SREČKO ŽUMER — OSEMDESETLETNIK
Srečko 2umer
Rojen je bil leta 1895 v znani kovaški
družini Žumrovih v Zeleznikili. Osnovno
šolo je otoiskoval vSkofji Loki. V Kranju
se je leta 1915 izučil v grafični stroiki
za črkostavca in bil takoj nato poklican
k vojakom. Po iwvi svetovni vojni
je bil zatposlen v Jugoslovanski tiskarni
v Ljubljani in kot gratičar je že takrat
si>adal k najzavednejši delavski
plasti.
Njegov življenjski jubilej je združen
s -posebno obletnico* saj je bil pred petdesetimi
leti izvoljen za predsednika
Jugoslovanske strokovne zveze, delavske
organizacije krščansko-socialističnega gibanja,
ki je v polpreteikli dobi in v času
fašistične okupacije zelo vplivalo na
dogajanja v Sloveniji. Ta delavska organizacija
pa že od svoje ustanovitve
ob koncu prejšnjega stoletja ni bila nikdar
priljubljena pri konservativnih prvakih
takratnega katoliškega ix)litičnega
tabora. Sam ustanovitelj organizacije dr.
Janez Ev. Krek je večkrat tožil, da mu delajo
nekatere osebe velike težave. Taikratni
voditelj katoliške narodne stranke
kanonik Karel Klun se namreč ni
ujemal s svojimi mlajšimi somišljeniki,
ki so se ogrevali za Luegerjev krščanski
socializem. Na seji kranjskega deželnega
zibora dne 16. februarja 1895 je Klun
izjavil, »da odklanja program nemSkih
krščanskih socialcev in bi moral obžalovati,
če bi se ta načela uvedla tudi
pri Slovencih in se opustila stara konservativna
vodila. Dejal je, da so krščanski
socialci sami svoji in ne poslušajo
nobene avtoritete, niti v cerkvenem, niti
v političnem ali socialnem oziru, le to
imajo za pravo, kar si sami v glavo
vtepejo«. (Dr. J. Mal: Zgodovina slovenskega
naroda, Ljubljana, str. 1089).
To je samo delni prikaz tistega časa, ko
zaradi konservativne miselnosti to delavsko
gibanje ni moglo zaživeti v samostojnem
delovanju in je ostalo privesek
takratni klerikalni stranki.
Šele s prihodom Srečka Ziimra v vodstvo
JSZ se je začela organizacija otresati
varuštva konservativnih prvakov in
leta 1932 to tudi dokončno dosegla. Pod
Zumrovim vodstvom so 'krščanski socialisti
vpeljali dialog sodelovanja tudi z
drugimi sindikalnimi organizacijami, ne
glede na njihovo svetovno nazorsko
opredeljenost. Sad takega sodelovanja z
drugimi sindikati so bile velike borbe
za delavske pravice in veliki stavkovni
val v letih 1935 in 1936 v Sloveniji.
Kljub takratni razmeroma moderni socialni
zakonodaji se je morala organizacija
boriti za uveljavljanje pravic človeka-
delavca v kolesju modernega industrijskega
dvajsetega stoletja. Takratni
ljubljanski škof Gregorij Rozman je
Žumra zaradi tako revolucionarnega delovanja
klical na zagovor, vendar se
le-ta ni uklonil, ker je vedel, da je farizej
stvo eno, drugo pa je pravica vsakega
človeka, da se bori za svoj obstoj in
dostojanstvo. Rezultat takih odnosov je
bil, da so vodilni konservativni politiki
ustanovili novo »delavsko« organizacijo,
ki pa ni našla zaslombe pri ljudeh.
Na podlagi takega samostojnega in trevolucionamega
delovanja so takratni
krščanski socialisti v najtežjih dneh
slovenskega naroda leta 1941 vstopili v
Osvobodilno fronto in v nadaljnjem delovanju
prispevali k zgodovinski zmagi
nad okupatorjem. Srečko Žumer je bil
med vojno trikrat zaprt in prestajal gorje
italijanskega taborišča. Leta 1943 je
bil na kočevskem zboru izvoljen za člana
SNOS, vendar na tej skupščini ni bil
!»• 291
navzoč, ker je takrat sedel v ječi. Se
zadnje dneve pred osvoboditvijo je pretrpel
šestumo mučenje, ker so mu očitali,
da je on kriv za vstop krščanskih
socialistov v vrste Osvobodilne fronte.
Po končani vojni je bil izvoljen za poslanca
v zvezno ustavodajno skupSčino,
sedaj pa je član Sveta SR Slovenije.
Zelo plodno in z idealizmom prepleteno
je bilo Zumrovo življenje. Do pozne
življenjske dobe je opravljal poklic grafičnega
delavca in vendar je poleg skrbi
za številno družino preostali čas posvetil
delu v organizaciji in pisanju člankov v
Delavski i>ravici. Pri vsem tem pa je
ostal skromen in ni nikdar prilagajal
svoje miselnosti konjuktumim osebnim
koristim. Zaradi svojega realnega gledanja
na potek dogodkov in prispevkov
k današnji stvarnosti si je pridobil vsestranski
ugled in spoštovanje. Ob lepem
življenjskem jubileju mu nekdanji njegovi
sodelavci želimo, da bi preživel še
mnogo zdravih in veselih let v krogu
svoje družine.
Tone Pire
292