošolčkov. S septembrsko številko se predstavlja nova rubrika Medgeneracijsko sodelovanje, ki poroča o aktivnostih novoustanovljene skupine za medgeneracijsko sodelovanje z namenom aktivnega povezovanja in druženja med generacijami. V rubriki se predstavlja tudi Martina Uršič, ki je ob poletje se počasi poslavlja, Mostiščar pa se vrača in napoveduje pestro jesen. V tokratni številki preberite članke o poletnem dogajanju v naši občini. Na začetnih straneh nas župan obvešča o aktualnih projektih, kjer sta izpostavljeni temi prometna varnost v občini in stanje na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok, o čemer lahko več preberete v rubriki Novice iz občinske hiše. Poletje je zaznamovalo tudi burno vremensko dogajanje, ki naše občine tokrat na srečo ni močno prizadelo. Številni prostovoljci so odhiteli na pomoč na poplavljena območja, med drugim tudi skupina prostovoljcev iz Občine Ig, ki je ponudila pomoč Komendi. V rubriki Aktualno sta mesto našla prometna varnost ter SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. 2. 3. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja TIF Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 svojem 70. jubileju izdala knjigo z naslovom Rože v srcu, v kateri med drugim opisuje življenje, delo in običaje na Igu. Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v rubriki Dobro je vedeti predstavlja pomen opraševalcev, ki skrbijo za biotsko pestrost Ljubljanskega barja. Po dolgem času so se oglasili lovci. V rubriki Zelena bratovščina poročajo o finalu lige Zveze lovskih družin Ljubljana in o enem najstarejših lovskih strelskih tekmovanj, imenovanem T. R. I. B. M. Športne strani ponovno zapolnjujejo uspehi Šahovskega kluba Ig, ki so na treh tekmovanjih dosegli odlične rezultate. Društvo upokojencev poroča o ženskem balinarskem turnirju, športna zveza Ig pa o športnici in športniku OŠ Ig za leto 2023. Pestri septembrski dogodki vas vabijo k udeležbi. Izpostavljamo Ižanski sejem, ki bo potekal v soboto, 16. septembra. Želimo vam prijetno branje. Uredništvo Mostiščarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostiščarja zbiramo do četrtka, 28. septembra. Predvideni izid številke je 12. oktobra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: - Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. - Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Če je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. - Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne objavljamo! - Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostiščarja Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 12. september 2023 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovič, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Blaž Pucihar, odgovorni urednik, Maja Zupančič, namestnica odgovornega urednika, Mitja Glavnik, Anka Grmek, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Špela Žagar Indihar Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 06 | September 2023  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Poletje v Občini Ig Dela na Ljubljanski cesti se bližajo koncu Z a nami je poletje, kakršnega – to lahko upravičeno rečemo – še nismo doživeli. Vanj smo vstopili polni veselja in upanja na čudovita doživetja. Učenci v pričakovanju brezskrbnih počitnic, malo starejši pa v pričakovanju letnega dopusta, a kaj kmalu so nam vremenske ujme pokvarile načrte, ki smo si jih tako lepo zastavili. Velik del Slovenije so ujme dobesedno zbrisale z obličja zemlje in pustile posledice epskih razsežnosti. Do trenutka, ko sem pisal ta članek, lahko rečem, da je imela Občina Ig veliko srečo, da ni prišlo do večjih posledic ujm. Kljub temu so ob večdnevnem deževju gasilke in gasilci Gasilske zveze Ig bdeli nad vodotoki, izčrpali nekaj poplavljenih kleti, odstranili več podrtih dreves, nadgradili protipoplavni nasip v Iški vasi in ves čas imeli v pripravljenosti po gasilskih domovih ekipe za hitro ukrepanje. Z njimi sem preživel kar nekaj časa in upravičeno lahko rečem, da so vsi brez izjeme ljudje z velikim srcem, neverjetnim pogumom in čutom za sočloveka. Ob tej priložnosti se vsem v imenu vseh nas iskreno zahvaljujem v upanju, da bodo svojo moč, znanje in sposobnost v prihodnosti predstavljali zgolj na vajah in tekmovanjih. Ker pa se dobro zavedamo, da se bodo podobne stvari dogajale tudi v prihodnosti, bomo še naprej skrbeli za dobro opremljenost Gasilske zveze Ig in Civilne zaščite Ig. Moram povedati, da so s svojo nesebičnostjo nudili pomoč tudi zunaj naše občine in pomagali ljudem v Občinah Medvode, Luče in Ljubno ob Savinji. Ves ta čas pa so nudili tudi pomoč pri prevozu pitne vode iz vodovodnega sistema Ig v vodovodni sistem Golo-Zapotok. Po večdnevnem deževju je namreč zaradi preobilnih padavin prišlo do onesnaženja z ogljikovodiki na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok v zajetju Šumnik. Nacionalni inštitut za javno zdravje je prepovedal odvzem vode, kar je povzročilo velike težave pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode. Takoj je bilo potrebno organizirati prevoz pitne vode, pri čemer so nesebično pomagali člani PGD Golo, PGD Ig, PGD Iška vas in PGD Vrbljene-Strahomer. Ker je bilo potrebno zagotavljati res velike količine vode, sem poiskal pomoč tudi na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije in pri Civilni zaščiti Republike Slovenije, saj je bilo onesnaženje posledica ujme. Ponudili so nam brezplačno pomoč Slovenske vojske s cisternami za prevoz pitne vode, kar smo imeli na razpolago do 31. 8. 2023, od takrat vodo vozijo zgolj naša gasilska društva. Ker pa je potrebno rešiti problematiko zagotavljanja zadostnih količin vode v Pešbus - organizirana hoja učencev v šolo v spremstvu odraslih vodovodnem sistemu GoloZapotok, upam in si želim, da bomo lahko čim prej vzpostavili novo vodovodno povezavo med vodovodnima sistemoma Ig in Golo-Zapotok. Predvidoma jo bomo začeli graditi v drugi polovici septembra in končali v novembru. Izgradnja bo za Občino Ig zelo velika, nujno potrebna investicija tako s finančnega kot tudi organizacijskega vidika. Trasa bo potekala od centralnega vrtca na Igu do vasi Podgozd in bo dolga 2.200 metrov. Ob tej priložnosti prosim za strpnost in razumevanje v času gradnje. Ob koncu šolskega leta smo pridobili uporabno dovoljenje za brv v Rastukah. Z izgradnjo brvi smo zagotovili veliko bolj varno šolsko pot učencem OŠ Ig in veliko krajšo pot prebi- valcem Rastuk do centra Iga in avtobusne postaje Ig. Vem, da tudi ta pot ni najbolj idealna, a je kljub vsemu veliko boljša od prejšnje. Vzporedno z izgradnjo brvi smo postavili tudi luči javne razsvetljave in asfaltirali dostopno pot ter zatravili območje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem stanovalcem Čolnarske in Rakovniške ulice za razumevanje po nujnosti izgradnje te brvi, ki pomeni velik prispevek k prometni varnosti. Seveda bo zdaj treba upoštevati tudi vsa novo postavljena prometna pravila in omejitve. Za izboljšanje prometne varnosti, ki je eden od ciljev, ki smo si jih zadali ob nastopu mandata, je v naši občini predvidenih tudi več drugih ukrepov, in sicer: – gradnja pločnikov ob ob- Brv v Rastukah Mostiščar 06 | September 3  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// činskih cestah (prvi tak bo zgrajen na Govekarjevi cesti), – gradnja pločnikov ob državnih cestah v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo (potekajo intenzivni razgovori s pristojnimi, saj je treba pločnike graditi hkrati s prenovo državne ceste), – umirjanje prometa v naseljih s postavitvijo stacionarnih radarskih ohišij za merjenje hitrosti in prikazovalnikov hitrosti. Od zgoraj naštetih sta najhitreje izvedljiva ukrepa ravno postavitev stacionarnih radarjev in prikazovalnikov hitrosti, kar je bilo izvedeno v poletnem času. Pa vendar tudi ta dva ukrepa nista bila izvedena z danes na jutri, ampak skrbno premišljena ter proučena in potrjena na več ravneh v občini. Ukrepi so bili tako pretehtani na Odboru za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ig, z vodjem redarske službe SOU 5G, predstavniki svetov vaških skupnosti in ne nazadnje potrjeni tudi na Občinskem svetu Občine Ig. Z namenom, da se s predvidenimi ukrepi seznani tudi širša javnost, pa je bila 20. aprila 2023 organizirana delavnica Prometna varnost v občini, o čemer je bil v majskem Mostiščarju objavljen tudi prispevek. Prav tako je bilo v junijskem Mostiščarju objavljeno obvestilo z naslovom Stacionarni merilniki in prikazovalniki hitrosti. Lokacije postavitve merilnikov so bile izbrane skrbno, in sicer na tistih kritičnih mestih v občini, kjer na osnovi podatkov redarske službe SOU 5G oz. pričevanj občanov prihaja do čezmernih kršenj hitrostnih omejitev. Pred postavitvijo merilnikov hitrosti pa so bila pridobljena tudi soglasja pristojnih svetov vaških skupnosti. Za postavitev me- rilnikov hitrosti na kritičnih odsekih državnih cest čakamo še soglasja Direkcije RS za infrastrukturo, ki jih je pred postavitvijo treba pridobiti. Da je postavitev merilnikov hitrosti upravičena, kažejo že prvi podatki iz teh naprav. Kot sem poudaril že na okrogli mizi v aprilu letos: »Naša želja ni polniti občinskega proračuna s kaznimi za prehitro vožnjo. Naša želja in namen je doseči večjo varnost na cesti. Naša vizija je vizija nič kazni. Želimo, da postane naša občina najbolj varna občina v Sloveniji.« Zato vse udeležence v prometu prosim za dosledno spoštovanje cestnoprometnih predpisov in omejitev hitrosti in da vozniki ustrezno prilagodite vožnjo razmeram na cesti. Prosim, prispevajte tudi vi svoj delež k doseganju tega cilja. Preden bomo dosegli ta cilj, bo preteklo še nekaj časa, zato je potrebno omeniti tudi, da bomo vsa sredstva, zbrana od kazni, namenili za gradnjo pločnikov po vaseh. V letošnjem proračunu smo z rebalansom že zagotovili sredstva za izgradnjo pločnika na Govekarjevi cesti v dolžini pribl. 400 metrov in dodatnega pločnika na Ljubljanski cesti v dolžini pribl. 150 metrov, ki ga prej ni bil namen zgraditi. Prepričan sem, da bo zdaj glavna cesta skozi Ig veliko bolj varna. Naj omenim, da pri rekonstrukciji Ljubljanske ceste prav tako ni bilo predvidene avtobusne postaje pri Petrolu zunaj vozišča, ki pa je zdaj lepo umeščena v prostor. Ker se zavedamo pomembnosti prometne varnosti, bomo res veliko sredstev vlagali v to področje. Upam, da bo Ljubljanska cesta v času, ko boste prebirali septembrsko izdajo občinskega glasila Mostiščar, v veliki meri že dokončana. Zlatko Usenik, župan  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na pomoč Komendi V začetku avgusta so Slovenijo prizadele največje poplave v njeni zgodovini. Naša občina ob tem na srečo ni utrpela posebne škode, zato smo aktivno pomagali drugim prizadetim občinam. Župan Občine Ig Zlatko Usenik se je dogovoril, da s prostovoljnim delom pomagamo v občini Komenda. Na poziv Občine Ig se je tako v sredo, 9. avgusta 2023, ob 8.00 zjutraj na parkirišču pred gasilskim domom Ig zbrala množica prostovoljcev – več kot 70 – , ki so bili pripravljeni pomagati prizadetim v poplavah. Pred odhodom z Iga je župan nagovoril zbrane prostovoljce in podal osnovna navodila glede logistike. Akcija je namreč potekala v sodelovanju z Občino Komenda, ki je naše ekipe prostovoljcev napotila na mesta, kjer je bila pomoč najnujnejša. 4 Mostiščar 06 | September 2023 Ob tem se Občina Ig zahvaljuje vsem prostovoljcem, ki so se udeležili delovne akcije, Gasilski zvezi Ig in njenim članom, ki so za delovno akcijo odstopili kombinirana vozila, ter Gostišču Iški vintgar in Gostilni Mars, ki sta poskrbeli za hrano in pijačo. Številne občine so izrazile željo tudi po pomoči komisij za oceno škode po poplavah. Ker je s popisi škode na terenu in nato vnašanju teh podatkov v spletno aplikacijo AJDA veliko dela, je župan Iga tudi tukaj izkazal pripravljenost pomagati. Dve zaposleni v Zbrani prostovoljci iz občine Ig pred odhodom na delovno akcijo občinski upravi bosta tako v občini Komenda pomagali pri administrativnem vnosu škode v spletno aplikacijo. Maja Zupančič, občinska uprava  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Stanje na vodovodu Golo-Zapotok P o zaznanem onesnaženju vodnega vira Šumnik zaradi močnih nalivov, s katerim se napaja vodovodni sistem Golo-Zapotok, je bil 17. julija 2023 uveden ukrep prepovedi uporabe vode, saj je bil pri uporabnikih zaznan vonj po naftnih derivatih. Prizadeti so bili prebivalci naselij: Golo, Škrilje, Zapotok, del Visokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko in Klada – skupaj 1.521 uporabnikov. Organizirano je bilo dnevno razdeljevanje ustekleničene pitne vode tamkajšnjim prebivalcem v Zapotoku, na Golem, v Škriljah, na Dobravici, v Podgozdu, na Sarskem in v Kladi. Pri prevozih vode s plastenkami in razdeljevanju je sodelovala Gasilska zveza Ig in gasilska društva, občinska uprava, člani štaba CZ , vaški sveti in prostovoljci. Analiza vode, ki jo je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, je potrdila onesnaženje zajetja Šumnik z ogljikovodiki. Na omrežju ni bilo zaznanih ogljikovodikov, le vonj. V torek, 25. 7. 2023 dopoldne, je bila izvedena dezinfekcija vseh vodohranov na območju vodovodnega sistem Golo-Zapotok, ob 12. uri pa uveden nov ukrep prekuhavanja in varčevanja z vodo. Uporabniki so bili preko obvestil seznanjeni s postopkom izpiranja interne vodovodne instalacije, potekalo je tudi izpiranje vodovodnega omrežja. Navodila za prekuhavanje so objavljena na občinski spletni strani ter na mestih obveščanja v naseljih, kjer velja ukrep. Uporabniki so bili o uvedenih ukrepih obveščeni preko spletne strani Občine Ig, informacijskih točk in lokalnih radijskih postaj (Radio Zeleni val, Val 202, Radio Gasilski prevoz Slovenija 1), družbenih omrežij oziroma skladno z načini obveščanja, s katerimi so seznanjeni na računih, v občinskem glasilu in na spletni strani. Zajetje Šumnik ostaja do nadaljnjega izključeno iz vodovodnega omrežja, kar je bila tudi zahteva Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Gasilci in Slovenska vojska s cisternami dnevno dovažajo vodo z Iga v vodovodni sistem Golo-Zapotok. Potrebno je 24-urno spremljanje, da ohranjamo potrebne količine vode v sistemu. Zaradi manjše količine vode je zato v veljavi tudi ukrep varčevanja z vodo iz vodovoda – prepovedano pranje avtomobilov, zalivanje vrtov, polnjenje bazenov. Občina se z Gasilsko zvezo Ig in Slovensko vojsko trudi, da je občanom na voljo zadostna količina vode za osnovno uporabo. Upamo, da se bo situacija čim prej normalizirala, do takrat prosimo vse uporabnike za razumevanje ter upoštevanje ukrepov. Na podlagi navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje se izvaja tudi opazovanje, in sicer tedensko spremljanje vode na pipah uporabnikov (na omrežju) ter mesečno spremljanje vode v zajetju Šumnik s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Na podlagi opazovanja vode na omrežju in mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodo izvedeni tudi nadaljnji ukrepi na vodovodnem omrežju Golo-Zapotok. Za sodelovanje pri reševanju problematike se zahvaljujemo vaškim svetom, gasilskim društvom, Gasilski zvezi Ig, Slo- Vojaški prevoz venski vojski, vzorčevalcem Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Štabu civilne zaščite Občine Ig in prostovoljcem. Uporabnikom pa se zahvaljujemo za razumevanje in strpnost. Problematika zagotavljanja zadostnih količin vode in onesnaženost ob nalivih na vodovodu Golo-Zapotok poteka že od jeseni 2021, zato Občina Ig aktivno išče dolgoročno rešitev za zagotovitev zadostnih količin vode. V maju 2023 je bila zvrtana dodatna vrtina 7, pred tem so bili pridobljeni dokumenti za vrtalna dela, izpeljan je bil javni razpis za izbor izvajalca in pridobljeno dovoljenje za vrtanje. Vrtina v kratkem še ne bo vključena v sistem, zato se bo izvajala povezava vodovoda z Iga do Podgozda, ki bo omogočala oskrbo iz vodovodnega sistema Ig. Tudi v prihodnje spremljajte obvestila na spletni strani Občine Ig (www.obcinaig.si), kjer vas bomo o vseh spremembah in aktivnostih še naprej ažurno obveščali. Za dodatne informacije lahko pokličete na 01/2802-314 ali dežurno številko 041/408407. Na vodovodu Golo–Zapotok je še vedno v veljavi ukrep prekuhavanja in varčevanja z vodo. Katja Ivanuš, režijski obrat Tone Cimerman Obveščanje na oglasnih deskah Mostiščar 06 | September 5  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Režijski obrat sporoča Vodovod Podgozd Konec avgusta se bodo nadaljevala dela obnove vodovoda v Podgozdu. Obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v Iški Gradbišče v Iški Gradnja vodovoda v Podgozdu Tone Cimerman Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Režijski obrat Katja Ivanuš V Iški (Ulce) je v zaključni fazi obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije. Potrebno je obnoviti še nekaj vodovodnih priključkov, končati dela na kanalizacijskem črpališču ter asfaltirati cesto. Režijski obrat Urnik Zbirnega centra Matena Letni čas (od aprila do septembra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si 6 Mostiščar 06 | September 2023 Zimski čas (od oktobra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt.  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pozor! Spet smo tu … P oletje je prehitro minilo in v šolske klopi so se ponovno vrnili naši otroci. Razigrani, polni poletnih vtisov, ki jih je potrebno deliti s svojimi prijatelji. Razigrani in radoživi se bodo naslednjih deset mesecev podajali v šolo in domov po poteh, ki so bolj ali manj varne. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPVCP Ig in Občina Ig se trudimo, da bi bile te šolske poti dobro označene, da bi jih vsak udeleženec prometa hitro opazil in da bi bili naši otroci na njih čim bolj varni. V letošnjo jesen stopamo prav na poseben način. Poleg vsakoletnega varovanja v prvih šolskih dneh, ki ga tako nesebično opravljajo člani Društva upokojencev Ig, smo se odločili za prvi PEŠBUS, na katerem smo otrokom iz Rastuk preko nove brvi pokazali, kako lahko varno hodijo po novi poti v šolo in iz nje. Na tej poti so se jim je pridružili župan Občine Ig Zlatko Usenik, predsednica SPVCP Ig Lilijana Mavec in predstavnica staršev. Upamo, da jim bo nova pot pomagala do hitrejše in bolj varne poti v šolo in domov. Društvo upokojencev Ig našim osnovnošolcem že vrsto let pomaga na prvih poteh v šolo in umerja, kje naj hodijo. Prav je, da se jim v imenu vseh staršev, v imenu SPVCP Ig in Občine Ig zahvalimo. Upamo, da jim naklonite vsaj kakšen lep pogled, če že ne stisk roke. Prav je, da upoštevamo njihova navodila in se po njih ravnamo, saj se vedno skrbno pripravijo in prej posvetujejo z vsemi odgovornimi o pravilih, ki jih moramo upoštevati, sicer bi prišlo do strašnih zastojev. Vsekakor pa si ne želimo, da bi prihajalo do nesreč. Na pomoč so jim je v prvih dneh prišli s poostrenim nadzorom tudi policija in redarska služba ter občinska uprava Občine Ig. Žal je potrebno tiste, ki se ne držijo pravil, tudi kaznovati z globami. S strpnostjo in pravilnim obnašanjem v prometu bomo skupaj dosegli zelo veliko, našim otrokom pa bomo zgled, saj se od nas največ naučijo. Vsem hvala za pomoč in opravljeno delo. Letošnji september bo v naši občini še posebej posvečen prometni varnosti, saj se nam bo na Ižanskem sejmu 16. 9. pridružil Zavod Varna pot s prav posebnimi delavnicami, zanimivimi za vse, ki si želijo izvedeti kaj novega o promet- ni varnosti, prav tako pa se nam bo pridružila Agencija za prometno varnost Slovenije s predstavitvami na napravah, kjer boste spoznali, kaj so naletne teže ter zakaj potrebujemo brezhibno in varno kolo … Vsekakor pa v tednu mobilnosti (ter kakšen dan prej ali pozneje) ne bomo pozabili na starše, ki jih bomo na roditeljskih dnevih ozaveščali o prometni varnosti, prav tako bomo poskrbeli za seniorje in vse, ki si želijo osvežiti in poglobiti znanje o prometu, na predavanju 14. 9. v sejni sobi Centra Ig. Za vse to so bila pridobljena sredstva, ki nam jih nudi evropska skupnost ob Evropskem tednu mobilnosti. Veseli smo, da vam to lahko ponudimo, saj nam je na prvem mestu pomembna vaša varnost na poteh, ki jih dnevno opravljate. Najbolj bomo veseli takrat, ko ne bomo beležili nobene prometne nesreče z mrtvimi ali hudo telesno poškodovanimi. In naj končam z besedami, ki jih je izrekel naš župan Zlatko Usenik na predavanju za starše na Golem pred koncem šolskega leta: »Ne da si želim uresničiti Vizijo 0 – nič hudo telesno poškodovanih in nič Nova tabla mrtvih v prometnih nesrečah –, želim, da v naši občini ne bi bil nihče kaznovan zaradi prometnega prekrška in da bi bili vsi zgledni in odgovorni vozniki.« SPVCP Ig želi vsem učencem, malčkom v vrtcih, njihovim staršem, babicam in dedkom, ter vsem udeležencem v prometu VARNO IN SREČNO V NOVEM ŠOLSKEM LETU. Vsak dan pomislite na svojo varnost in varnost drugih v prometu. Lilijana Mavec, SPVCP Ig Maja Zupančič Pešbus uspešno prispel na končno postajo P rvi šolski dan je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ig organiziral pešbus (or- ganizirana hoja učencev v šolo v spremstvu odraslih) od brvi v Rastuki do osnovne šole. Učenci, nekateri s starši, dru- gi sami, so se začeli zbirati že par minut pred napovedanim odhodom. Na zbirnem mestu so jih pričakali ravnateljica OŠ Ig mag. Karmen Zorko, župan Zlatko Usenik in predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Lilijana Mavec. Odziv je bil velik, pešbusu so se poleg učencev iz Rastuk pridružili tudi tisti z levega brega Iščice. Bus je točno po voznem redu krenil na pot in varno pripešačil do šole. V razmislek: v prihodnje bi tovrsten pešbus ob sodelovanju staršev lahko organizirali vse šolske dni. Nova povezava med Rastuko in središčem Iga, ki jo je omogočila novozgrajena lesena brv čez Iščico, je varnejša šolska pot za učence iz Rastuk. Maja Zupančič, občinska uprava Pešbus je krenil proti šoli. Mostiščar 06 | September 7  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// E vropski teden mobilnosti (ETM) poteka pod okriljem Evropske komisije že od leta 2002 in Slovenija pri njegovi izvedbi sodeluje od samega začetka. Slovenske občine se vsako leto med 16. in 22. septembrom v velikem številu pridružijo tej vseevropski kampanji, katere namen je promovirati zdravo mobilnost in tako pozvati ljudi k spremembi potovalnih navad in načinu razmišljanja v bolj trajnostno naravnane oblike mobilnosti kot je hoja, kolesarjenje, uporaba javnega prevoza, skupne vožnje, parkiranje zunaj mestnih jeder itd. V letošnjem letu bo Občina Ig prvič sodelovala v projektu Evropski teden mobilnosti. Začetek evropskega tedna mobilnosti bomo v Občini Ig obeležili z dvema aktivnostma, ki se bosta izvajali v okviru Ižanskega sejma, in 8 Mostiščar 06 | September 2023 sicer v soboto, 16. 9. 2023. Prva aktivnost je poligon Park varne mobilnosti v izvedbi Zavoda Varna pot, ki bo obsegala šest postaj z različnimi tematikami (prometni poligon, varnostni pas, prometna pravila, alkohol …). Druga aktivnost bo likovna delavnica, ki smo jo poimenovali Če ne grem z avtom, grem najraje z …, ki jo organiziramo z Društvom Fran Govekar Ig. Na delavnici bodo udeleženci svoje videnje trajnostne mobilnosti lahko upodobili na majicah. Aktivnosti v tednu med 18. in 22. 9. 2023 bodo namenjene predvsem otrokom OŠ Ig, ki bodo v okviru dnevov dejavnosti obravnavali tematiko trajnostne mobilnosti in si v Domu kulture Ig ogledali gledališko predstavo oz. film. Zadnji dan ETM, 22. 9. 2023, bo sklepna prireditev, na ka- teri bo tudi mobilna postaja s serviserjem za manjša popravila koles (napolnitev zračnic, pregled in nastavitev zavor in menjalnikov ter ležajev, mazanje verige, kontrola zraka v zračnicah ipd.). Aktivnosti, povezane z ETM, pa so oz. bodo potekale tudi že v času pred uradnim začetkom ETM. V prvih dneh šolskega pouka so tudi letos šolarje na najbolj kritičnih točkah šolskih poti varovali člani Društva upokojencev Ig, v Vrtcu Ig so s transparenti poskušali voznike dodatno opozoriti, da so na območju vrtca še posebej pazljivi pri vožnji. Poseben dogodek SOŽITJE za večjo varnost v prometu, ki bo izveden 14. 9. 2023 v Centru Ig, bo namenjen starejšim voznikom in voznicam, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cestah. Dogodek bodo izvedli Javna agencija RS za varnost prometa, Rdeči križ Slovenije, DARS, Policija in ZDUS. Z namenom spodbujanja trajnostne mobilnosti in uporabe koles smo na parkirišču med pošto in Občino Ig postavili stojala za kolesa. Za večjo varnost šolskih otrok smo na Govekarjevi cesti oblepili stebričke v pisane barve, ki dodatno opozorijo voznike, da morajo biti pri vožnji mimo območja šole še posebej previdni. Aktivnosti v okviru ETM se izvajajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in so sofinancirane s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo – Sklad za podnebne spremembe, saj smo za izvedbo dogodkov uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in pridobili nepovratna sredstva. Za dodatne informacije o dogodkih spremljajte spletno stran www.obcina-ig.si in Facebook strani: Ig MojaObcina. si in Tržnica Ig. Mira Žagar, podžupanja  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Program Evropskega tedna mobilnosti 2023 v Občini Ig 1. 9. do 8. 9. Vrtčevski otroci sodelujemo v prometu Vrtec Ig Postavitev transparentov ob Vrtcu Ig z namenom, da se opozori voznike, da so še posebej pazljivi pri vožnji mimo vrtca. 1. 9. do 8. 9. Aktivno in varno v šolo ob spremstvu starejših Nevarne točke na šolskih poteh Varovanje otrok v prvih dneh šole na najbolj kritičnih točkah šolskih poti. 4. 9. do 7. 9. Predavanja za starše “Trajno in varno v šolo” OŠ Ig, v času roditeljskih sestankov Predavanja za starše šoloobveznih otrok o varnosti v prometu. 14. 9. Delavnica za starejše »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu« Sejna dvorana Centra Ig, 9.30-13.00 V okviru dogodka se bodo udeleženci izobraževali iz štirih vsebinskih sklopov: • Osvežitev znanj pravil cestnega prometa in zdravstveni vidiki za varnejšo udeležbo v prometu; • Praktične izkušnje policije; • Varna vožnja po avtocesti in hitri cesti; • Temeljni postopki oživljanja; • Svetovalna vožnja z ocenjevalci na vozniškem izpitu. 16. 9. Park varne mobilnosti Na Ižanskem sejmu (igrišče pri OŠ Ig), 10.00 do 14.00 Poligon »Park varne mobilnosti« bo vključeval 6 postaj, in sicer: • Prometni poligon s poganjalci za najmlajše (štirikolesniki in poganjalčki); • Ustvarjalni kotiček s prometnimi vsebinami; • Kotiček kolo in obvezna oprema s prikazom, kako čelada varuje glavo; • Kotiček varnostni pas – otroški varnostni sedež; • Kotiček alkohol – prikaz vpliva alkohola in drog na vidno zaznavo ter spretnostni poligon z gokarti; • Kotiček hitrost in varnostni pas s predstavitvijo naletnih tež. Likovna delavnica “Če ne grem z avtom, grem najraje z ...” Na Ižanskem sejmu (igrišče pri OŠ Ig), 10.00 do 13.00 Likovna delavnica, v okviru katere bodo udeleženci predstavili njihov najljubši način trajnostne mobilnosti ter razlog za uporabo ter vrste mobilnosti. Svoja videnja oz. doživetja bodo lahko upodobili na majicah. 18. 9. do Delavnice za otroke “Po varni šolski poti 22. 9. v kino” OŠ IG in Dom kulture Ig, v času pouka Delavnice za otroke OŠ Ig ter ogled filma v Domu kulture Ig. 22. 9. • Slavnostna predaja koles Osnovni šoli Ig; • Otvoritev stojal za kolesa in ukrepov za umirjanje prometa na Govekarjevi cesti (barvni stebrički); • Mobilna postaja s serviserjem za manjša popravila koles (napolnitev zračnic, pregled in nastavitev zavor in menjalnikov ter ležajev, mazanje verige, kontrola zraka v zračnicah ipd.); • Nastop otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Ig; • Predstavitev Policije; • Predstavitev vozila Prostofer in prostovoljcev Prostoferjev. Sklepna prireditev ob Evropskem tednu mobilnosti Pred hišo Morostig (Govekarjeva c. 5), 12.00 – 14.00 PARTNERJI PROJEKTA: Občina Ig, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, OŠ Ig, Vrtec Ig, Društvo upokojencev Ig, Društvo Fran Govekar Ig, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Zavod Varna pot, Redarska služba (SOU 5G), Policija Aktivnosti se izvajajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in so sofinancirane s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo - Sklad za podnebne spremembe. Mostiščar 06 | September 9  POSLANSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Slovenijo je prizadela najhujša naravna nesreča v zadnjem obdobju P na pomoč pri odstranjevanju posledic opustošenja, ki ga je za seboj pustila voda. Tudi sama sem se udeležila akcij pomoči posameznikom v Nazarjah. Prav ironično se bere, da se je Vlada RS aprila letos odpovedala 300 mio eur, ki so bili predvideni iz evropskih skladov za protipoplavne zaščite. Zdaj, ko je škoda po povodnji nekajmilijardna, to isto Evropo prosimo, da nam nameni dodatna sredstva. Škoda je ocenjena na več milijard evrov in Evropska komisija je že obljubila pomoč v višini 400 mio eur. Morda bi bilo sredstev iz solidarnostnega sklada bistveno več, če ne bi predsednik vlade dr. Robert Golob v prvem hipu ocenil škodo na 500 mio eur in tako oletje ni prineslo samo počitnic in oddiha, ampak pa smo bili priča eni najhujših naravnih nesreč v zgodovini Slovenije. Po nevihtah in toči, ki so povzročile škodo predvsem v kmetijstvu, so nato še uničujoče poplave rušile nasipe, ceste, gospodarska poslopja, zasebne hiše in drugo infrastrukturo. Zaradi namočenosti zemljine se je sprožilo več plazov, ki so odnesli ali ogrožali hiše in je bilo potrebno prebivalce reševati. Kar nekaj presunljivih zgodb smo lahko brali v zadnjih dneh, ko so posamezniki reševali svoja in življenja svojih otrok. Po prvem šoku se je zganila cela Slovenija in veliko prostovoljcev je poleg civilne zaščite, gasilcev, vojske ter drugih organizacij priskočilo informacijo posredoval Evropski komisiji. Poslanci smo se zbrali na izredni seji DZ, kjer smo sprejeli novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki omogoča hitrejšo pomoč prizadetim območjem, konec avgusta pa potrdili še Rebalans proračuna za leto 2023, s katerim smo zagotovili sredstva za sanacijo škode in Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Gotovo bo politična jesen obarvana predvsem s temo, kako sanirati posledice uničujočih poplav, potrebno pa je tudi pripraviti vse potrebno za učinkovito črpanje evropskih sredstev za te namene. Pokazalo se je, da smo v preteklosti premalo skrbeli za vodotoke in protipoplavno zaščito. Na območjih, kjer so bili projekti izvedeni, poplavljenih objektov praktično ni bilo (Celje, Železniki …). Želim si, da bo sanacija učinkovita in hitra ter da v prihodnje ne bo škoda denarja za regulacijo rek, gradnjo hidroelektrarn in protipoplavnih nasipov. Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obiščete mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije  IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Praznovanje dneva državnosti in tabor v Bovcu V nedeljo, 25. junija 2023, smo počastili dan državnosti s tradicionalno sveto mašo za domovino v cerkvi sv. Martina na Igu ter s piknikom pri gasilskem domu na Igu. Prisluhnili smo nagovorom in domoljubni poeziji, za domačo glasbo pa je poskrbel Duo Prima. Kot vsako leto smo se tudi letos udeležili srečanja članic in članov ter simpatizerjev SDS v Bovcu. Organiziranih je bilo kar nekaj pohodov v gore in manjše hribe, saj je bilo v taboru kar nekaj otrok. Šli smo na planino za Slapom, Šunikov vodni gaj, imeli piknik in kulinarični večer, tradicionalni pohod na Škrlatico in Triglav pa sta bila zaradi slabega vremena odpovedana. SDS Ig Skupinska fotografija na Planini za Slapom 10 Mostiščar 06 | September 2023 Arhiv SDS  IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Piknik na Sarskem L ansko leto smo ob prvem vaškem pikniku sklenili, da ga ponovimo, saj nam vaškega druženja manjka. Sarčani smo se ob koncu vročinskega vala in poletnih počitnic ponovno zbrali na vaškem pikniku, ki je bil v soboto, 26. 8. 2023, in ga je organiziral vaški svet. Zbralo se nas je 47 vaščanov, ki smo se ob dobrotah z žara, pecivu in pijači družili in spoznavali z novimi vaščani ter nazdravili ob rojstvu nove vaščanke na ta dan. Veseli smo, da ima vas z okoli 90 prebivalci tako velik podmladek. Pridobili smo nekaj pobud za aktivnejše preživljanje prostega časa v družbi sovaščanov, ki se jih bomo vsi skupaj potrudili uresničiti. Marija Rotar, VS Sarsko Marija Rotar Udeleženci vaškega piknika  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kmečki praznik pod Krimom N a zelo vročo nedeljo, 27. avgusta 2023, smo člani Turističnega društva Krim pripravili in organizirali že tretji Kmečki praznik pod Krimom. Prireditev se je začela ob 13. uri s povorko po hipodromu. Na čelu povorke so bili konjeniki, ki so nosili slovensko, občinsko in društveno zastavo. Sledile so žanjice in kosci s harmoniko, ki jo je igrala naša članica Lojzka Petek. Sledili sta Minka Bah in Andreja Sodec, ki sta prikazali, kako so včasih gospodinje poskrbele z malico in pijačo za kmete, ki so delali na poljih ali pri košnji in spravilu sena. Andreja Sodec se je pripeljala s kolesom, starim več kot 100 let, Minka Bah pa je malico prinesla v jerbasu na glavi. Za njimi so v povorki sledile kočije z gosti, med drugim županom Občine Ig Zlatkom Usenikom in podžupanjo Miro Žagar, ki so jih s konji vozili Jože Potokar iz Šmarja, Milan Debevec in Vinko Sočič iz Notranjih Goric ter Franc Bregar iz Zgornje Slivnice, Občina Šmarje. Sledil je voz tajsel, naložen s hlodi, ki ga je s konji vozil Janez Smole ml. z Iga. Povorko so nato nadaljevali stari traktorji starodobniki, ki so jim sledili novejši, zelo lepo okrašeni. Na enemu izmed teh traktorjev se je pripeljal tudi domači župnik Aco Jerant, ki je v nadaljevanju blagoslovil vse traktorje, ki so se udeležili povorke. Še pred prikazom kmečkih opravil je vse navzoče pozdravil župan Občine Ig Zlatko Usenik. Sledil je prikaz kmečkih opravil. Najprej mlatenje žita, ki smo ga že julija poželi in spravili v kozolec. Na dan prireditve so žanjice snope pšenice z vozom pripeljale do mlatilnice in jo pripravile za mlatenje. Tudi letos smo prikazali mlatenje s pogonom na gepelj, ki ga je poganjal konj Janeza Smoleta. S čiščenjem pšenice so nato nadaljevali delavci s cepcem, nato pa je sledilo še grobo čiščenje pšenice z reto. Sledilo je še zadnje čiščenje na pajkl, pri katerem se zrnje loči od plev. Tako je zrnje pripravljeno za spravilo v shrambo ali kaščo. Letos smo postavili na ogled tudi mlin za mletje žita, koruze, ajde, star več kot sto let. Sledil je prikaz obdelave žita (ječmen, proso, ajda) s stopo, s katerim pridobimo ješprenj, proseno ali ajdovo kašo ipd. Naslednji prikaz kmečkih opravil je bil prikaz luščenja fižola, trebljenje majarona ter pletenje kit čebule in česna, pripravljenih za sušenje, ki so se pozneje obesile na zrak. Članice društva so zelo nazorno prikazale prostor, kot so ga nekoč pripravljale gospodinje. Pri luščenju fižola so pomagali tudi otroci, saj to delo ni tako naporno. Mostiščar 06 | September 11  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pastirske igre Prikazali smo tudi ruženje koruze s starim ružalnikom in robkanje na roko oz. z robkovnikom, ter ostrenje oziroma klepanje kose, ki jo je bilo treba pripraviti pred vsako ročno košnjo kakor tudi med samo košnjo. Člani TD Krim smo prikazali opravilo, to je zvijanje oziroma vitje senene kite. Pri ovijanju je sodelovalo večje število tako starejših kot otrok, ki so pomagali pri delu. Ko je bil kita spletena, so jo zložili na dolžino enega metra in ga položili v tako imenovani kalup. Ko je bil kalup poln, so ga povezali z žico oz. vrvjo, da je bil pripravljen za prevoz. Ta zvezana kita je bila podobna današnjim kockastim balam. Še pred pričetkom vitja kite, so seno morali navlažiti z vodo, da je bilo bolj voljno in se ni lomilo. Ko je bilo delo opravljeno, je sledila malica, ki so jo pripravile pridne gospodinje. Za malico sta poskrbeli Andreja Sodec in Minka Bah ter postregli vse sodelujoče po prikazu kmečkih opravil. Ma- Razstava 12 Mostiščar 06 | September 2023 Mlatenje žita lica je bila pripravljena tako kot v starih časih, na tleh na pogrnjeni odeji, na kateri je bil v skledah fižol s čebulo, malo šunke, kruh ter za žejo črna kava proja, kompot iz suhih krhljev in navadna voda. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi različne kmečke vozove – lojtrnike, prirejene za prevoz različnega tovora. Ogledali so si lahko cestno trugo, ki se je uporabljala za prevoz peska, kamenja in podobnega sipkega materiala, leseno cisterno lajta na vozu lojtrniku, ki je služil za potrebe prevoza vode ali gnojnice. Dodali smo mu veliko ročno črpalko, s katero so napolnili omenjeno cisterno, lojtrnik za prevoz sena, ki smo ga ročno naložili in ga požrdali, in leso – ta je služila za prehod preko jarkov na barju, da so kmetje lahko prepeljali voz na sosednji barjanski travnik gozdni konc. Lesa je vozilo na samo dva kolesa za konjsko vprego za prevoz lesa, na katerem so naloženi hlodi in s katerim so lastniki spravljali les iz strmih krimskih gozdov, za prevoz lesa pa se je uporabljal tajsel, ki je imel širša platišča. Še širša platišča, tudi do 20 cm, je imel parizar, ki se je uporabljal na močvirnatih področjih, predvsem na barju – morostu. Voz je bil naložen s hlodi, priložili smo še: ketne oz. verige, potrebne za vleko in povezavo hlodov, kvake, to je veriga, ki se je uporabljala za spenjanje debel pri vleki, špicel, zatič, ki ima na vrhu rinko, v katero so furmani pripeli verige za vleko, sekiro, cepinom in žago, za podiranje dreves in odstranjevanje vej. Pripravili smo tudi komisijo, ki je ocenila najlepše okrašen in najstarejši traktor. Lastnik najstarejšega traktorja je Jože Rogelj iz Podpeči s traktorjem Fendt, letnik 1951, najlepše okrašen traktor pa sta pripeljala Aleš Ciber iz Podkraja s traktorjem Deutz letnik 1963 in Anže Kocjan iz Staj s traktorjem Man letnik 1963. Letos smo se odločili, da pripravimo še nekaj za najmlajše. Ker v tistih časih ni bilo ne televizije ne računalnikov, so si otroci čas krajšali z različnimi igrami. Mlajši otroci so bili velikokrat tudi pastir- Vleka vrvi ji, zato smo pripravili pastirske igre. Prva igra je bila skakanje z žaklji, nato pa še zbijanje koze. Interes med otroci je bil zelo velik, vsak, ki je sodeloval v igri, pa je dobil simbolično nagrado. Naslednje leto bomo pripravili še kakšno dodatno pastirsko igro. Nato smo za malo starejše pripravili še igro vlečenje vrvi. Sestavili smo ekipe po pet oseb na vsaki strani in tako poskrbeli za veselo razpoloženje, vsi sodelujoči pa so za sodelovanje dobili pijačo, ki so je bili ob vročini res veseli. Naj se na koncu članka v imenu našega društva zahvalim vsem, ki so si vzeli čas in kljub hudi vročini prišli na pomoč pri pripravi prireditve, vozov in drugega orodja, ter tudi tistim, ki ste donirali sredstva za pomoč pri pripravi prireditve. Seveda gre posebna zahvala vsem lastnikom traktorjev, ki so se udeležili povorke in blagoslova. Darja Modic, Turistično društvo Krim  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kasaške dirke na hipodromu Vrbljene Odlične uvrstitve kasačev KD Krim Zmagovalec spominske dirke Franca Pirca Don Saxo z voznikom Jankom Sagajem K onjeniško društvo Krim je tretjo nedeljo v juliju pozno popoldne organiziralo svojo letošnjo prireditev na najmanjšem, a kot je dejal eden od zmagovalcev najlepšem slovenskem kasaškem hipodromu. Vse prisotne so pred začetkom tekmovanja pozdravili Danilo Steyer, predsednik kasaške zveze Slovenije, Jože Škulj, predsednik KD Krim, in Mira Žagar, podžupanja Občine Ig, ki je tudi uradno odprla tekmovanje. Prireditve se je udeležila Tudi Zuhra Jovanovič, podžupanja Občine Ig. V šestih dirkah je nastopilo 28 konjev kasačev, osrednje pa so bile spominske dirke Srečka Pristavca, Franca Pirca in Jožefa Novaka ter seveda dirka za pokal Občine Ig. V prvi dirki sta prvo in drugo mesto osvojila člana KD Krim, in sicer prvo mesto Borut Zaletel s kobilo Elvis The King in drugo mesto No Clarisa Secret z voznikom Borutom Jerovškom. Na Pristavčevem memorialu je slavil Rok Heric s kobilo Orsi, KK Ljutomer. V četrti dirki pod pokroviteljstvom Občine Ig je slavil Jerry Joy, KK Komenda, Zmaga Boruta Zaletelja s konjem Elvis the King Zmagovalec dirke Občine Ig Jerry Joy z voznikom Romanom Jerovškom z voznikom Romanom Jerovškom, tretje mesto pa je prikasal Malvazija B. Tomažič, KD Krim, z voznikom Borutom Zaleteljem. V spominski dirki Franca Pirca je slavil Don Saxo z voznikom Jankom Sagajem, domača favoritka Ciara Tp pa je bila žal diskvalificirana. V šesti dirki, memorial Jožefa Novaka, je slavil Floto z voznikom Brankom Seršenom iz KK Ljutomer. Lili z voznikom Jakom Šušteršičem. Prireditev se je kot po navadi končala pozno v noč ob dobri glasbi in pogovoru s prijatelji konj in konjeniškega športa. Milan Knez Sedma dirka je bila rezervirana za kasaški podmladek, dirkali so namreč s poniji. V dirki je nastopilo šest poni vpreg, zmaga pa je pripadla Zmagovalec dirke ponijev - Jaka Šušteršič z Lilo Mostiščar 06 | September 13  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Predavanje o zdravilnih gobah V četrtek, 18. maja, je v prostorih GMD Ig potekalo predavanje o zdravilnih gobah, na katerem je predavala Irena Dijak. Zdravilne gobe so dolga stoletja ostajale v senci zdravilnih rastlin zahodnega sveta. To omenjamo zato, ker so zdravilne gobe poznane in cenjene ter široko uporabljene v vzhodnjaških kulturah (kitajski, japonski, indijski, grški, rimski) že vsaj 2.000 let. Dokazano je, da gobe uravnavajo delovanje imunskega sistema in tako ščitijo organizem pred malignimi novotvorbami, bakterijskimi in virusnimi infekcijami. Zaradi močnega antioksidantnega delovanja pomagajo organizmu odstranjevati škodljive odpadne snovi, tudi tiste, ki nastajajo pri obsevanju in kemoterapiji. Dognano je, da imajo gobe adaptogeno sposobnost – to je vzpostavitev ravnovesja v telesu (pisana ploskocevka – traqmetes vesicolor, šitake – lentinula edodes). Navajamo 19 zdravilnih gob in njihovo zdravilno sposobnost: In še zdravilne drevesne gobe • PISANA PLOSKOCEVKA – traqmetes versicolor (dviguje imunski sistem, deluje proti raku, je antioksidant) • BREZOVA ODPADLJIVKA – fomitopsis betulina (deluje protimikrobno, protiglivično, antibakterijsko in antiparazitsko; ostanke gobe so našli tudi pri Ötziju.) • SMREKOVA KRESILAČA – fomitopsis (antiseptično delovanje, spodbuja imunski sistem) • RESASTI BRADOVEC – hericium erinaceus (uravnava živčni sistem, demenco, žilne bolezni) • VELIKA ZRAŠČENJA (MAITAKE) – grifola frondosa – plešoča goba (pomoč organizmu po kemoterapiji) • GLAVATEC – cordyceps (azijska skrivnostna goba, raste na višini 3.500 m (goba vitalnosti, moči, regeneracije) • HRASTOV LUKNJIĆAR – polyporus umbellatus (deluje proti tumorjem) • NAVADNA CEPILISTKA – schizophyllum commune (preparati so uporabni za zdravljenje ginekoloških bolezni, deluje protivnetno, je pa nevarna za vdihovanje trosov, ker se lahko naseli v pljučih in tam raste – težko jo je odpraviti) • SPLOŠNA POLOŠČENKA – ganoderma applanatum (deluje antioksidativno) • SVETLIKAVA POLOŠČENKA – ganoderma lucidum (goba nesmrtnosti, uravnava imunski sistem, vitalnost, spomin) • SIBIRSKA ČAGA – inonotus obliquus (je zelo zdravilna goba, proti staranju ima sestavine kot nobena druga) • DVOTROSNI KUKMAK – agaricus bisporus (znižuje holesterol in pomaga pri raku dojk) • TRAVNIŠKI KUKMAK – agarucus campester (antioksidant) • TOPOLOVA NJIVNICA – cyclocybe cylindracea (uničuje proste radikale, ščiti prostato, glivice) • SIVORUMENA MRAZNICA – armillaria mellea (blaži visok Iz navedenih gob so pripravljeni različni preparati v obliki prakrvni pritisk, glavobole, je antioksidant) hu, tablet, kapsul in oljnih pripravkov. • ČRNOMEKINASTA MRAZNICA – armillaria ostoyae (ščiti pred kroničnimi boleznimi) Vedeti moramo, da so zdravilne gobe pomoč pri zdravljenju • BEZGOVA UHLJEVKA – auricularia aurecula-judae (čisti različnih bolezni, zato je potrebno upoštevati tudi uradno medižilne obloge, uravnava imunski sistem, napada rakave celice cino. in deluje protibakterijsko) • JESENSKI GOBAN – boletus edulis (antioksidant) Gobe vsebujejo vitamin D, dajejo občutek sitosti, prispevajo • ZIMSKA PANJEVKA – flammulina vedlutipes (pri ekcemih, kroničnem vnetju trebušne slinavke, Japonci so iz klobučkov k zdravljenju črevesja, krepijo odpornost, nižajo tveganje za raizolirali antibiotik flamulin) kasta obolenja in skrbijo za zdravje srca. • RUMENI JEŽEK – hydnum repandum (cenjen pri zdravljenju raka na debelem črevesu) Marija Medič • ŽVEPLENI LEPOLUKNJIČAR – laetiporus sulphureus (vsebuje antibiotične substance) • ŠITAKE – KRALJICA GOB – lentinula edodes (stimulira imunski sistem, krepi jetra in srce, znižuje holesterol, iz trosovnice pa so izolirali kar nekaj biološko aktivnih substanc) • ORJAŠKI DEŽNIK – macrolepiota procera (krepi pljuča pri rakavem obolenju) • BUKOV OSTRIGAR – pleurotus pstreatus (krepi telo in ožilje, vsebuje železo, zato koristi pri nastajanju krvi) • ORJAŠKI UŽITNI SMRČEK – gyromitra gigas (tvori zaščito pri kemoterapiji) • ZELENA GOLOBICA – russula virescens (znižuje holesterol) • BOROV GLIVEC – sparassis crispa (zaradi učinkovin je primeren za imunoterapijo rakastih bolezni) • CINOBRASTI DROBNOLUKNJIČAR – pycnoporus cinnabarinus (zdravi protin, artritis, revmo) • RUMENI DRHTAVEC – tremella mesenterica Na predavanju o zdravilnih gobah (znižuje krvni tlak) 14 Mostiščar 06 | September 2023  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Primožev pohod N a povabilo prijateljskega Gobarsko mikološkega društva Štorovke – Hočevje, s katerimi veliko sodelujemo, smo se v nedeljo, 18. 6. 2023, člani našega gobarskega društva udeležili Primoževega pohoda do gobarske koče v Šentrumarju. Sv. Primož je zavetnik gob in gobarjev. Pohod smo začeli v Hočevju in se skozi gozd odpravili proti koči. Vreme kot naročeno, prelepa narava in dobra družba. Med potjo smo nabrali še nekaj primerkov gobic, ki smo jih na cilju pri koči predali kot prispevek k manjši gobarski razstavi. Okrepčali smo se še z dobro malico – joto s klobaso – in se po nekaj urah prijetnega gobarskega druženja odpravili po isti poti proti iztočni točki v Hočevju. Sproti smo nabrali še nekaj zelišč za čaj, ki nam bo pozimi grel dolge večere. Diana Govekar Gerta Gregorka Udeleženci pred Gobarskim domom Šentrumar Razstava gob Javna zahvala Razvitje novega prapora DU Ig N a občnem zboru Društva upokojencev Ig smo ob praznovanju 70. obletnice društva razvili novi prapor, s katerim smo nadomestili starega. Ta je bil že dotrajan in dodobra zbledel, tako da smo se odločili nabaviti novega. Predračun za novi prapor je bil za nas visok, zato smo se odločili, da zaprosimo podjetja in posameznike za donacije. Ti so se odzvali in nam tako omilili višino zneska, ki smo ga plačali. Ob tej priložnosti bi se jim rad v imenu Društva upokojencev javno zahvalil za donirana sredstva, ki so jih namenili: – Dolinšek transport d.o.o., Ižanska cesta 412, Ljubljana – Hladilne in klimatske naprave d.o.o., Banija 37, Ig – Kovinska galanterija Kogovšek, Obrtniška ul. 11, Ig – Kožag d.o.o., Iška vas 46, Ig – Lobium d.d., Središka ul. 21, Ljubljana – Občina Ig, Govekarjeva 6, Ig – Ogicom TIM d.o.o., ul. Josipa Palmeta 1, Ig – Drago Poredoš, Golo 127, Ig – Danica Nebec, Brest 1a, Ig – Žunko trgovina d.o.o., Vrbljene 27, Ig Seznam je sestavljen po abecednem redu. Za morebitne donacije smo še vedno odprti, saj je denarja za delovanje društva vedno premalo. Dušan Petrič, predsednik DU Ig Predstavitev novega prapora Mostiščar 06 | September 15  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Glasbena šola Bučar & Trkaj – Tok rad U čenci Glasbene šole Bučar in priznani slovenski raper Trkaj so združili moči v izjemnem glasbenem projektu. V sodelovanju so posneli Trkajevo skladbo z naslovom Tok rad ter v melodiji združili harmoniko, klavir, kitaro, flavto, bobne, pevski zbor in odličen rap v en sam nepozaben glasbeni užitek. Posneli so tudi osupljiv videospot, ki združuje ljubezen do glasbe, športa, brezskrbnosti na igrišču, hišnih ljubljenčkov, prijateljev … Snemanje videospota za pesem Tok rad je potekalo na dveh lokacijah v občini Domžale, kjer so ustvarjalci izkoristili športno-rekreativne objekte, da bi pričarali pristno vzdušje med mladimi glasbeniki tega časa. Pri snemanju skladbe so sodelovali učenci vseh progra- mov Glasbene šole Bučar, kar je skladbi dodalo edinstven zvok in energijo. Sodeloval je tudi njihov pevski zborček, ki je prispeval svoj vokalni čar. Skupno prizadevanje in talent vseh sodelujočih sta ustvarila glasbeno mojstrovino, ki bo zagotovo očarala poslušalce. Pesem Tok rad ima globoko sporočilo o tem, kako pomembno je imeti rad sebe in življenje v vsej raznolikosti. V Glasbeni šoli Bučar upajo, da bodo s to pesmijo in videospot navdihnili ljudi, da začutijo in delijo ljubezen ter izžarevajo pozitivno energijo. Simon Bučar, vodja Glasbene šole Bučar, je izrazil ponos nad dosežkom njihovih učencev ter poudaril, kako pomembno je razvijati talente in spodbujati izražanje čustev pri mladih. »To sodelovanje nam je v velik ponos in za učence Skupinska fotografija nastopajočih in staršev ogromna izkušnja. Skupaj s Trkajem smo ustvarili mojstrovino, ki mislim, da bo segla v srca mnogih,« je dejal. Skladba Tok rad in spremljajoči videospot sta že osvojila srca občinstva, ki jih navdušujejo glasbeni aranžma mentorjev Glasbene šole Bučar, izvedba ter bogato sporočilo pesmi. Ponosni, da so ustvarili novo glasbeno izkušnjo ter dokazali, da je glasba močno orodje za navdih in povezovanje, odhajajo na zaslužene počitnice, in kot pravi vodja glasbene šole Bučar, že tkejo nove glasbene ideje. Simon Bučar Arhiv glasbene šole Bučar Odprtje olimpijskega festivala evropske mladine G lasbena šola z nastopi na velikih športnih dogodkih podira vse rekorde. S harmonikarji so lansko leto nastopili v Stožicah pred dvanajsttisočglavo množico na košarkarski tekmi med Slovenijo in Hrvaško, preteklo zimo so z ansamblom Saša Avsenika nastopili na odprtju svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, v nedeljo pa so s točko Welcome to Slovenia* navdušili na odprtju olimpijskega festivala evropske mladine. Na OFEM, ki je v Mariboru potekalo med 23. in 29. julijem, se je pomerilo kar 3.617 tekmovalcev iz 48 evropskih držav. Na otvoritveni slovesnosti so * Dobrodošli v Sloveniji 16 Mostiščar 06 | September 2023 učenke in učenci Glasbene šole Bučar, razdeljeni na 20 harmonikarjev in ansambel Osvajalci ter pevko Ano Košir, trobentača Jošta Osolina, klarinetista Gregorja Banka in baritonista Aleša Šuštaršiča, zaigrali legendarni skladbi V dolini tihi in Na Golici. V točki so sodelovali tudi bobnarji Sokija in plesalci plesne šole Bolero. Navdušenje nad točko je bilo več kot nad nepopisno. Simon Bučar, vodja glasbene šole Bučar, je izjemno ponosen na učenke in učence, saj so odlično izpeljali svojo točko, hkrati pa dodaja, da so učenci dobili priložnost, ki si je vsak glasbenik lahko samo želi. Nastopiti pred polnim Ljudskim vrtom ni mačji kašelj, je pa velika izkušnja ter spomin do Na otvoritveni slovesnosti konca življenja. Novim zmagam naproti gredo že takoj v avgustu z novimi javnimi nastopi in idejami za prihajajoče glasbeno leto. Simon Bučar Arhiv glasbene šole Bučar  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Poletje v Morostigu V Morostigu – hiši narave in kolišč smo imeli zanimivo poletje. Šolske skupine so zamenjali individualni obiskovalci, med njimi veliko družin. Skupaj nas je poleti obiskalo več kot 1.300 obiskovalcev od vsepovsod. Uvod v poletje je bila poletna muzejska noč, ki je letos potekala v soboto, 17. junija. Najprej smo prisluhnili pripovedovalcu Roku Kušlanu, ki nas je zabaval z zgodbami o prigodah barjanskih 'žverc', nato pa obiskovalce popeljali na večerni ogled kolišča. Oba dogodka sta bila za obiskovalce brezplačna. Pripravili smo več vodenih ogledov razstave, ki si jo sicer individualni obiskovalci ogledajo sami. Tako so še bolj poglobljeno spoznali vsebine razstave, ki je posvečena koliščem in biotski raznovrstnosti Ljubljanskega barja. Poleti je bil opazen porast tujih obiskovalcev, kar gre pripisati tudi promociji, ki smo jo izvedli s pomočjo Turizma Ljubljana. V njihovem TIC-u so na voljo zloženke Morostiga v angleškem jeziku, predstavili smo se tudi na stojnici v središču Ljubljane, kjer smo nagovarjali mimoidoče domačine in turiste. Sodelovali smo tudi na Koliščarskem dnevu, ki je 26. avgusta potekal v Dragi pri Igu v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. Tam smo Utrinek z otroške delavnice Poletna muzejska noč imeli stojnico in se predstavili na glavnem odru. Avgusta smo pripravili delavnico, namenjeno otrokom, na kateri so izdelovali figurice barjanskih živalic iz filca in drugih naravnih materialov. Nastali so res čudoviti izdelki. Jesenski odpiralni čas Od 1. septembra je Morostig odprt ob sobotah in nedeljah med 10.00 in 18.00. V tem času si lahko samostojno ogledate razstavo v hiši (Govekarjeva cesta 5, Ig). Ogledi kolišča so možni ob: 10.30, 12.00, 13.30, 15.00 in 16.30. Zbor je pred koliščem, rezervacija ni pot- rebna. Če bi želeli kolišče obiskati kot skupina, lahko to ob predhodni najavi storite tudi zunaj zgoraj navedenega rednega odpiralnega časa. Pokličite nas na 01/280-2305 ali pišite na info@morostig.si. Več informacij na: morostig.si in FBstrani. Morostig: kjer je znanje enako izkušnji. Maja Zupančič, občinska uprava Predstavitev na Koliščarskem dnevu Mostiščar 06 | September 17  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Junij v znamenju kolesarjev V juniju sta po Občini Ig potekala dva množična kolesarska dogodka: Barjanka, kolesarski dogodek za amaterske kolesarje vseh generacij, in največja dirka profesionalnih kolesarjev z vsega sveta Dirka po Sloveniji (Tour of Slovenia) 2023. Kolesarji Barjanke zavzeli središče Iga Tudi letos so se kolesarji, ki so sodelovali na Barjanki, ustavili na Igu. 10 junija okoli 11. ure dopoldne je več kot 500 kolesarjev – največ do zdaj – prikolesarilo v središče Iga, kjer smo za njih pripravili okrepčilno točko. Poleg pijače, ki jo je pripravil organizator prireditve KD Rog, so se kolesarjem predstavila tudi domača društva. Društvo žena in deklet na podeželju Ig je napeklo raznovrstnega peciva, ki je šlo za med. Društvo Fran Govekar Ig se je predstavilo s svojo knjižno in turistično ponudbo. Turistično ponudbo in pekovske dobrote so kolesarjem pripravili člani Turističnega društva Škofljica, tudi letos pa niso manjkali predstavniki Gobarsko mikološkega društva Ig, ki so s seboj prinesli nekaj pravih gob, za kolesarje pa še posebne čokoladne gobice. Hvala vsem za sodelovanje! Kolesarje sta na Igu pozdravila tudi župana Iga in Škofljice, ki sta po odhodu karavane z Iga že kovala načrte za prihodnjo Barjanko, saj sta udeležba in zanimanje kolesarjev vsako leto večja. Dirka po Sloveniji dvakrat prečila Ig Največja profesionalna kolesarska dirka pri nas – Dirka po Sloveniji/Tour of Slovenia 2023 – je letos kar dvakrat Prihod kolesarjev Dirke po Sloveniji na Ig prečila Ig, in sicer v petek, 16. 6., in nedeljo, 18. 6. V petek je kolesarje v središču Iga, kjer je bil tudi prvi leteči cilj etape, pričakala množica navijačev – tudi učenci OŠ Ig, ki je navdušeno pozdravila vse kolesarje. Prenos kolesarske dirke je potekal na kanalih Eurosport 1 in drugem programu Televizi- Društva žena in deklet na podeželju Ig Predstavitev TD Škofljica Župana Iga in Škofljice s kolesarji Množica kolesarjev na Igu 18 Mostiščar 06 | September 2023 Adria Mobil je Slovenije. Več o dirki si lahko preberete na uradni spletni strani dirke. Maja Zupančič, občinska uprava  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Uspešen Koliščarski dan 2023 O srednji dogodek, ki ga Društvo Fran Govekar Ig organizira na področju turizma in ga koordinira Projekta skupina, je Koliščarski dan. Letos je bil že 14. po vrsti, rdeča nit dogodka pa koliščarski dom. Veseli smo bili obiska župana Občine Ig Zlatka Usenika, župana Občine Škofljica Primoža Cimermana, direktorja JZ KP Ljubljansko Barje Janeza Kastelica, podžupana Občine Brezovica Marka Čudna, podžupanje Občine Ig Zuhre Jovanovič ter drugih gostov, predvsem pa številnih obiskovalcev, ki so z nami vsaj za en dan postali koliščarji. Organiziranih je bilo več zanimivih delavnic, v katerih so uživali otroci in odrasli. Delavnice smo razdelili v tri sklope: arheološko izkustvene, naravoslovne in ustvarjalne delavnice. Arheološko izkustvenih delavnic je bilo 10. Pod vodstvom arheologinje Peterle Udovič (Arheoved) so spoznali poklic arheologa, v peskovniku pa 'izkopavali' najdbe, jih očistili, sestavili in zlepili. Marjeta Malešič (DFG) je vodila osrednjo delavnico Koliščarska hiša, kjer so udeleženci pomagali zgraditi čisto pravo, le pomanjšano koliščarsko hišo na kolih, seveda le iz naravnih materialov. Izdelovali pa so tudi miniaturne hiške in ves dan je bila delavnica polna malih in velikih navdu- Koliščarski tuš Z Inštituta Lutra so predstavili bobra in vidro. šencev. Predstavniki Občine Ig so na stojnici predstavljali novo pridobitev za ižanski turizem Morostig. Obiščite razstavo v hiši, oglejte si tematsko pot in doživite kolišče v naravni velikosti. Naši prijatelji iz Avstrije (Kurathorium Pfahlbauten, Dunaj), s katerimi že več let sodelujemo, so predstavili kolišča v Avstriji, ki sodijo pod zaščito Unesca, še posebej nam najbližje kolišče v Hodišah. Predstavili so replike prazgodovinskih orodij in za otroke pripravili pobarvanko. Kot vsako leto so bili navdušeni nad prireditvijo in so obljubili sodelovanje tudi vnaprej. Predstavniki Mestnega muzeja Ljubljana so tudi tokrat predstavljali najpomembnejšo najdbo, ki jo hranijo v muzeju, 5.150 let staro koliščarsko kolo z osjo, ki ga je odkril arheolog dr. Anton Velušček. Obiskovalci so se preizkusili v sestavljanju kolesa. Lojze Sever (Art-Les) z ekipo je tudi tokrat pripravil lesene gradnike, iz katerih so obiskovalci sestavili čisto pravi koliščarski voz, malo mlajši pa leseno koliščarsko sekiro. Marjan Čučkin s Klanca na Škofljici pa je razložil, kako jim je uspelo poustvariti koliščarsko kolo in s katerimi izzivi so bili soočeni. V Koliščarski kuhinji (DFG) so si zamesili in si nad žerjavico spekli koliščarski kruhek. Na ražnju so se vrteli meso in ribe. Z Jožico Korenjak, rokodelsko mojstrico, so iz gline izdelovali posode ter druge drobne predmete. Na delavnici Osnovne šole Ig so prepletali zapestnice. Na ogled so bile tudi makete koliščarskih naselij, ki so jih delali otroci v času epidemije covid in pozneje. Naravoslovnih delavnic je bilo 7. Na geološki delavnici so odkrivali skrivnosti zavite hiše na eni nogi (Oddelek za geologijo, NTF) – kako in po čem se polžje hišice med seboj ločijo in kaj je polžarica? Geologi so predstavili svet fosilnih in recentnih hišic polžev, predstavili fosilne primerke, ki so del njihove geološke zbirke in ki je ena najpomembnejših naravoslovnih zbirk v državi. Biologinja društva Lutra je obiskovalcem predstavila vse o naših največjih sladkovodnih sesalcih bobru in vidri ter pomenu varovanju njunih življenjskih okolij. Čebelarsko društvo Ig je predstavilo bivališča čebel in tradicijo poslikave panjskih končnic, otroci pa so poslikali svoje panjske končnice. S predstavniki Krajinskega parka Ljubljansko barje smo spoznavali naravo krajinskega parka Ljubljansko barje, izdelovali so kolaž in hiško za žuželke. Družina Skubic iz sosednje občine Škofljica je predstavila lan, ki so ga poznali in uporabljali že koliščarji. Prikazali so postopek trenja, predenja in tkanja lanu. LD Ig oz. lovec Andrej Ciber je pripravil domiselno razstavo lovnih živali ob glavnem prizorišču, kjer je potekal zanimiv program. Bilo je tudi več ustvarjalnih Poslikava panjskih končnic pri ČD Ig Mostiščar 06 | September 19  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// delavnic in iger. V literarni delavnici (DFG), ki jo je vodila etnologinja in slovenistka Marjeta Žebovec, so si obiskovalci izbrali koliščarsko ime. Za navdih so jim bila imena junakov Jalnovih Bobrov. Tekmovali so tudi v kvizu. CUDV Draga deluje v neposredni bližini prizorišča Koliščarskega dne in predstavili so nam nekatere domače živali (ponija). Potekala je tudi delavnica za otroke in prodaja njihovih ročno narejenih izdelkov. Z DPM Lavrica so si otroci spletli zapestnico za roko ali gleženj, z okro in drugimi barvami pa so predstavnice Arheoveda obiskovalcem poslikale kožo s koliščarskimi motivi. V lokostrelski delavnici (DFG) so si udeleženci izdelali lok in se pomerili v streljanju v tarčo. Točke so se upoštevale pri igri Lov na belega bobra, kjer so se ekipa podale na pot čez drn in strn, poiskale skrite namige in odgovorile na vprašanja. Kar 46 ekip je tekmovalo. V Jalnovih Bobrih je Ostrorogi Jelen verjel, da ga beli bober varuje, zato ga nikoli ni pokončal. Ker ga je večkrat videl, je verjel, da mu prinaša srečo. V Otroški delavnici (DFG) so otroci prisluhnili pravljičarki Poloni, ki jim je z lutkami zaigrala dve igrici iz knjige Sebastjana Preglja, ki je bil pred leti gost na Koliščarskem dnevu, z naslovom Deček Brin na domačem kolišču. Otroci so lahko barvali, lepili, izdelovali lutke, pa tudi malce počivali. Člani Likovne skupine DFG so slikali na prostem, ribiči Ribiške družine Smuč pa so lovili ribe. Ribolov je bil pomembna dejavnost koliščarjev. Iz Čebelarstva Crnolić so predstavili čebelarjenja, možna pa je bila tudi degustacija in nakup medu. Dvakrat je bilo organizirano raziskovalno kolesarjenje po dolini Drage, jahanje in kar trikrat koliščarski tuš, da smo naše obiskovalce osvežili. Za to so poskrbeli člani PGD KotStaje, ki so zagotavljali tudi požarno varnost in zdravstveno oskrbo. Na glavnem odru smo pris- luhnili arheologu dr. Antonu Veluščku. Zanimivosti Ljubljanskega barja je predstavila Maša Bratina, Morostig predstavniki Občine Ig in ZRC SAZU ter Unesco dediščino predstavniki JZ KP Ljubljansko barje. Za konec pa so člani gledaliških skupin odigrali nekaj prizorov iz Jalnovih Bobrov. Seveda pri tako velikem dogodku poleg tistih, ki so pripravili in vodili delavnice, ne smemo pozabiti na LPP Ljubljana, ki je omogočil tri brezplačne vožnje avtobusa do Drage, ter na tehnične ekipe – od reševalca iz vode (Društvo rečnih kapitanov), gasilcev PGD Kot-Staje, ekipe, ki je pripravljala in pospravljala prizorišče, ter Ribiške družine Smuč, ki nam je prijazno odstopila prostor za izvedbo prireditve. Za gostinsko ponudbo so tokrat poskrbeli iz Gostišča Iški vintgar. Hvala tudi Janku Špelaku, ki je prizorišče dogajanja polepšal z balami. Dogodek so finančno podprli: Občina Ig, KIG d.d., Plinovo- di d.o.o., KP Ljubljansko barje, Občina Brezovica, Občina Škofljica, Turistična zveza Slovenije, MVA d.o.o., RM d.o.o., Janez Mencej s.p., POP TV, Argeta in drugi. Vsem iskrena hvala! Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali in kakorkoli pomagali, da smo pripravili najbolj koliščarski dan v letu. Se vidimo prihodnje leto, ko bo potekal 15. Koliščarski dan, do takrat pa naše koliščarske aktivnosti spremljate na spletni strani Društva Fran Govekar Ig: www.drustvo-frangovekar. si ter na spletni strani www. vdezelikoliscarjev.si, FB Društvo Fran Govekar Ig in FB V deželi koliščarjev. 30 LET Alenka Jeraj, predsednica DFG Ig Aleš Pavlič  ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// O Grabljicah V kanjonu reke Iške so na obeh straneh mogočni gozdovi. Kmetje so v njih sekali les, in ker po kanjonu ni poti, so posekani les spravljali v dolino na svojevrsten način. Poleti, ko je bil vodostaj Iške nizek, so preko struge postavili dve debli, nekakšen most. Nanj so navalili čim več posekanega lesa, tudi do 200 m3. Pozimi in spomladi, ko je voda narasla, je dvignila nad njo naložene hlode in jih odnesla v dolino. Hlode je bilo treba na mestu, kjer se dolina razširi in je do tu speljana pot, zadržati in spraviti iz reke. Zato so tu v rečno dno zabili močne kole – grabljice, ki so prinesene hlode zadržale. Moški so ta les lovili in ga s posebnimi kavlji, imenovali so jih haki, ki so bili nasajeni na tri in več metrov 20 Mostiščar 06 | September 2023 dolge ročaje, spravljali na obalo. Pri tem so ne glede na mraz tudi do pasu bredli po ledeni vodi. Tu so hlode nalagali na vozove in vozili dalje v dolino. Na dnu struge Iške so na tem mestu še vidni ostanki zabitih kolov – grabljic, ker les v vodi ni v stiku z zrakom in ne trohni. Za drva so imeli drug način: Pri sedanjem domu v Iškem vintgarju, kjer je bila struga širša in bolj plitva, so jo pregradili z vozovi lojtrniki in jih med sabo zvezali. Eno lojtro so sneli in jo postavili ob kolesa ter tako zadržali drva. Bredli so po vodi, lovili debla in veje ter jih nalagali na drug voz. Po drugi svetovni vojni je to težko opravilo zamrlo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so nekajkrat za spravilo lesa postavili pre- nosno žičnico in ga vlačili po bregu navzgor proti Krvavi peči, nekaj let so drva nosili z 'bosanskimi konji'. Pozneje so na nekaterih mestih napravili Grabljice gozdne vlake, na najbolj strmih pobočjih pa les ostaja in propada. Janez Rupert  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Valeta 2023 P rišel je junij in pred koncem šole je vse devetošolce čakala še valeta, to je zaključno dejanje za 81 učencev generacije, rojene leta 2008. 14. 6. 2023, na dan valete, smo imeli pouk le do 11. ure, da smo se lahko uredili, šli k frizerju in ostalo potrebno. Valeta se je začela ob šesti uri zvečer, mi pa smo prišli uro in pol prej, da smo naredili nekaj razrednih fotografij in fotografije učencev, ki se bodo podpisali v zlato knjigo. To je knjiga, kamor se lahko podpišeš, če si bil odličen v vseh razredih osnovne šole, in nekaterim je celo uspelo. Tema našega programa je bila štirje letni časi, ker je naša paralelka sestavljena iz štirih čudovitih razredov. Zaplesali smo pet različnih Ples četvorke Generacija 2023 plesov, in sicer četvorka, dunajski valček, cha cha cha, bachata in swing. Mislim, da nam je šlo dobro, saj smo se plesov naučili, za kar je pos- krbela učiteljica Aleksandra. Program se je nadaljeval s predstavitvijo vsakega razreda posebej in podeljevanjem nagrad. Nagrade so bile podeljevane vsem odličnjakom to leto. Pridobila jo je tudi Leja Gačnik za najboljšo učenko leta, kar je povsem zasluženo, saj se je trudila pri njenih ocenah in sodelovala na različnih tekmovanjih in drugod. Kot najboljši športnik in športnica pa sva priznanje dobila Luka Jelen in Sara Škulj za sodelovanje na tekmovanjih pri različnih športih. Proti koncu smo zapeli dve pesmi, in sicer Novi val skupine Joker Out in Zgodbo o prijateljstvu skupine Čuki. To nam ni šlo tako dobro kot ostalo, ampak nam bo vsaj ostalo v spominu. Na koncu smo podelili vrtnice vsem učiteljicam in mamam, nato pa dogodek končali z dobro pogostitvijo. Ker smo bili že nestrpni, smo šli vsi učenci in učenke na poslovilno zabavo v Zapotoku in se skupaj zabavali še zadnjič. Bilo je čustveno, vendar nepozabno. Naslednji dan smo še zadnjič prestopili prag Osnovne šole Ig, saj smo morali po spričevala, in kar naenkrat so nas navdušili še prvi razredi s svojim plesom. Nismo pričakovali, zato smo bili presenečeni, seveda pozitivno. Tako se je naša zgodba končala, a menim, da bomo še vedno ostali v stikih. V imenu vseh se zahvaljujemo učiteljem in učiteljicam, ki so nas poučevali, in seveda vsem štirim razredničarkam – Slavici Čergič, Aniti Šuc, Tanji Crepulji Bićanić in Vilmi Trošt Stenovec. Sara Škulj, 9. a Narava Narava se je razjezila, ker nima več vseh rož, saj včasih jih je bilo za en koš. Še bolj se je užalostila, ko je ugotovila, da je tudi redke živali izgubila. Podelitev priznanj Drevesa umirajo, ker živeti ne morejo. Tudi ptičkov je vse manj. Metuljček okarček je tudi že izgnan. Ustavi se človek, naredi korak. Očisti me smeti, saj to me močno teži. Tako spet dihal boš čisti zrak in postal boš junak. Anže Krnc Mostiščar 06 | September 21  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Prvošolci na Osnovni šoli Ig Učenci matične šole 1. a Učenci matične šole 1. b Učenci podružnične šole Golo Učenci podružnične šole Tomišelj Učenci podružnične šole Iška vas 22 Mostiščar 06 | September 2023  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Koliščarski tabor 2023 30 LET Kako se je začelo? Loti: »Postavili smo šotore in si na prvi delavnici nadeli koliščarska imena. Potem je prišel arheolog, ki nam je povedal, kaj vse so počeli in jedli koliščarji. Zvečer smo se šli ob tabornem ognju telefončke ter druge igre in si spekli hrenovke. Veliko žurke je bilo tudi v šotorih, še posebej v našem.« Kaj ste počeli naslednji dan? Sara: »Obiskali smo lovca, ki nam je predstavil, kaj delajo lovci ter svojo zbirko, v kateri ima rogove jelenov, gamsov, zbirko metuljev ter medveda in vidro, ki jo je povozil avto in so jo nato nagačili. Šli smo na sprehod ob rečici Draščici. Ob poti smo opazovali male in velike žabice. Ko smo se vrnili v tabor, nas je obiskal čebelar, ki nam je predstavil delo čebelarja ter kdo vse sestavlja čebeljo družino. Ogledali smo si učni panj ter v njem videli matico, trote in čebele stražarke. Za poskusiti nam je dal medene lizike z domačim medom. Poskusili smo kremni in kostanjev med. Potem je prišla arheologinja, z njo smo spoznali poklic arheologa, izkopavali pa smo razbite in poškodovane najdbe. Obiskal nas je konj Ricky, ki smo ga lahko jahali. Z ribiči smo lovili ribe in ujeli 3 kg težkega krapa, ki smo ga vrnili v ribnik. Zvečer so prišli astronomi, ki so postavili teleskope, da smo opazovali zvezde in planet Saturn. Astronom nam je predstavil nekaj načinov, kako najdeš zvezdo severnico. Zvečer smo spet pekli hrenovke, pa tudi koruzo, ki je je zdaj na barju veliko, koliščarji pa je še niso poznali.« Udeleženci prvega termina pri Velikem ribniku Ujeli smo velikega krapa. Ob tabornem ognju Kaj se je dogajalo zadnji dan? Katarina: »Zjutraj sta prišli zeliščarki, ki sta nas poučili o zeliščih in zdravilnih rastlinah. Te smo dali v stekleničko in jim dodali olivno olje ter si tako naredili zdravilno olje. Tabor smo končali z lovom na belega bobra. To je igra, pri kateri streljamo z lokom, gremo po poti po gozdu in odgoObiskal nas je čebelar Žak varjamo na vprašanja.« Z udeleženkami tabora je intervju naredila Alenka Jeraj Alenka Jeraj Jahali smo Rickya. Zveza prijateljev mladine Slovenije vsak prvi teden v oktobru posveti otrokom. Tudi na Igu bomo obeležili TEDEN OTROKA 30 LET s prireditvijo v petek, 6. oktobra 2023, ob 18.00, pred Morostigom na Igu (Govekarjeva cesta 5). Prisluhnili bomo pravljičarki, si ogledali kratko igrico, zaplesali, za malo večje otroke pa bo zaigral kitarist Tomaž. Vabljeni! Mostiščar 06 | September 23  MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// Medgeneracijsko povezovanje V začetku junija je bila ustanovljena skupina za medgeneracijsko sodelovanje v Občini Ig, ki jo sestavljajo predstavniki Osnovne šole Ig, Vrtca Ig, Društva upokojencev Ig, Občinskega sveta, Odbora za družbene dejavnosti, Patronažne službe, Občine Ig in Centra za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik ter posamezniki. S kupina se bo zavzemala za aktivno povezovanje in druženje med različnimi generacijami, druženje med starejšimi, aktivacijo mladih v družbenem življenju ter pomoč starejšim osebam. S tem namenom bomo v Mostiščarju v stalni rubriki Medgeneracijsko sodelovanje objavljali prispevke in koristne informacije, namenjene starejšim ter povezovanju med različnimi generacijami. Na Igu se pripravlja gradnja doma za starejše občane, ki naj bi bil zgrajen predvidoma leta 2025. Poleg doma za starejše se bo gradil Medgeneracijski center, ki ga bomo lahko dnevno obiskovali, se družili in obiske popestrili z različnimi vsebinami. Zavedamo se, da je težko čez noč spremeniti svoje navade, razvade pa tudi razmišljanja. Zato že zdaj razmišljamo, kako bomo takrat ta prostor, to novo možnost druženja znali racionalno in pravilno uporabiti za srečanja in dejavnosti, ki so zanimivi in primerni za starostnike. Ne nazadnje pa tudi druženja s svojimi vrstniki in mlajšimi v obliki sodelovanja z vrtcem in šolo. Vemo, da otroci s svojo razigranostjo in zvedavostjo pozitivno vplivajo na dedke, babice, strice, tete. Tako bodo starejši imeli možnost, da se socialno vključujejo, da niso osamljeni, da bodo dlje časa lahko sami poskrbeli zase, saj bodo na razpolago delavnice, prostori in strokovnjaki, ki jim bodo pri tem pomagali. Trenutno imamo možnost srečevanja v obstoječem Medgeneracijskem centru na Igu, Sejni dvorani Centra Ig, v Knjižnici Ig ter na sobotni Tržnici Ig. Predvidene aktivnosti, ki bi jih izvajali, so različne delavnice, rekreacija, predavanja in družabna srečanja. Nismo pozabili tudi na tiste, ki težko pridejo ali sploh ne morejo priti sami. Za njih bo preskrbljen prevoz oz. pomoč, kakršno potrebuje posameznik. Običajno starostniki veliko govorijo o zdravju, o njem pa začnejo razmišljati šele takrat, ko se bolezen pojavi oz. jih preseneti. Bolezen je pogosto posledica slabih navad, razvad, ki jih z leti pridno pridobivamo. V poplavi najrazličnejših informacij in nasvetov so pogosto zmedeni in zavedeni. Eden od možnih načinov oziroma prvih korakov, da si sami takoj pomagajo, je redna telesna aktivnost. Pridružite se lahko skupini Šola zdravja, ki izvaja vsakodnevno telovadbo za starejše pred Gasilskim domom Ig vsak dan med 7.30 in 8. uro zjutraj. Skupini se lahko pridružite brez posebne najave ali pa pokličete go. Jenko za več informacij na številko: 051/356-402. Telesna aktivnost ni koristna le za boljšo gibljivost in mišično maso, pač pa je bolj aktivno tudi srce, prebava je boljša, stabilnejši je naš korak in tudi bolje spimo. Tako si krepimo samozavest in si Število prebivalcev v Občini Ig v obdobju 2013-2023: skupaj, po starostnih skupinah, delež starejših nad 65 let (Vir: SURS) Leto 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 0-14 let 1383 1395 1419 1402 1361 1336 1292 1229 1235 1205 1163 15-64 4906 4877 4839 4886 4837 4806 4804 4813 4843 4848 4910 65+ 1429 1423 1398 1329 1265 1224 1181 1121 1057 993 943 Delež nad 65 let v % 18,52 18,49 18,17 17,81 16,95 16,62 16,23 15,65 14,81 14,09 13,44 Preb. Skupaj 7718 7695 7656 7617 7463 7366 7277 7163 7135 7046 7016 Število prebivalcev v Občini Ig ves čas narašča, prav tako delež starejših nad 65 let. Leta 2023 Občina Ig šteje 7.718 prebivalcev, od tega je 1.429 oseb starejših od 65 let, kar je 18,52 %. Pred desetimi leti je bilo 7.016 prebivalcev. Odstotek starejših od 65 let je bil takrat za 5 odstotkov nižji, 13,44 %. Ali veš? – da bo 21. stoletje ob demografski krizi staranja prebivalstva za človeštvo ena največjih preizkušenj v njegovem razvoju, najprej v prvih desetletjih stoletja v starajoči se Evropi (Vir: Jože Ramovš: Integrirana dolgotrajna oskrba, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko 24 Mostiščar 06 | September 2023 sožitje; Lj, 2020 – za vse alineje razen zadnje.); – da je dolgotrajna oskrba bolnih, invalidnih in starostno onemoglih ljudi prva od štirih nalog za reševanje demografske krize staranja prebivalstva v 21. stoletju, druge tri pa so zdravo staranje tretje generacije, učinkovito gospodarstvo ob staranju zaposlenih in uspešno učenje vsega prebivalstva za po-tradicionalno solidarnost; – da integrirano dolgotrajno oskrbo v današnji skupnosti sestavljajo oskrbovalne ustanove, civilna združenja in neformalni domači oskrbovalci; – da danes prejema dolgotrajno oskrbo 4 % prebivalstva, v Sloveniji je to okrog 80.000 ljudi, v prihodnje pa se bo ta delež povečal na 10 % pre- bivalstva in več, v Sloveniji na 200.000 ljudi, od tega jih 1 % (okrog 20.000) oskrbujejo ustanove, 3 % (okrog 60.000) doma svojci; – da je v Občini Ig v letu 2023 1.429 prebivalcev starih več kot 65 let ali 18,52 % od skupno 7.718 prebivalcev, kar je okrog 5 % več kot leta 2013 (Vir: SURS.).  MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// KAKO NAROČIM KAKO NAROČIM PREVOZ? PREVOZ? podaljšamo samostojnost v življenju. Pri vadbi v skupini nismo sami, saj se po vadbi lahko srečamo na kavici ali sprehodu. Predvsem pa smo dolgoročno manj odvisni od Za naročilo prevoza pokličite brezplačno številko 080 10 10 vsaj Za naročilo prevoza pokličite svojcev oz. pomoči. V življenju smo že marsitri dni pred prevozom, in sicer vsak delovnik med 8. in 18. uro. kaj doživeli in dosegli, imamo Za naročilo prevozabrezplačno pokličite številko 080 10 10 vsa take in drugačne izkušnje. ZaV klicnem centru bodo zabeležili prevoz in obvestili tri 10 dnivaš pred KAKO NAROČIM gotovo pa smo tudi spoznali, brezplačno številko 080 10 vsajprevozom, in sicer vsa prostovoljnega voznika; ta vas bo na dan prevoza prišel iskat na da skupaj zmoremo več. ToPREVOZ? delovnik med 8. in 18. Z Auro. VOD rej stopimo skupaj, da nam bo tri dni pred prevozom, in sicer vsak dom in vas odpeljal na želeno lokacijo, kjer vas bo počakal, da lažje inZa bodo dnevi lepši, polnipokličite naročilo prevoza svetlobe, sonca in pozitivnih vse opravite, nato pamed vas odpeljal nazaj domov. delovnik 8. in 18. uro. Obrtna c brezplačno številko 080 10 10 vsaj BREZPLAČNI PREVOZI misli, naš obraz pa nasmejan. V klicnem centru bodo zabeležili Z A V O D Z L A T A M R E Ž A L va og tri dni pred prevozom, in sicer vsak Dobrodošli vsi, ki vas ta ZA STAREJŠE delovnik 8. in 18. uro. Obrtna cona Logatec 21 tema zanima, damed sporočite prevoz in obvestili prostovoljnega L o g a t e c 1 3bodo 70 V klicnem centru zabeležili vaš info@z svoj pogled in predloge za izvoznika; ta vas bo na dan prevoza V klicnem centru življenja bodo zabeležili vaš boljšanje kakovosti info@zlata-mreza.si prevoz in obvestili prostovoljnega starejših in mladih. Za več inprevoz in obvestili prostovoljnega prišel iskat na dom in vas odpeljal n formacij pokličite 01/280-2310 voznika; ta vas bo na dan prevoza voznika; ta vas bo na dan prevoza (Polona Skledar). prišel iskat na dom in vas odpeljal na želeno lokacijo, kjer vasinbo počakal, Jenko Z A V O D Z LMinka ATA M REŽA Zuhra Jovanovič da vse opravite, nato pa vas odpeljal Obrtna cona Logatec 21 nazaj domov. Logatec 1370 želeno lokacijo, kjer vas bo počaka BREZPLAČNI PREVOZI prišel iskat na dom in vas odpeljal na da vse opravite, nato pa vas odpelja ZA lokacijo, STAREJŠE želeno kjer vas bo počakal, W W W . P R O S T O F E R . S I nazaj domov. da vse opravite, nato pa vas odpeljal info@zlata-mreza.si nazaj domov. Predstavitev Društva upokojencev Ig Področja delovanja DU Ig v letu 2023 – DU Ig ima okrog 620 članov. – Skupne naloge (prireditve društva, ZDUS in OZDU ter sodelovanje na občinskih prireditvah; občni zbor društva, srečanje starejših občanov, srečanje osrednjeslovenske zveze društev upoZ A Vkojencev, O D Z L Asodelovanje TA MREŽA na podkrimskem pustnem karnevalu, ižanskem sejmu, Obrtna cona Logatec 21 dobrodelnem L o g a t e c 1 3teku 7 0 v Dragi). – Sociala (izvajanje projekta: Starejši za info@zlata-mreza.si višjo kakovost življenja doma – Starejši za starejše, obiskovanje in anketiranje občanov, W W W starejših . P R O S T O Fod E R . 69 S I let, ugotavljanje potreb starejših, posredovanje podatkov o potrebah in vrstah pomoči pristojnim službam, udeležba na sestankih in izobraževanjih ZDUS, sodelovanje prostovoljcev z javnimi službami, obisk članov ob okroglih obletnicah, organiziranje letovanja v Izoli, sodelovanje z Rdečim križem in Karitasom). – Kultura (Mešani pevski zbor; sodelovanje na občinskih prireditvah, na občnem zboru in srečanju starejših Občine Ig, na reviji pevskih zborov Občine Ig, BREZPLAČNI PREVOZI ZA STAREJŠE Urnik dejavnosti v organizaciji DU Ig Dejavnost Balinanje Lokacija Balinišče pri gasilskem domu Ig Pikado sekcija – moški Medgeneracijski center Pikado sekcija – ženske Medgeneracijski center Sekcija za šah Medgeneracijski center Kolesarska sekcija Relacija Ig–Brest–Tomišelj– Podpeč–Brezovica–Ig Izpred PGD na Igu pohod po bližnji okolici Pohod na Sveti Jošt nad Kranjem; 845 m n. v. OŠ Ig Pohodniška sekcija Pohodniška sekcija Rekreacija; telovadba za starejše Druženje in rekreacija za starejše Medgeneracijski center Telovadba za starejše Center Ig Dan, ura Vsak dan, odvisno od vremena WWW.PROSTOFER.SI vsak drugi, tretji in četrti torek v mesecu od 9.00 do 11.00 vsak drugi, tretji in četrti torek v mesecu od 9.00 do 11.00 vsak drugi, tretji in četrti torek v mesecu od 9.00 do 11.00 6. september vsak ponedeljek ob 8.00 20. september 2 skupini: – vsako sredo od 17.00 do 18.00 – vsako sredo od 18.00 do 19.00 – vsak ponedeljek, sredo, petek od 8.00 do 9.00 – vsako sredo od 9.00 do 10.00 vsak torek in četrtek od 10.00 do 11.00 na območni reviji). – Šport (balinarska sekcija, pikado sekcija, sekcija za šah). – Rekreacija (kolesarska sekcija, pohodniška sekcija, telovadba za starejše, druženje in rekreacija za starejše v Medgeneracijskem centru, telovadba za starejše v prostorih Centra Ig). – Družabna srečanja (pustovanje, občni zbor in srečanje starejših, martinovanje, novoletno srečanje). – Izleti (Vojvodina, Prekmurje). – Druge naloge (predavanja s področja zdravja, pomoč OŠ Ig pri varovanju učencev na poti v šolo in iz šole v začetku septembra). Vsi upokojenci ste vabljeni, da se včlanite v Društvo upokojencev Ig oz. v dejavnosti društva. Društvo upokojencev Ig (DU Ig) Troštova ulica 5, Ig http://du-ig.zdus-zveza.si E-mail: drustvo.upokojencev.ig@siol.net Telefon: 059/933-436 Sedež DU Ig: Medgeneracijski center Ig Predsednik društva: Dušan Petrič, tel.: 031/619-055 Tajnica društva: Marija Pucihar, tel.: 031/714-566 Mostiščar 06 | September 25  MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// Rože v srcu — zgodbe z Ižanskega Ob svojem 70. jubileju je Martina Uršič izdala knjigo z naslovom Rože v srcu, zgodbe iz njenega otroštva. K njiga je darilo njenim bližnjim, na neki način pa tudi vsem Ižancem, saj opisuje življenje, delo in običaje na Igu pred več kot 50 oz. 60 leti. Rdeča nit njene knjige so rože. Ljubezen do njih ji je predala mama, in še danes je okoli njene hiše polno čudovitih rož. Če pa imaš še rože v srcu, kot jih ima Martina, imaš rad tudi ljudi, naravo in si tudi v tretjem življenjskem obdobju ustvarjalen ter imaš kaj povedati mladim rodovom. Martina Uršič je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Ekonomijo je končala ob delu, saj ni mogla pričakovati, da bi jo starši študirali. V poklicnem življenju je delovala na področju nadzora in revizijske stroke za področje kmetijstva. Je Ižanka, saj že vse življenje živi na Igu v domači hiši, kjer se je tudi rodila. Po končanem službenem obdobju je razvila talente, za katere v poklicni dobi ni bilo časa, čeprav so v njej tleli že v osnovni in srednji šoli. Začela se je izobraževati na področju kreativnega pisanja in likovne umetnosti. Pod vodstvom Nives Palmić, akademske slikarke in likovne pedagoginje, je ustvarila veliko slik. Sodelovala je že na številnih slikarskih razstavah, ex-temporih in v likovnih kolonijah. Knjiga Rože v srcu je njen prvenec. Vsebuje šestnajst zgodb, ki so avtobiografske pripovedi iz njenega zgodnjega obdobja življenja, in tri pesmi. V knjigi je kar šestindvajset avtoričinih slik, ki pri marsikateri zgodbi dopolnjujejo vsebino. počasi začel taliti sneg, so se v meni začele topiti blokade vsakdanjih stresov, hitenj, rokov, številk, zakonov. Začela sem pisati, slikati, teči … Zgodbe mojega otroštva, ki sem jih miselno podoživela že pri prenovi rojstne hiše, so želele iz mene. Napisala sem jih kot tudi nekaj pesmic. Še z večjo ljubeznijo sem se začela posvečati rožam – mojim prijateljicam. Rože so mi vedno stale ob strani in mi pomagale, da sem lažje zmogla napore. V zadnjem obdobju jih ne samo vzgajam in občudujem, ampak tudi slikam, predvsem barjanske rože in utrinke iz narave, za katerimi stojijo zgodbe mojega otroštva. Gospa Martina, kako ste po letih dela na področju revizije v tretjem življenjskem obdobju našli pot v pisanje, slikanje in objem rož? Ko se je končalo moje službeno obdobje, je nastopila velika sprememba. Kot da bi se Povejte nam kaj več o vaši in mamini ljubezni do rož. Ljubezen do rož je poseben dar, ki mi ga je predala mama. Imela je zelo trdo življenje, a vedno se je razveselila rož. V gozdu je prva opazila, ko so začeli cveteti zvončki, telohi, 26 Mostiščar 06 | September 2023 Vrniva se v vaše otroštvo in mlada leta. Kako drugače je bilo na Ižanskem v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja? Neverjeten tehnološki razvoj in spremembe je doživela moja generacija. Kot prej pet generacij skupaj, sem nekje prebrala. Koliko sprememb in kakšne! Zamislite si življenje brez računalnikov, mobilnih telefonov, avtomobilov, traktorjev, strojev, vodovoda, centralnega ogrevanja, televizije, nakupovanja, potovanj, počitnic na morju, brez denarja … Edino okno v svet je bil Ižanski kino. Tako je bilo v mojih rosnih letih. Življenje je zaznamovalo trdo delo, delanje razlik, bolečina in želje otrok, za katere ni bilo denarja. Vendar je bilo življenje povezano z naravo in ljubeznijo družine. Bili so drugačni časi, druge vrednote. Martina Uršič med rožami pred svojo rojstno hišo šmarnice in vijolice. Na travniku je takoj našla štiriperesno deteljico. Ta veselja je delila z mano, majhno punčko, in mi zraven povedala še kakšno pravljico o rožicah. Tako je to ljubezen do rož zasadila tudi v mene. Mama je bila doma iz zelo skromnih razmer na Dolenjskem, zato je morala kot dekla služiti pri bogatih kmetih. Morala je delati v hlevu in na polju, a ker je imela rada rože, so ji gospodinje dovolile, da je skrbela tudi zanje. Znala je tudi izdelovati rože iz krep papirja, ki jih je povoskala in z njimi krasila domove in kapelice. Tako ji je ljubezen do rož prinesla boljši položaj pri gospodarjih. Kot mlado dekle je sanjarila, da se bo tudi ona poročila na kmetijo, kjer bo imela polno rož. Prvo leto po vojni, pred pustom, se je poročila na kmetijo na Ig. Imela je osemnajst let. Zelo se je razveselila grede ob hiši, saj je načrtovala, kje vse bo zasadila rože, ki so ji jih podarile prijateljice iz Dolenjske. Pa je prišel ata in rekel: »O, to pa že ne, tukaj pa ne bodo rasle rože. Od rož se ne najé. Tukaj bomo zasejali kapus.« Sadike zelja so potre- bovali, da so z njimi zasadili vsa barjanska polja in pridelali zelje, ki jim je zagotavljalo preživetje. Ižanci so bili znani po pridelovanju zelja, ki so ga prodajali v Ljubljano. Spominjam se svojega prvega rožnega vrtička, ki sem ga naredila okoli na novo zasajene jablane. Iz njive sem prenesla sadike kuzmej, aster in ognjiča, mama mi je dala še gomolje gladiol. Ata mi je okrogli vrtiček ogradil z lesenimi letvami, da ga krave ne bi pomendrale, a ni nič pomagalo. Potem sem si našla svoj vrtiček v gozdu, v skritem zavetju skal Minattijevega gozda, kjer je cvetelo največ zvončkov. Očistila sem ga listja in plevela ter tja presadila še druge rožice. Ogradila sem ga s kamenčki. Danes je Ljubljansko barje krajinski park, ki je dragocen zaradi varovanja naravnih vrednot na Ljubljanskem barju, seveda tudi za kmetijstvo. Kako ste barjanske travnike in polja videli takrat? Zemlja je takrat pomenila vse, zagotavljala je preživetje. Do nje smo imeli posebno spoštovanje.  MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// Žitno polje pred Igom (avtorica slike Martina Uršič) Barjanski travniki so bili vedno nekaj posebnega. Kot otrok sem občudovala čudovite rožice – močvirske tulipane ali logarice. Rekli smo jim pirški, ker cvetijo okoli velike noči, ko se delajo pirhi in ker je oblika cveta podobna pirhu oziroma v rdeči čebuli kuhanemu jajcu. Mama mi jih ni dovolila trgati, saj mi je vedno rekla, da so lepi na travniku, če jih prineseš domov, pa takoj ovenijo. Pozneje sem občudovala cvetoče trave. S travniki je bilo vedno veliko dela. Že zgodaj spomladi smo jih začeli čistiti. Potrebno je bilo pregrabiti krtine, da ne bi bile v napoto pri košnji, poglobiti grabna ter posekati grmovje, ki se je vsako leto razbohotilo ob mejah. Ata je govoril, da so na barju tri vrste travnikov. Travniki z ostro travo – ločkom, ki je posušen primeren le za steljo. To so najslabši travniki, običajno tudi najbolj zamočvirjeni. Drugi travniki so porasli pretežno s preslico oziroma žabno. To je najbolj slastna krma za konje. Te travnike je imel ata najraje, saj je bil velik ljubitelj konj. Na tretji vrsti travnikov pa rastejo bolj nežne trave, tudi z drobno rumenocvetno dete- ljico, ki so najboljša krma za govejo živino. Po tem, kakšno vrsto travnikov je kdo imel, se je tudi odločalo, koliko konj ali govedi je bilo pri hiši. V nekem obdobju pa se je izkazalo, da so najbolj vredni prav travniki z ostro travo – ločkom. Zadruga je namreč začela odkupovati kite, ki se jih je vilo iz ločka, ki je rastel na barju. Zaslužek za kite je bil zelo dober. Govorilo se je, da kite zadruga odkupuje za vojsko za žimnice in jih dostavlja na vlak na Škofljico. V knjigi sem v zgodbi Ledene rože opisala natančen postopek izdelovanja kit, v zgodbi Barjanske rože pa podroben opis spravila sena na barju in prigode v zvezi s tem. Zanimivo je tudi, da se je v času vaše mladosti še pralo na roke, in sicer na studencu. Kako se spomnite tega? Na studencu je bilo vsakič vse polno živine iz vseh koncev Iga, ki se je tam napajala. Na robu studenca pa se je pralo perilo. Za ta namen so bili v vodi postavljeni perilniki – visoke kamnite plošče, ki so štrlele iz vode. Na teh kamnih Tihožitje dobrih želja (avtorica slike Martina Uršič) so gospodinje izpirale perilo. Doma so belo perilo kuhale v velikih loncih na zidanih štedilnikih na drva. Že prekuhano belo ali temno perilo, namiljeno in pregneteno, so pripeljale na studenec. Vsaka gospodinja je zasedla po en perilnik in ob kamen stepala perilo ter ga izpirala v tekoči vodi, ki je pritekla izpod hriba. En kamen je bil manjši, in ta je bil moj. Mama mi je dala manjše kose perila, običajno robčke, in kakšnega je tok vode tudi odnesel. Poleti je bilo pranje perila prijetno, pozimi pa je pregneteno perilo že po poti do studenca zmrznilo. Lahko še povem, da smo vodovod dobili pozneje, ko sem že hodila v tretji ali četrti razred. Tudi mlin ste imeli na Igu. Kam ste vozili mlet žito? Zelo rada sem hodila z atom v mlin, ki je stal malo naprej od studenca. To je bil Gerbčev mlin. Ata je na kulce naložil vreče žita, ki jih je prinesel iz kašče, poprijel za držalo, jaz za stranico in sva šla. Pri mlinu je bilo vedno veliko življenja. Kmetje iz okoliških vasi so s konji in vozovi pripeljali žito in nato moko nazaj domov. Ata se je takoj zapletel v pogovor z domačini, jaz pa sem se smukala naokoli, najraje sem šla k vodi. Nisem se mogla načuditi slapovom vode, ki so padali preko jeza, in mogočnim lesenim mlinskim kolesom. Včasih sem šla h Gerbčevi mami, ki mi je iz kovinske škatle nadevala polno pest bombonov. Tudi mlinar s klobukom in predpasnikom, zaprašenim od moke, se mi je zdel nekaj posebnega. Še danes pa mi je ostala v srcu pesem mlinskih koles in šumenje vode. Skozi vaše pisanje je večkrat čutiti grenkobo ob razlikovanju, ki ste ga čutili kot otrok. Med kmečkimi in nekmečki otroci, pozneje, ko ste šli v Ljubljano, med podeželskimi in mestnimi dekleti. Kaj se vam je globoko vtisnilo v spomin? Otroci na kmetiji smo bili zelo vpeti v delo. Vedno samo delo, delo, a denarja ni bilo. Naše počitnice so bile na 'bar- janskem morju' pri spravilu sena, na polju pri žetvi, okopavanju poljščin. Zavidali smo sošolcem, ki so imeli lahko prave počitnice, nekateri tudi na morju. A to so bili otroci, katerih starši so bili zaposleni v podjetjih. Seveda ne vsi, saj so bile tudi plače bolj skromne. Dobili so tudi darila Dedka mraza. Kot otrok nisem razumela, kako sem jaz dobila samo od Miklavža – pest krhljev, jabolko in dva piškota, nekateri sošolci pa so v šolo prinesli napolitanke, čokolade, igrače, nova oblačila in povedali, da jim je vse to prinesel Dedek mraz. Kot kmečki otrok sem občutila to razlikovanje. Ko sem prišla kot mlado dekle v srednjo šolo v Ljubljano, sem ga ponovno občutila. Mestne gospodične so bile oblečene v lepa kupljena oblačila. Meni pa se je že po oblačilih, ki mi jih je mama sešila na roko, in po plahem obnašanju videlo, da sem kmečka. Nekatere sošolke so se norčevale iz mene vse do tedaj, ko je to opazila moja profesorica slovenščine, ki jih je zelo okarala. Dejala jim je, da se norčujejo iz sebe, pa še vedo ne, kajti Slovenci imamo kmečke korenine in pomembne ljudi, ki izhajajo iz kmetov. Slovenci moramo biti na to, da imamo kmečke korenine, ponosni. Dodala je še, da mi morajo pomagati, ker sem iz vasi in še nisem vajena mesta. Šele takrat je izginil moj občutek manjvrednosti, ker sem s kmetov. Profesorici sem še danes hvaležna, da je moj sram spremenila v ponos. Gospa Martina, s svojimi spomini iz preteklosti ste nam nazorno približali, kakšno je bilo življenje na vasi takrat. Naj bodo vaši spomini zahvala vsem prednikom na Ižanskem, ki so živeli in prispevali k blaginji na tem prostoru. Upam, da bodo zgodbe tudi navdih mlajšim generacijam in da si bodo vašo knjigo v Knjižnici na Igu z veseljem sposodili. Naj vaše zgodbe živijo med ljudmi. Hvala za pogovor. Polona Skledar Arhiv Martine Uršič Mostiščar 06 | September 27  ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Začenjamo jesenske vadbe Dihamo z naravo P o poletnem premoru se Društvo šola zdravja vrača z vodenim sproščanjem v naravi, ki se imenuje Dihamo z naravo. Gre za enourno brezplačno aktivnost na prostem, s katero krepimo telesno in duševno zdravje. Pri projektu se zavedajo, da sodobni človek vse težje pride do občutka miru v sebi. Posledica vse hitrejšega življenjskega tempa je vse bolj nemiren um, saj je živčni sistem podvržen nenehnim dražljajem. Tako so v enourno vadbo vključene tehnike umirjenega giba za razgibanost hrbtenice, dihalne vaje za zavestno poglabljanje diha, meditacija in tehnika t. i. tapkanja, ki še posebej blagodejno vpliva na živčni sistem. Skupek različnih tehnik sproščanja so sestavili z namenom, da bi posa- meznik lažje prišel do občutka umirjenosti, se zavedal sebe in svojih čustev ter da bi mu osvojene tehnike prišle prav na vseh življenjskih področjih. Aktivnosti projekta Dihamo z naravo v letošnjem letu potekajo na 24 lokacijah po Sloveniji. Vadbe potekajo vse od marca do oktobra in so primerne za vse generacije. Po poletnem premoru jih bodo enkrat tedensko izvajali v septembru in oktobru z ustrezno usposobljenimi vaditelji. V Ljubljani bodo potekale na treh različnih lokacijah: • v Novih Jaršah ob Savi pri piknik coni vsak ponedeljek ob 17.30, • v Tivoliju, zbirno mesto je kotalkališče med bazenom in mini golfom ob sredah ob 17.30, • v Zajčji dobravi pri fitnesu Vadba poteka v objemu narave. na prostem – za gostilno, vsak četrtek ob 17. uri. Vabimo vas, da se udeležite brezplačne tedenske vadbe Dihamo z naravo. Več informacij na spletni strani: https://solazdravja. com/category/dihamo-z-naravo/, lahko pa Društvo šola zdravja tudi pokličete na: 059/932-066, kjer vam bodo posredovali kontakte vadečih na izbrani lokaciji. Veselimo se srečanja z vami v objemu narave! Ana Pirih  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Skupščina LAS potrdila Strategijo lokalnega razvoja V prostorih Kulturne dvorane v Škofljici so člani LAS Sožitje med mestom in podeželjem 20. julija potrdili Strategijo lokalnega razvoja Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem. Strategija lokalnega razvoja (SLR) je nastala na osnovi analize obstoječega stanja in na podlagi sedmih delavnic na lokalnem območju. V sodelovanju z javnim, zasebnim in civilnim sektorjem smo prepoznali potrebe in priložnosti na območju LAS. Pri snovanju so nam bili v pomoč tudi individualni sestanki, izpolnjene spletne ankete in komentarji na osnutek SLR, ki je bil tudi v javni obravnavi. Dokončno potrditev SLR pričakujemo po uskladitvah z Medresorsko delovno skupino CLLD do konca letošnjega leta, kar bo za nas zelena luč za pripravo javnih pozivov in vsega nadaljnjega dela v novem programskem obdobju, ko kot Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) prevzemamo mesto vodilnega partnerja. 28 Mostiščar 06 | September 2023 Vse z interesom po pripravi in oddaji vloge na javni razpis za projekte, sestavljene po pristopu LEADER/CLLD in sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropizjave za članstvo v LAS in drugih koskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ristnih povezav. obveščamo, da bo prvi javni poziv objavljen v začetku prihodnjega leta. Članstvo v Katarina Vrhovec Celarec, RRA LUR LAS za oddajo projektne vloge ni obvezujoče, vendar je za vse, ki želijo biti del Skupščine Lokalne akcijske skupine, odprto neprekinjeno. Vabljeni k ogledu spletne strani www.las-sozitje.si/, kjer lahko spremljate aktualne novice ali vas pot popelje naprej do 2. seja Skupščine LAS Sožitje 20. 7. 2023 in ogled dobrih praks na naše Facebook Ljubljanskem Barju Katarina Godec, RRA LUR strani, pristopne  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Biotska pestrost Ljubljanskega barja je odvisna predvsem od opraševalcev V Sloveniji je bilo do zdaj evidentiranih 570 vrst divjih čebel, blizu 300 vrst muh trepetavk, 3.000 nočnih in skoraj 200 vrst dnevnih metuljev. Najbolj znana opraševalka je medonosna čebela. V Sloveniji je najbolj poznana kranjska sivka, ki je ena od več kot 30 podvrst medonosnih čebel. Družine, ki jo sestavljajo matica, delavke (neplodne samice) in del leta tudi samci, imenovani troti, štejejo do 60.000 delavk. Več kot 10.000 čebelarjev v Sloveniji skrbi za približno 200.000 čebeljih družin. Medonosna čebela je nekoč živela v drevesnih duplih, danes pa v Evropi večina živi v panjih. Med zelo pomembne naravne opraševalce barjanskega ekosistema spadajo čmrlji. Glede na način življenja čmrlje razdelimo na prave čmrlje, pri katerih družino sestavljajo poleg spolnih osebkov (matic in samčkov) tudi delavke, ki v reprodukcijski dobi pomagajo preživljati družino. Druga skupina čmrljev pa je zajedavska, kjer se matica ugnezdi v družino pravih čmrljev, prevzame vlogo prave matice in začne odlagati jajčeca, iz katerih se razvijejo samčki in mlade matice. Zajedavska vrsta čmrljev nima delavk, zato je razvoj zaroda odvisen od delavk gostiteljic – pravih čmrljev. Čmrlji izvirajo iz Azije, od tam so se razširili v Evropo in Ameriko. V Sloveniji so do zdaj našteli 35 različnih vrst (Gogala in Jegnič, 2003). Največ so jih našli v Franciji, in sicer 47 vrst (Rasmont in sod, 1995). Družine čmrljev so veliko manjše od čebeljih in štejejo od nekaj deset do nekaj sto osebkov, kar je odvisno od vrste. Druga bistvena razlika pa je, da so skupnosti družine čmrljev kratkotrajne. Nastanejo spomladi (od februarja do aprila) in najpozneje jeseni propadejo. Prezimijo namreč samo mlade oplojene matice, ki gnezdišče zapustijo in prespijo zimsko obdobje v toplem zavetju nekje na tleh. Gnezdo potem propade. Spomladi tako na prvih cvetovih barjanskega rastlinstva, ko se čebele še grejejo v svojih panjih, lahko vidimo čmrljeve matice. Nizka temperatura (pribl. 10 °C) jih ne moti pretirano, prav tako ne neugodne in spremenljive vremenske razmere. Najprej se okrepijo s hrano, ki jo z razmeroma dolgim rilčkom nabirajo po prvih spomla- danskih cvetovih (žafran, močvirska logarica, zvončki, mrtva kopriva …), nato pa začnejo iskati primerno mesto za gnezdo. Večina čmrljev gnezdi pod zemljo, v opuščenih gnezdih majhnih sesalcev ali na površini v mahu ali strnjeni posušeni travni ruši v mejicah. Za te vrste čmrljev so v zadnjem obdobju hidrološke razmere Ljubljanskega barja izredno neugodne. Vodna gladina vodotokov se med letom lahko večkrat hitro dvigne in prelije preko brežinske zarasti na travnike, torej (med drugim) do čmrljevih gnezdišč. Nekatere vrste pa si najdejo svoj gnezdilni habitat v starih drevesnih duplih, skladovnicah drv, podstrešju ali v razpokah zidu. Ta vrsta čmrljev, med drugim B. pratorum, ima sicer boljše pogoje za obstoj zaroda oz. gnezdišč, vendar je njihovo preživetje tako kot za večino drugih žuželk ali prostoživečih barjanskih živali poleg klimatskih razmer pogojeno predvsem z naravi prijaznim odnosom do okolja. V Evropi grozi izumrtje četrtina vseh čmrljev, pri polovici vrst pa populacija drastično upada. Žuželke izumirajo osemkrat hitreje kot sesalci. Število žuželk se vsako leto zmanjša za 2,5 %. Najbolj ogroženi so metulji, divje čebele, hrošči in vodne žuželke, kar ima lahko velike posledice v delovanju ekosistema in kmetijstvu. Matica čmrlja (Bombus terrestris) na mrtvi koprivi (Lamium purpureum) Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja si je za letošnje leto zadal nalogo, da vsaj na majhnem koščku Ljubljanskega barja (varovano območje Žugovega tolmuna) obnovi, izboljša oz. nadomesti protipoplavne gnezdilne habitate za ogrožene kožekrilce, kamor spadajo tudi čmrlji. Pri projektu, ki med drugim zajema naravovarstvene delavnice, nameščanje tematskih ozaveščevalnih posterjev, odstranjevanje tujerodnih invazivnih rastlin, popis rastlin in živali na varovanem območju z izdajo Žugove pratike, sodeluje tudi MOL, Oddelek za varstvo okolja. Jernej Korenčič Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja Arhiv ZOLB Protipoplavni gnezdilni habitat za kožekrilce Mostiščar 06 | September 29  ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala dobrotnikom O b pogrebu pokojnega Janeza Piškurja st. z Iga so svoj dar namenili za potrebe Župnijske karitas Ig Janez Piškur z družino in Jamnikovi iz Staj. Ob pogrebu pokojnega Franca Božnarja z Iga, so svoj dar namenili za potrebe Župnijske karitas Ig, žena Minka, hčerka Jelka z družino in Ciber Jože. Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki pomagate s svojimi darovi in podpirate naše delo ter pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska karitas Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Pomoč prizadetim ob poplavah v Sloveniji P oplave, ki so v avgustu prizadele večji del Slovenije, so pustile pretresljive prizore. Vsem, ki bi želeli pomagati ljudem, ki se soočajo s hudo naravno nesrečo, so na voljo položnice v cerkvi in župnišču. Sredstva bodo namenjena oskrbi z najnujnejšimi pripomočki, v nadaljevanju pa obnovi domov in normalizaciji življenja najbolj prizadetih družin. Skupaj bomo tako blizu in v oporo ljudem, ki so se znašli v tej hudi stiski, tako s pomočjo kot z molitvijo. Iskrena hvala za vašo dobroto. Župnijska karitas Ig  PLANINSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šel sem po Nebeški poti N ebeška pot je pot, ki je nastala na pobudo oseb iz različnih okolij, ki se večinoma niso poznale, vendar jih je združilo romanje. To so bili ljudje, ki so se odpravili na pot, da bi dosegli duhovni cilj. Ne glede na narodnost so ljubili to deželo in želeli, da je to prostor miru, bratstva in prijateljskega sobivanja med ljudstvi in kulturami. Tako so oblikovali mednarodno pot, ki združuje romarje različnih narodnosti v zelo posebnem prostoru, v svetišču na Višarjah, kjer že stoletja častijo Marijo vsa naša ljudstva, ki so Oznaka na poti 30 Mostiščar 06 | September 2023 k svetišču prihajala po poteh, ki jih je uspelo ponovno najti s pomočjo še vidnih znakov njihove vere in ustvarjalnosti. Nebeška pot, ki so jo odprli poleti leta 2006, je sestavljena iz treh poti, ki izvirajo iz treh krajev, posebej pomembnih za zgodovino in tradicijo vere naših dežel: Ogleja, Brezij in Gurk nad Celovcem; tri pešpoti, ki vodijo romarje od izvornih krajev vse do shajališča v Žabnici, od koder se nato skupaj povzpnejo na 1.760 metrov do Višarij. Iz Brezij vodi na Višarje Gorenjska veja Jakobove poti. Julija letos sem se podal na Nebeško pot tudi jaz. Gorati del te poti se začne od mejnega prehoda Neblo. Do tam sem pot prepustil kolesarskim užitkom, naprej proti severu pa sem šel peš. Pot vodi ves čas po Italiji blizu slovenske meje: čez Staro goro, Čedad, Gran Monte ter čez dolino Rezije in Dunje. Je označena, vendar bi brez GPS-a in sledi na njem porabil precej več časa za orientacijo. Tudi možnost oskrbe na poti je slaba. Prvi dan v Čedadu sem nabavil hrano za preostale dneve, vsaj potočki z vodo pa so dokaj pogosti. Dvakrat sem se okopal v reki Nadiži. Na poti Na mostu nad Nadižo sem bil v času velikih neurij, ko je dežni piš lomil drevje in je bilo zaradi tega zaprtih precej cest. Peš sem se prebijal čez ovire, pri tem sem imel veliko sreče, da se nisem poškodoval. Prenočeval sem v šotoru, enkrat sredi gozda, enkrat ob zaprti planinski koči. Ob največjem neurju pa so mi v vasi Karnatha domačini priskrbeli prostor za spanje pod na novo zgrajeno cerkvijo. Četrti dan sem po prehojenih 150 km in 7.100 m vzpona prispel v dežju na Višarje. Nebeška pot od Ogleja do Višarij je dolga 210 km s preko 7.300 m vzpona in si zasluži to ime. Razdeljena je na enajst etap (enajst dni). Vodi po samotnih poteh, zapuščenih vaseh, kjer se še najdejo slovenske sledi. Sam sem srečal – razen ob spustu z Višarij v Žabnico – le tri pohodnike. Skratka to je pot za dušo – meni pisana na kožo. Janko Purkat  ZELENA BRATOVŠČINA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Finale lige ZLD Ljubljana na Mokrcu L etošnja liga Zveze lovskih družin Ljubljana v lovskem kombinacijskem streljanju je potekala na streliščih lovskih družin Medvode, Lukovica Rakitna, Kresnice, Grosuplje in finalu v Sivih dolinah na Mokrcu. Skozi vsa kola je tekmovalo 192 lovcev strelcev in strelk. Nekateri med njimi so bili prvič na prenovljenem strelišču, v katerega so marljivi člani LD Mokrc na čelu z zaslužnim strelskim referentom Tonetom Mlakarjem, starešino Milanom Jakičem in ostalimi letos vložili še posebno veliko truda, sredstev in prostovoljnih de- lovnih ur. Starešina Milan Jakič je v uvodnem nagovoru strnil zgodovino in zanimive okoliščine, ki so vplivale na nastanek LD Mokrc ter potek renovacije strelišča. Lepo urejeno golobaško strelišče z novim ostrešjem in novo šestmestno strelišče za risanico malega kalibra, vse pa v objemu lepo urejene okolice. Veliki prehodni pokal je za eno leto odromal z zmagovalci v LD Grosuplje. Tega in vse preostale nagrade sta letos podeljevala podpredsednik ZLD Ljubljana in član UO LZS Miran Zupančič ter direktor strokovne službe LZS mag. Božo Zupančič. Glavnina udeležencev finala lige ZLD Ljubljana 2023 Jani Šivc, LD Ig T. R. I. B. M. 2023 na Mokrcu P od to kratico poteka eno najstarejših lovskih strelskih tekmovanj v Sloveniji. Začetki segajo v leto 1975, ko so se takrat najboljši strelci treh lovskih družin (Tomišlja, Rakitna in Iga) prvič med seboj pomerili v t. i. tekmi T. R. I. Pozneje se je trojici pridružila še LD Borovnica in pred trinajstimi leti še LD Mokrc. Toliko na kratko o T.R.I.B.M. Po sistemu kroženja vsako leto ena od družin prevzame organizacijo in izvedbo tekme. Letos je bila na vrsti LD Mokrc. Sestava ekipe posamezne LD je vsakokrat domena organizatorja. Razpis je tokrat vseboval tekmo na 25 golobov in štiri stav na malem kalibru ter tričlansko ekipno sestavo; starešina LD, član ali članica upravnega odbora LD in po en strelec. Najboljši posameznik je bil Tomaž Končan iz LD Ig (zmaga na golobih, v malem kalibru in tudi kombinaciji), ekipno pa so se letos najbolje odrezali člani LD Borovnica. Srebrna je bila ekipa LD Ig, tretje uvrščena pa ekipa LD Mokrc. Zaključna slovesnost je potekala v novem zastekljenem delu lovskega doma gostiteljev v dobri družbi in odlični postrežbi. Prihodnje leto bodo organizatorji članice in člani LD Tomišelj, v letu 2025 pa bo T.R.I.B.M. praznoval Abrahama. Komaj čakamo! Tekmovalci T.R.I.B.M. 2023 Jani Šivc, LD Ig KZ Ig_logo.pdf 1 29. 11. 2021 09:24:16  KMETIJSTVO ////////////////////////////////////////////////////////////////// Pomoč prizadetim kmetijam v poplavah Projekt NUDIM-POTREBUJEM POMOČ na kmetiji, do katerega lahko dostopate preko spletnih strani ZZS (www.zzs.si/aktualno/novice) in KGZS (www.kgzs.si/poplave), je namenjen solidarnostni pomoči s krmo kmetom, ki so zlasti zaradi poplav v avgustu utrpeli škodo, zaradi katere ne morejo zagotoviti zadostnih količin krme za živino. Namen akcije je pomagati kmetijam do takrat, ko bodo ponovno zmožne krmo zagotoviti same – na lastnih površinah ali odplačno. Po Sloveniji so kmetje tako nemudoma priskočili na pomoč kmetom iz najbolj ogroženih regij ter v lastni organizaciji zbrali krmo in zagotovili prevoze. Kmetijska zadruga Ig je v avgustu s pomočjo okoliških kmetov zbrala tri organizirane prevoze krme za območje Komende in Škofje Loke. S strani naše zadruge smo obvestili nekaj kmetov, ta članek pa je namenjen kot obvestilo vsem kmetijam, da se preko omenjenega portala vključite v sistem. Lahko pokličete tudi V KZ Ig ali sporočite donacijo na kz.ig@siol. net. Kdaj bo odvoz krme, boste obveščeni. Vse je odvisno od potreb in ponudbe po regijah. Zbiranje krme in pomoč kmetijam bosta potekala vse leto, saj vse kmetije še niso oddale vloge za pomoč oziroma se bo potreba po pomoči še pokazala. Helena Žučko, Kmetijska zadruga Ig Mostiščar 06 | September 31  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šahovski klub Ig dosegel tri vrhunske rezultate v ekipnih konkurencah Ekipno državno prvenstvu v hitropoteznem šahu 2023 V letošnjem letu 2023 se je ŠK Ig ponovno udeležil ekipnega državnega prvenstva v hitropoteznem šahu, ki ga je pod okriljem Šahovske zveze Slovenije organiziral in tehnično izvedel Železničarski šahovski klub Maribor Poligram. Državno prvenstvo je potekalo v nedeljo, 29. 1. 2023, v kongresni dvorani Hotela Radin v Radencih. Državnega prvenstva se je udeležilo 26 najboljših klubov iz vse Slovenije. ŠK Ig je po težkih in napetih bojih zasedel odlično 7. mesto. Tekmovanje je bilo do konca napeto, saj vse do zadnjega kroga ni bilo jasno, kako se bodo razvrstile ekipe na vrhu razpredelnice. Na koncu je naslov državnega prvaka osvojil domači klub iz Maribora. Kljub temu da je ŠK Ig zasedel sicer odlično 7. mesto, pa je imel možnosti tudi za višjo uvrstitev, saj je dosegel isto število točk kot četrtouvrščena ekipa, vendar je zaostal na podlagi dodatnih kriterijev, ki so ga potisnili nazaj na 7. mesto. Med člani ŠK Ig sta se s 6 točkami in 5,5 točke iz devetih partij najbolje odrezala Anel Hasanagić in Jaka Čop. Erika Janželj in Adrijan Rožič Domen Hiti in Igor Jelen 75. Ljubljanska liga 2023 Vsako leto v zgodnjepomladanskem času šahiste v Ljubljani zaznamuje tudi Ljubljanska šahovska liga. Ljubljanska liga se igra enkrat tedensko, in sicer tako, da klubi gostujejo drug pri drugem praviloma v svojih matičnih prostorih kluba. Ljubljanska liga je bila v preteklosti tekmovanje, na katerem je ŠK Ig praviloma zmagoval, svoj primat pa je potrdil tudi v letošnji izvedbi. Med petnajstimi sodelujočimi ekipami je ŠK Ig namreč ponovno osvojil prvo mesto. Ekipo ŠK Ig so v Ljubljanski ligi 2023 zastopali Tim Janželj, Igor Jelen, Domen Hiti, Lara Janželj, Samo Rožič, Adrijan Rožič, Jaka Čop in Erika Janželj. Jaka Čop Lara Janželj 1. Ženska liga 2023 Med konkurenco 23 ekip iz celotne države je ŠK Ig zasedel odlično drugo mesto. Barve kluba sta v ligi branili mednarodna mojstrica Lara Janželj in Erika Janželj, ki sta iz devetih kol osvojili vsaka po sedem točk. ŠK Ig je poslal ekipo tudi na 1. žensko ligo 2023. Organizacijo in tehnično izvedbo 1. Ženske lige pod okriljem Šahovske zveze Slovenije je prevzel Železničarski šahovski klub Maribor Poligram. Liga je potekala od 13. 5. do 14. 5. 2023 v Radencih. Adrijan Rožič Plezanje za otroke v RTC Zapotok P o uspešno izpeljanem plezanju za otroke v lanskem letu vas z veseljem obveščamo, da bo plezalna stena v RTC Zapotok v ponedeljek, 25. 9. 2023, začela sezono 2023/2024. Ta dan vse prijavljene otroke vabimo na brezplačno uvodno vadbo. Vadba bo potekala po spodaj navedenem urniku, vnaprejšnja prijava pa je zaradi omejitve prostih mest obvezna. Redni treningi plezanja bodo vsak ponedeljek razen med prazniki in šolskimi počitnicami. Obvezna oprema so čisti športni copati (ali plezalke), udobna špor32 Mostiščar 06 | September 2023 tna oblačila in voda za otroka. Otroci bodo razvrščeni po starostnih skupinah. Vadba traja eno šolsko uro (45 min) po naslednjem razporedu: – 16.30 starost 5–6 let – 17.20 starost 7–8 let – 18.10 starost 9–11 let – 19.00 starost 12–14 let V primeru polne skupine (do 10 otrok) in dovolj interesentov za novo skupino je možen dodaten termin (predvidoma isti dan ob 15.40). Cena vadbe 40 eur/mesec. Informacije na e-naslov plezanje.zapotok@gmail.com ali na: 031/331-343. Jaka Kramberger, Društvo Zapotok  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Športnica in športnik OŠ Ig za leto 2023 P o predlogu strokovnega aktiva športne vzgoje Osnovne šole Ig sta naziv športnica in športnik leta 2023 dosega Sara Škulj in Luka Jelen. Sara Škulj: – nogomet, članica šolske reprezentance od 5. razreda: večkratni medobčinski in področni prvaki in večkratna uvrstitev v polfinale šolskega državnega tekmovanja, – atletika, redna članica šolske reprezentance: medalje na področnih tekmovanjih v atletiki, – ples, redna članica šolske reprezentance: šolska državna podprvakinja, – alpsko smučanje, redna članica šolske reprezentance na področnem in državnem tekmovanju: 9. mesto ekipno v državi, – pomoč pri organizaciji šolskih športnih tekmovanj. Luka Jelen: – nogomet, član šolske reprezentance od 5. razreda: večkratni medobčinski in področni prvaki uvrstitev v četrtfinale šolskega državnega tekmovanja, – atletika, redni član šolske reprezentance: medalje na področnih tekmovanjih v atletiki, – ples, aktivno sodelovanje in pomoč na Šolskem plesnem festivalu, – rokomet, član šolske reprezentance od 5. razreda: večkratni medobčinski in področni prvaki uvrstitev v četrtfinale šolskega državnega tekmovanja, – košarka, član šolske reprezentance, pobudnik prijave na šolsko medobčinsko tekmovanje, od koder so se uvrstili na področno tekmovanje, četrtfinale in polfinale šolskega državnega tekmovanja, kar je največji uspeh košarkarskih tekmovanj na Igu, – košarka 3 : 3. uvrstitev v četrtfinale zahodne regije, – pomoč pri organizaciji šolskih športnih tekmovanj. Čestitke! Stanko Zavec, Športna zveza Ig Ženski balinarski turnir DU Ig B alinarska sekcija pri Društvu upokojencev Ig je tudi letos priredila turnir v balinanju za ženske, na katerega so bile povabljene tudi ženske ekipe drugih Društev upokojencev iz ljubljanske okolice. Turnir je bil v četrtek, 22. junija 2023, na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Sodelovale so štiri ekipe, ki jih je sestavljalo 16 tekmovalk. Poleg ekipe našega društva so sodelovale še ekipe iz naslednjih društev upokojencev: Polhov Gradec, Nove Jarše in Vič-Rožnik. Vsako ekipo so sestavljale tri tekmovalke + rezerva. Po pozdravnih besedah predsednika DU Dušana Petriča, je sodnik turnirja Zlatko Krnjak podrobno predstavil in pojasnil pravila celotnega tekmovanja. Prireditev sta si ogledala tudi župan Občine Ig Zlatko Usenik in podpredsednik DU Ig Drago Poredoš. Naša ekipa je osvojila pokal za 2. mesto. Tako kot na vsakem takem balinarskem tekmovanju smo tudi pri nas pripravili tekmovanje balinark v bližanju. Po končani podelitvi pokalov in kolajn smo s pomočjo donatorjev in članov naše balinarske sekcije pripravili pogostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo vodstvu in članom UO DU Ig, ki podpira športno dejavnost v našem društvu in prispeva del sredstev, da tako prireditev lahko izpeljemo. Zahvaljujemo se tudi članom PGD Ig, ki nam omogočajo nemotene treninge na balinišču, in če je potrebno, odstopijo tudi prostor za sestanke ter pogostitev tekmovalcev in navijačev. Prav posebej pa se zahvaljujemo Občini Ig, ki je sofinancirala to prireditev. Ana Podržaj, vodja ženske balinarske sekcije DU Ig Podelitev pokalov in kolajn Irena Skubic Dopolnitev V junijski številki Mostiščarja je pod fotografijo prispevka o Področnem tekmovanju v atletiki označen samo učenec Luka Jelen, na stopničkah pa je stal tudi Jaka Ščulija, ki je dosegel 3. mesto. Čestitke Jaku in Luku za odličen uspeh na tekmovanju. Uredniški odbor Mostiščar 06 | September 33  ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Utrgati zadnji list s koledarja ni kar tako. Smrt se s teboj dolgo pogovarja o času, ko te ne bo. Dolgo ti dolge dneve podarja, zemljo in nebo. Nato te kot čoln brez krmarja potegne na dno. Ervin Fritz V SPOMIN VLADIMIR GANONI Z A H VA L A JANEZ PIŠKUR (1932–2023) Rad je imel življenje, rad je imel ljudi … Vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, se iskreno zahvaljujemo. Hvala Društvu upokojencev Ig za poslovilni govor ter PGD Ig za izvedbo pogrebne slovesnosti ter govor. Naj počiva v miru, ohranili ga bomo v lepem spominu. Družina Piškur Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Z A H VA L A STANISLAV ZDRAVJE 7. 6. 1956-15. 7. 2023 z Iga V večno življenje je odšel dragi mož, oče, dedi Stane. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sovaščanom za izrečeno sožalje, darovane sveče in maše. Iskrena hvala gasilcem poklicne brigade Ljubljana, Združenju Sever in ižanskim prostovoljnim gasilcem za govor, častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Avseniku ter pogrebni službi Vrhovec za lepo žalno slovesnost. Konec avgusta smo se na pokopališču na Kureščku poslovili ob našega dolgoletnega člana Vladimirja Ganonija iz Zapotoka. Dolga in zelo pestra je bila njegova življenjska pot. Rodil se je 25. julija 1928 v kmečki družini v Zapotoku. S kmetijo se je preživljalo osem članov družine. Otroška leta je preživljal kot večina takratnih otrok. Že kot mladostnik je izkusil grozote druge svetovne vojne. Že v letu 1941 je očetu in starejšemu bratu pomagal pri zbiranju orožja, ki ga je pustila bivša jugoslovanska vojska. V njihovi hiši pa so bili že letu 1941 sestanki OF, ki so jih vodili partizanski aktivisti. V marcu 1942 so italijanski fašisti požgali vasi pod Mokrcem, prebivalce pa pregnali. Ganonijevi so bili pregnani na Turjak, kjer so bili pod nenehnim nadzorom karabinjerjev. Vendar živeti je bilo potrebno naprej, zato so se čez čas vrnili na domače pogorišče in pričeli obnovo. Ponovno so začeli sodelovati z OF. Vladimir je je deloval v mladinski sekciji in je bil v oktobru 1942 leta sprejet v SKOJ. Istega leta so italijanski fašisti ustrelili Vladimirjevega očeta. Izguba ga je zelo prizadela. Spomladi leta 1943 je prešel v ilegalo in deloval na terenu na področju Mokrca in Mačkovca, v enoti komande mesta Barje. V juniju leta 1944 so ga zajeli nemški fašisti in ga odpeljali v postojanko v Velikih Laščah, pozneje so ga premestili v zapore v Begunjah na Gorenjskem, od tam pa je bil interniran v taborišče Dachau. K sreči se je domov vrnil živ in se takoj vključil v Narodno zaščito. Po vojni leta 1946 se je v Zapotoku ustanovila Kmetijska obdelovalna zadruga, kjer je bil zaposlen do njene ukinitve. Vmes je bil zaradi potreb za eno leto imenovan za sekretarja Okrajnega odbora Zveze borcev Grosuplje. V času zaposlitve v Kmetijski zadrugi je spoznal Marijo, svojo življenjsko sopotnico. Marijo je pot iz Vrhnike pripeljala v zadrugo v Zapotok in leta 1951 sta se poročila. Na svojem domu sta si ustvarila družino. V zakonu sta se jima rodila dva sinova. Za svoje aktivnosti predvsem v času druge svetovne vojne je prejel več odlikovanj: leta 1963 Medaljo za hrabrost in Orden zaslug za narod s srebrno zvezdo ter leta 1975 Red dela s srebrnim vencem. Aktiven je bil tudi v krajevnih in lokalnih organizacijah. Deloval je v Krajevni skupnosti Golo-Zapotok. Bil je član Društva Odmev Mokrca, Društva upokojencev Ig in član Gasilskega društva Golo. Vladimir, hvala za vse, počivaj v miru. Društvo Odmev Mokrca Vsi njegovi  OGLASI //////////////////////////////////////// Cvetličarna Grdadolnik Z A H VA L A Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Ob zadnjem slovesu ANTON SMOLE SMOLC iz Kota Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi 34 Mostiščar 06 | September 2023 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd 1 Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! 3.3.2016 7:36:34  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// DRUŽINSKO ZOBOZDRAVSTVO NA ŠKOFLJICI lasersko zobozdravstvo in estetika NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. zobna protetika, kirurgija in implantologija PAKETI USTNE HIGIENE, ZALIVKE, PROTEZE, MOSTIČKI IMPLANTATI, EKSTRAKCIJE, ORALNO KIRURŠKI POSEGI, SVETOVANJE, REPARATURE PROTEZ zdravljenje parodontalne bolezni H I T R I A N T I G E N S K I C OV I D T E ST I S P OT R D I L O M otroško zobozdravstvo CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI 10 PO PU ST A PO % % TA 10 PUS 051/222-833 % PO PU Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem naročilu. Popusti se ne seštevajo. 10 ST % 10 PU PO NOVO! Dostava tudi na Ig! ST Jedi po naročilu Testenine Pice iz krušne peči Solate Sladice Mostiščar 06 | September 35  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// a v a t os D hrane 040 336 179 01 286 46 77 www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig PONEDELJEK–PETEK SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 10.00–21.30 11.00–21.30 Nudimo vam tudi vsak dan sveže malice. KZ Ig_logo.pdf 1 29. 11. 2021 09:24:16 POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 T: 01/286 44 51 041 730 184 E: odkup@kzig.si S: www.kzig.si ODKUP ŽIVALI Odkupujemo goveje živali za zakol. Živali vam odkupimo po konkurenčnih cenah, sporočimo vam datum in uro odkupa živali ter vam še isti dan sporočimo težo mesa odkupljene živali. Držimo se dogovorjenih terminov za odvoz živali, odkupne cene in valute. Se priporočamo. Telefonska številka za odkup: 041/730-184 Rok plačila je 10 dni. 36 Mostiščar 06 | September 2023 ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS, tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Mali oglasi Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 28. september 2023.  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// SOŽITJE za večjo varnost v cestnem prometu Program: 9:30–9:35 Uvodni nagovor predstavnika AVP Sebastijan Turk, vodja projekta Sožitje Seniorje in upokojence vabimo na brezplačni preventivni dogodek in svetovalne vožnje po dogovoru. 14. 9. 2023, od 9.30 do 13. ure Sejna dvorana, Center Ig, Banija 4, 1292 Ig - Sebastijan Turk - Klavdija Mlakar Predavatelji: - mag. Nataša Kovše - predstavnik OZRK Ljubljana Komu je projekt namenjen? Starejšim voznikom in voznicam, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cestah. Vsebina: • Svetovanje o zdravstvenih • Osvežitev znanja pravil kriterijih za vožnjo cestnega prometa • Možnost svetovalne vožnje z • Varna vožnja po avtocesti in ocenjevalcem na vozniškem hitri cesti izpitu Vsak udeleženec prejme praktično darilo. Vljudno vabljeni! Prijave na telefonsko številko: 041/445-224 Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa Kotnikova 19a, 1000 Ljubljana • www.avp-rs.si 9:35–10:30 Osvežitev znanj pravil cestnega prometa in zdravstveni vidiki za varnejšo udeležbo v prometu predavatelj: Sebastijan Turk 10:30–10:50 Praktične izkušnje policije predavatelj: Policija, Klavdija Mlakar 10:50–11:20 Varna vožnja po avtocesti in hitri cesti predavateljica: mag. Nataša Kovše, DARS 11:20–11:50 Temeljni postopki oživljanja predavatelj: OZRK Ljubljana 11:50–12:00 Odmor 12:00–13:00 Svetovalna vožnja z ocenjevalci na vozniškem izpitu Govekarjev večer Ste vedeli, da je v reki Dravi zlato? Zato se kraj imenuje Zlatoličje. Vas zanima, od kod pride zlato v reko Dravo? Ste vedeli, da je v letih 1907 in 1908 na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev? v ponedeljek, 25. septembra 2023, ob 19.30, v dvorani Centra Ig. Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavninah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Če želite dobiti odgovore na zastavljena vprašanja, vabljeni na Vabimo vas na z naslovom MOJA REZIJA Večer z naslovom Moja Rezija se skozi zvočnost in besede dotika skrivnosti rezijanske dežele. Zaradi izoliranosti rezijanskega narečja od preostalega slovenskega govornega območja, ki je posledica naravne lege ter državne meje med Italijo in Slovenijo, se rezijanska fonetika bistveno razlikuje od preostalih slovenskih narečij. Kulturni večer bo ponudil tudi potovanje z deli rezijanske pesnice Silvane Paletti, ljudske ustvarjalke in letošnje dobitnice Zlatnika poezije, Veronikine nagrade za življenjski opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture. S priredbami rezijanskih pesmi bo večer obogatila skupina Silvanium. Če Rezijo začutiš v srcu, se tja vračaš. Vabljeni! 30 LET STROKOVNO EKSKURZIJO ZLATA DRAVA. Strokovna ekskurzija bo v soboto, 30. septembra 2023. Odhod z Avtobusne postaje pri OŠ Ig ob 8.00. Cena: 43 EUR na osebo, za člane Društva Fran Govekar Ig 35 EUR. Cena vključuje ogled rimskih gomil v Miklavžu, izpiranje zlata, obisk čebelarja, degustacijo v vinski kleti, kosilo in prevoz. Podrobnejši program najdete na www.drustvo-fragovekar.si ali vam ga pošljemo. Prijave na: info@dfg.si ali GSM: 031/446-908 (Tončka). 30 LET Prijazno vabljeni! Mostiščar 06 | September 37  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 6. oktober 2023, ob 20.00 • Dom kulture Ig Komedija z Iztokom Valičem in Domnom Valičem na: Vstopni Kako lahko nekdanji boksar, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, jeznemu mladeniču pomaga prerasti, premagati in se osvoboditi vse agresivnosti, ki jo nosi v sebi? Dva boksarja, dve generaciji in ena odlična predstava, ki vas ne bo le nasmejala, ampak tudi ganila do solz. Predstava je primerna tudi za osnovnošolce in srednješolce. 18 EUR Predprodaja kart Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, 01/2802-300, info@obcina-ig.si, v času uradnih ur. Na dan prireditve, uro pred predstavo v Domu kulture Ig. VELIKA RAZSTAVA GOB in BOLŠJI SEJEM GASILSKI CENTER GOLO sobota, 7. 10. 2023, od 9.00 do 18.00. Vse, česar ne potrebujete, lahko prodate, zamenjate ali podarite! 38 Mostiščar 06 | September 2023 VLJUDNO VABLJENI! Občina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Blaž Pucihar utemeljitelj Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasičnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostiščar 06 | September 39 I K S N A IŽ M E J SE 3 2 0 2 . 9 . 6 1 , a t o b o s e r u . 4 1 o d . 9 d o i t r b o n i v o k l e e d k i o r r p t h o i č a a z m e o c i d n sejem delav i t s o n l i b o m e n r a v k r pa