410 K starozgodovinskim pomenkom. Z velikim veseljem *J sem v 87, in sledečih listih letošnjih „Novicu starozgodovinske pomenke „o imena Sty-ria? Stirsko, Stajarsko, Steiermarka slavnega goapoda prof. D, Terstenjaka preberal, v kterem gornje ali noriske Tau-riščane za Slovence oglašuje in dokazuje, da beseda:S ti r-čani ali Štiriates ravno to pomeni kar T nunski. Premišljevanje gosp. Terstenjakovih besed je tudi mene prepričalo, da imena, ki so po unanji obliki zlo zlo razločne viditi, vendar v koreniki enaki pomen znajo imeti, na pri- *) Veseli smo od toliko strani slišati, da gosp. Terstenjakove bistroumne „starozgodovinske protresovanja" čedalje bolj dopadajo. In kako bi tudi ne! ker on nas uči do jedra poznavati domovino, ktere starodavnost namje bila dosihmal zlo neznana; on nas uči: od kod lastne imena gora in rek, mest in vasi, ljudstev in posamnih oseb, in tako razjasnuje zgodovino domačo po poti, kteraje goto viša, kakor vsaka druga 5 saj vemo, kako se zgodovina dan današnji pišeffabricira), in iz tega smemo soditi, kako se je tudi nekdaj pisala. „Lastne imena", ki med narodom še žive, pa so živa priča, zoper ktero ne velja noben ugovor. Res je, da se je gosp. Terstenjak že nekterikrat zmotil v izpeljavi tega in unega, pa je pošten dovolj, da pomote očitno popravlja, ako po še globokejih preiskavah pride na spoznanje zmote. Kdor hodi po tako neobdelani poti, po kteri mu nobeden poprej ni steze naredil in le redkokteri mu je tam pa tam kakošno lučico prižgal, pač lahko včasih zaide, misleč, da gre po pravi poti^ ako pa vidi. da ne hodi popravi, pa iše prave in jo najde, zakaj bi potem ne smel reči: ima ni bila prava, ta le je. Res je tudi, da Terstenjakovi spisi niso za vsacega bravca in sploh za vse tiste ne, ki v lahkonožni „belletristiki" išejo slavo slovenskega slovstva, in kterim je branje „novel" in „kratkočasnicu naj bolj pri sercu. Al s samo takim blagom si „Noviceu ne prizadevajo bravcem vstreči. ker njih namen je višji. „Novicam" gre s Terstenj ako vimi spisi sedaj, kakor leta 1844, 1845, 1846 s Koseskovimi pesmami. „Kaj nam podajate take pesmi, ki jih nihče nerazume!" — se nam je takrat mnogokrat očitovalo. In sedaj? — sedaj iskreno prosimo Boga, da bi mojstru pev-cov, ki je bil za deset let pred nami, dal ljubo zdravje, da bi nam sopet ktero zapel. Tudi Terstenjak je stopil s čisto novim blagom na svetlo in nam zlato rudo odpera, s ktero ravnajo nekteri sedaj, kakor uni nekdaj s Koseskovimi biseri. „Novice" pa si v veliko čast štejejo, da so sozna-nile svet s Koseškim in Terstenjakom. Bog nam ljubljenca ohrani v slavo domovine! Vred. 411 mer: imena visokih gorjancov v naši fari Robnik, Ro-benik, Kočnik, Krone, Krajnc, Podkrajnik, Kep itd. le eno pomenijo, namreč rob, kraj, konec, Ende, Abhang, Saum; Kumprej, Kumeršek = Kum, Berg-, Hugelbevvohner. Gosp. Terstenjak dokazuje, da besedi: ter, tor, tur in ju v enako pomembo imajo = gora, voda, bik. Dalej govori od staroslovenskih besed azijatiške domačije (indi-genov), ki bo ee ohranile v imenih rek, gor, krajev in mest slovenskih, kakor tudi v lastnih imenih. Tu eem spadajo besede: ač, uč, parn, pern itd. Vse to mi priložnost daje sledeče verstice pisati in jih »Novicam" v gori imenovanih zadevah na znanje dati; morebiti zna med njimi za to robo kaka važna besedica se najti. Gora Ter, Tir (nemško Terberg) je visoka, prostrana in dolga. Nje se dotikujejo od izhodne strani mo-zirska, zočička, ksaverjanska, od južne strani pa pol lub-niške fare. Ter, tir, tur, odtod Teršek, Tiršek, kmet v sredi gore, Terbolca in Terbovšek (Waldung und Bauer) v ksaverjanski fari; Pentur, p en tur ij a v lubniski; Govte, Gočnik, Goličnik v ročički in mo-zirki fari in na severni strani Govec, Gojzdnik v černski fari. V Šmarjah ped Celjem poznajo besedo tere, na te-rah. „Kje si bil ?" pravijo - na Ter a h v cerkvi, to je, Chor. erhohter Ort. V znožji gore, pod Tiršekom spodej v ksaverijanski fari je vas Juvajne, Juvane; dalej naprej v lubniski fari: Juvanica (Ti alschlucht), od tod Juvaničnik, priimek pri hiši, kmet se pa piše Podpečnik. Poglejmo še zdaj na kortnike ač, uč, parn, pern. Na severni strani gore Ter, Terberg v cubniški fari biva kmet Atelšek (Gebirgsbauer auf einem hohen Ko-gel), po slovensko Acelšek, Atzelschek (in alten Ur-kunden) rodovina in priimek pri hiši; kraj se imenuje A cl, Acel, — „kam irres?" v Actinovo, v Acel. Morebiti, da tu sem spadajo besede: Vaeun, Zace, v Za ca h in Žačnik, kraj in rodbina v lubniski fari; Bače v ročički in Bač, Baček v Šmarjah. Blizo terga pri potoku Lub-nica (Laufnitzbach) je griček z imenom Berbuč (ein Htigel, der immer hoher steigt gegen Terberg). V lučki fari, ne daleč odtod so: Perne, Perneče, v Perne-čah, rodbina in krajina, v lubniski fari imamo (kar me-mogrede povem) kraj in rodlintke imena: Marout, Ma-ruče, Dargounik, Apat in Božič, — znabiti, da so te imena spominki in ostanjki starodavnega bogocastja. Tu sem še stavim imena rodbin in krajev, ki pa so meni nerazumljive: Gervolj, Grivolj in Ur k o. Ako bi le ena besedica uteguila važna biti v pretre-sovanji ;,starozgodovinskih pomenkov" gosp. Terstenjaka, me bo jako veselilo. Lubno pri gornjem Gradu. J. Š.