284
Nasi dopisi.
Iz Vipave 1. sept. (Slavnostno praznovanje oOletnice Nj, veličanstva cesarja Franc Josipa L) bo pri nas v Vipavi 8. dne t. rn., to je, na malega Šmarna dan.
Program slavnosti je sledeči:
I.    Slovesna sv. maša v Logu   pri Vipavi ob 10. uri dopoldne, pri kateri poje zbor 40 izvrstnih Ske denjskih pevcev   slavno   znano Riccijevo latinsko mašo.
II.    Velika kmetijska tombola v Vipavi osnovana od vipavske podružoice c. k. kmetijske družbe kranjske ob ljAL. uri popoludne s sledečimi dobitkami: 1) prva amba: garnitura kletarskega orodja vrednosti 6 gold.; — 2) druga amba: garnitura vrtnarskega orodja vrednosti 6 gold.; — 3) tema: mlin za grozdje mastiti vrednosti 16 gold.; — 4) kvaterna: holandski filtrirni aparat za vino filtrirati (čistiti) vrednosti 24 gold.; — 5) čin k vi na: železni stroj za rezanico rezati vrednosti 40 gold.; — 6) to m bo i a: mlad bik čistega muricodobkega plemena vrednosti 100 gld. Tombola bode pri vsakem vremenu; pri lepem na prostem, pri dežji pa pod streho.    Vsaka k ai telca (srečka) stane
20 kraje.
III. Slavnostna beseda vipavske čitalnice
v dvorani na Tabru, zvečer ob 1/,2S, uri s slavnostnim govorom, dvema gledališkima igrama: ,,Ena se mora omožiti" in „Krojač Fips", s petjem Skedenjskega pevskega zbora in plesom.
Za odbor vipavske čitalnice:
dekan J. Grabrijan, predstojnik.
Za odbor vipavske kmetijske podružnice:
R.  Dolenc, predstojnik.
Iz Paradišča pod Ljubljano 25. avg. J.   (Komu ho-
Čemo zaupatih Dve politični stranki ste pri nas na Kranjskem: slovenska namreč, to je, domača, in pa ptuja, to je, nemškutarska. Ti stranki stojite v opoziciji ena   drugi   natpn ti,  in  bsjete  trd boj o narodni
ravnopravnosti in o drugih deželnih upravnih zadevah. Naša slovenska narodna stranka hoče in dela na to, da obvelja, kar vsacemu narodu po ustavi gre, — da se marsikaj predrugači v cesarskih uradih in šolah, — da se občinam dado marsikatere pravice, ki jih dozdaj pogrešajo, tako na priliko, da se županstvom da pravica, po svoji previdnosti odreči žeuitev ali jo dovoliti , in tako druzega več. — Druga, nemcurska stranka, pa dela temu ravno nasproti; ona hoče vse ponemćhi, ako bi jej bilo mogoče , da bi naš slovenski jezik v šoli in uradnijah skoro da popolnem se zatrl. Ona kuje brezobzirno proti mišljenju narodnih poslancev nam protivne in škodljive postave; med drugimi moramo posebno grajati šolske, in kakor smo nedavno iz obravnav letos' njega deželnega zbora zvedeli, sklenila ie tudi postava za odkup duhovske bire v pridelkih. Ta postava, če zadobi najviše potrjenje, bila bi očitno škodljiva za du-hovstvo in le novo breme davkov za kmečko ljudstvo. Mar ti gospodje res mislijo, da kmet denar e koplje v kakem rudniku? Mi kmetje bi pač radi videli, da bi tisti gospodje, ki nam tako čudne in škodljive postave kujejo, sami praktično poskusili kmetijstvo in kako se kruh prideijuje pa davki plačujejo, potlej bi namesti „Wacht am Rhein'{ drugo pesem — ,,Miserere" peli! Pa kaj je za vse to nemčurjem mar? Mi Kmetje dobro poznamo njihove nakane, mi dobro vemo, „kam pes-taco moli". Zato pa tudi smo prepričani, da vsak, kogar strast ni že popolno oslepila in ima še kaj iskrice domoljubja v sebi, bode se možato vstopil na narodno stran, in kedar pride čas novih volitev za deželni zbor — ki menda ni daleč — se bode junaško boril pod banderom narodne zastave za svetinje domače, da se rešimo tistih naših nasprotnikov, ki so si zdaj skovali ime „Deutseh-Krainerjev", to je, „nemških Kranjcev"!
Iz Ljubljane. — Nova nevarnost preti našim gospodarjem in to iz Hrvatskega. Po oklici c. kr. deželne vlade se je na pašniku Kokošici, tedaj prav blizo naše dežele prikazala o v čj a kuga, ki je to, kar je goveja kuga in zato tudi goveda okuži. V vojaški granici pa razsaja goveja kuga v 3 okrajih. Zato je naša c. kr. deželna vlada z oklicom od 27. avgusta prepovedala, da se v §. 1. postave o goveji kugi od 29. svečana L 1880. imenovana živ;na in druge stvari iz okužene županije Karlovške in iz vse vojaške granice na Kranjsko ne smejo ne vpeljati in tudi skozi Kranjsko ne prepeljavati, dokler niste kugi na Hrvatskem zatrti. Iz neokuženih krajev civilnega Hrvatskega je pa dopuščeno vpeljevati v §. 1 postave o goveji kugi imeno-novane živali in stvari samo po železnici čez Brežice pod Pogoji postavljenimi od c. k. namesmištva v Gradcu. Vsakoršno vpeljevanje in prepeljevanje takih živali in stvari po železnici čez St. Peter je pa prepovedano do daljega. Tudi v vseh drug h krajih je še ostro prepovedano , gori imenovanih živali in stvari vpeljevati, ter se bodo kaznovali prestopki tega prepisa po §. 39. postave o goveji kugi od 29. februari ja 1880, s tem , da celi prevoz zapade in po okoliščinah še na drug način.
— Po predlogu družbe kmetijske je deželni odbor naročil gosp. K. Dolencu, vodji deželne Slapenske sadje- in vinorejske šole, ki je uže leta 1874. v Klo-sterneuburgu videl phylioxero in po nji vinogradom prizadeto škodo, naj se še ta teden poda v Zagreb, da ondi pozve, kako na dalje stoji z nesrečno phylioxero na Hrvatskem, in po teh pozvedbah obhodi okužene na štajarski m^ji ležeče hrvatske nograde, potem pa čez Kapele na Stajarskem , kjer utegnejo phylioxero sumljivi riogradi biti, se na Dolenjsko poda in v Metliki, Crnom Ij i, Semič i, St. Rupe rt u, Ka-
285
te ča h in če mogoče tudi v Krškem lani zarad goveje kuge ustavljena vinorejska popotvanja nadaljuje, pa povsod tudi o phylloxeri vinorejce poduči. — Naj tedaj naši vinorejci bodo pripravljeni na prihod gosp. Dolenca in se povsod v obilnem številu zbero za sprejem jim toliko koristnega in zarad grozovite pbylloxere toliko potrebnega nauka!
— Gosp. Kuralt se je v ponedeljek zopet podal v vinograda proti Klanjcu na meji š'a)arski, da dalje preiskuje, kako daleč da je razširjena phylloxera. — Iz Brežic na Stajar»kem pa se danes poroča „Slov. Narodu", da JL z Dunaja poslani izvedenec dr. Resler žalibog našel phylioxero uže v nogradu pri Kapelah na Staj ar s k em.
—    (Iz odborove seje družbe kmetijske 22. avgusta) imamo poročati na dalje sledeče: Na vabilo vrtnarskega društva v Gradci se bode, ker je letina o sad j i letos »a Kranjskem malo prida, družba kmetijska Štajarske deželne razstave udeležila le z razstavo 9 sort dobrega krompirja, ker na razstavi različnega žlahnega krompirja je družbi vrtnarski posebno veliko ležeče. Ker bode 25. septembra v Gradci tudi zbor za ustanovitev avstrijskega sad j ere j s k eg a društva, je odbor gosp. viteza Gutmansthala prosil, naj bi on družbo kmetijsko kranjsko zastopal pri tej skupščini. (Gospod vitez Gutinansthal je odboru uže odpisal, da rad prevzame to zastopstvo in tudi zastop pri popotnem zborovanji avstrijskih kmetovalcev in gozdarjev.) — Odbornik g. Robič je poročal na vprašanje c. k. deželne vlade o zadevah davka za vino, ki ga pridelajo vinorejci in ga sami točijo; odbor je odobril njegovo poročilo. — Na vprašanje Vode ta, oskrbnika družbinega vrta: po čim naj prodaja na vrtu pridelano posebno lepo pšenico, svetlo pšenico in pedigre-pšenico in pa sibirsko rž, je odbor sklenil, naj pšenico prodaja liter po 20 kraje, rž pa po 10 kr. Ker pridelka, za katerega je bil letos le majhen prostor za poskušnjo odločen, ni veliko, družba ni v stanu, niti svoje posebno lepe pšenice niti rži prodajati na veliko mero. — Ker v deželni razstavi staj ar ski bode od 17. do 19. septembra tudi razstava goveje živine, naj bi naši gospodarji sli gotovo lepo blago ogledat v Gradec.
— Začetek novega Šolskega leta je uže prav blizo, a še ni duha ne sluh, kaj je z resolucijami, ki zadevajo narodno ravnopravnost in so bile sprejete v državnem zboru. „Ali nam bode še dolgo treba čaka t i ?" — vprašajo češki „Narodni Listy", da se izvrši, kar veleva sklep državnega zastopa. In to vprašanje stavimo tudi mi Slovenci, zanašaje se na sprevid-nost si. ministerstva, da je uže celo leto ravnopravnostne vlade prešlo, a za naše šole ni se še nič storilo.
—   Gospoda Pir ker in S ima sta ljudsko šolo v Kamniku, v kateri od nekdaj z dobrim vspehom učijo očetje frančiškani, obsodila, da je zdaj — za nič! in da se zato morejo nadomestiti drugi učitelji izprašani po novi sistemi. Ta predlog je odobrila večina sedanjega deželnega šolskega sveta, ki je sin nemčurske sedanje večine deželnega zbora. Mestni zastop kamniški je o tej zadevi položil prošnjo Nj. veličanstvu cesarju. Mi pa govorimo gotovo v smislu naroda našega, z davki uže zdaj preobloženega, ako javno povzdignemo protest zoper gori navedeni sklep šolskega svetovalstva, po katerem bi dežela naša imela dobiti spet novo davkovsko breme kakih 2000 goldinarjev!
—  {O veselici v Kranj i), ki so jo v nedeljo zvečer v spomin tisočletnice slovanske liturgije napravili dijaki, rodom iz Kranja, podpirani od druzih svojih sodijakov, se nam poroča, da se je skozi in skozi interesantni program izvršil  jako  precizno  in na  glasno pohvalo obilo
v
zbranega občinstva. Cisti donesek, namenjen po vremenskih uimah poškodovanim Dolenjcem, je, kakor se sliši, jim donesel precejšnjo podporo. Kratkočasila je občinstvo tudi gledališka igra „Zorko", ki je bila izvrstno predstavljana, le malo predolga z ozirom na pozni začetek besede in obširni program. Po „besedi" bil je pri enacih veselicah obligatni ples, katerega se je obilo udeležil cvet kranjskega mesta. — V ponedeljek dopoldne bil je skupni obed dijakov v gostilni ,,pri levu", po domače „v puščaviu. Ob 5. uri popoludne so dijaki obiskali grob Prešernov in Jenkov, kjer so dijaki peli nadgrobnice. — V sredo nameravani iziet v Bled zabranil je „Jupiter Pluvius". Mladim gospodom po vse tedaj častin hvala iz dvojnega ozira: enkrat zato, da so s tem dejanjem pokazali navdušenost za slovensko besedo in pesem, — od druge strani pa milo srce do nesrečnih svojih rojakov.
—  „Matica slovenska" pošlje k zlati maši 5. dne t. m. Čestitko gosp. dr. Muršecu, ki je v prvi vrsti njenih ustanovnikov in v vrsti onih zaslužnih rodoljubov stal, ki so ledino orali na polji slovenskem. Tudi svečanosti slavnega Stanko Vraza ne bode prezrla. — Prihodnje „Novice" prineso nekoliko zanimivih črtic iz životopisa gosp. dr. Muršeca, ki nam jih je izročil gosp. Davorin Trstenjak.
—  Gosp. prof. Marušič iz Gorice, velecenjeni naš sodelovalec, biva po povratku z Bleda nekoliko dni v Ljubljani, kjer ima mnogo prijateljev. — Gosp. prof. Povše pa, ki je tudi nekoliko časa tu bival, se je podal danes zopet v Gorico nazaj.
—  Naklo, prijazna vas nad Kranjem, je obhajala preteklo nedeljo veliko cerkveno svečanost trojne zlate maše. Obširnejše poročilo redke te slovesnosti prinese prihodnji naš list.
—  {Pravda „Novic".) Zavoljo našega poročila o , liedertaflerjih" na Šmarni gori in v Medvodah je poslal finančni uradnik gosp. E. Wawreczka, kakor „Nar." in „Slov." tudi „Novicam" nekak „popravek", katerega so pa „Novice" odbile, kakor ona dva lista, ker se jim je neresničen zdel. Zato je šel Wawreczka k okrajni sodniji tožit vse tri liste. „Narod" se je nekako pogodil ž njim , „Slovenec" pa ni hotel spustiti se v nobeno pogodbo in c. k. okrajna sodnija je res razsodila, da mu ni treba sprejeti Wawreczkinega „popravka" o obnašanji „liedertaflerjev" pri onem famoznem izletu, pač pa mora tožnik Wawreczka poplačati stroške obravnave. To mu pa ni še bilo dosti, šel je in tožil pri okrajni sodniji ljubljanski tudi „Novice", ki njegovega „popravka" niso hotele sprejeti, rekši, da vsa ta reč še ni jasna. O tem je bila prva obravnava 19. dne t. m., odgovorni vrednik gosp. Majer pa tudi ni hotel nič vedeti o popravku Wawreczkinem , marveč je ponudil dokaz resnice glavnih reči, nad katerimi se je Wawreczka spodtikal, po pričah. Zato je bila obravnava preložena na petek 27. t. m.
K drugi obravnavi sta oba, toženec in tožnik, pripeljala priče, iz katerih odgovorov posnamemo sledeče: Priča gosp. Kadilnik je bil prišel drugo nedeljo na Šmarno goro in tam slišal, da so „liedertaflerji" med mašo polegli se po grmovji, slekli srajce in jih razobesili po grmovji, med tem pa s suknjami ogrnjenimi hodili krog cerkve, da so se ženske sramovale, drugi ljudje pa se hudo jezili; sploh pa so ljudje rekli, da ljudi, ki bi se bili tako grdo vedli, na Šmarni gori še niso videli. Tudi je zvedel, da so v cerkev prišli s tlečimi smodkami, pa še le po maši, ker med mašo so v grmovji^golaš kuhali.
Priča Šušteršič, kmetiški fant, ki je „liedertaflerjem" mehove gonil, pripoveduje, da je nek gospod prišel na kor s tlečo smodko,  katero je na okno položil,  potem
286
pa, ko jo je on, priča, predial na ograjo, jo je celo v usta vzel in krepko potegnil. Kavno tako je videl „lie-dertaflerje" brez srajc, dva celo z zgornjim životom čisto naga za cerkvijo, kjer se ljudje sprehajajo. Na vprašanje gospoda sodnika potrdi tudi on, da so na orglah igrali^ take, po katerih „se da že plesati".
Smarnogorski mežnar potrjuje, da so „gospodje" hodili brez srajc okoli cerkve in da jim nazadnje nobena ženska ni hotela več streči. On "pravi, da je med njimi bilo videti tudi ženske Ljubljančanke.
Najodločneje govori gosp. Škrbmec, čevljar z Ljubljane. On je bil tisto nedeljo na gori s svojo rodovino, med katerimi ste bili dve hčeri po 16 in 14 let. Ko so stopili v gostilnico, je sedel za mizo „iiedertafler" brez srajce, da je spod suknje kazal nagoto. Na to so se vsi nevoljni obrnili v stran. Ravno take „zulukafre" je bilo videti okoli cerkve, srajce pa so se po grmovji sušile. Zato se je on zopet s svojo rodovino obrnil iu šel v gostilnico nazaj , ko je bila prazna teh divjakov. On sklene, da tako nespodobno obnašajočih se omikanih ljudi še nikdar videl ni. (Zanimivo je o tej priči to, da jo je Wawreczka poklical za-se? pa se je tako opekel ž njo.)^
Priče tožnika Wawreczke ne ved6 nič povedati, še tega ne morejo vtajiti, da bi „liedertaflerji" v Medvodah ne bili krog kozolcev, polnih žita, kadili.
Razsodba o tej zadevi je bila v soboto popoldne. Po tej je bil toženi odgovorni vrednik „Novic" gosp. A. Majer spoznan nekrivega prestopka §. 21. (da Wawreczkinega popravka ni sprejel), a tožnik E. Wawreczka je bil obsojen, poplačati stroške vse obravnave, ker, čeravno ni dokazalo se po priseženih pričah vse, kar so „Novice" pisale o „liedertaflerjih", so vendar dokazane glavne točke, in to, da so se nespodobno obnašali na Šmarni gori v cerkvi in okoli nje , pa tudi še v Medvodah tako, da se je moglo res dražiti ljudstvo in vznemirjati.
Po razsodbi, katero je gospod sodnik naznanil v slovenskem jeziku, je Wawreczka rekel nemški: „Jaz pač nisem vsega razumil, pa se vendar pritožim". Slobodno mu, a „liedertaflerji" mu menda ne bodo hvaležni za to, da je njihove umazane srajce zdaj tako pred svetom razobesil. Je neka reč, ki tem huje smrdi, čem bolj jo mešaš. Menda bo zdaj Wawreczka vsaj enkrat dosti imel.
— Iz Kranja nam je došlo sledeče vprašanje: „Drage nam „Novice", ki ste se zmerom zanimale za naše šolstvo, vprašajte vendar si. vodstvo naše na novo oživljene gimnazije, zakaj do zdaj še ni oficijelno oklicalo, da se letos zopet odpre 1. razred naše gimnazije? Začetek šole je uže prav blizo, in starišem našega gorenjskega kraja, za katere še posebno so pre-svitli cesar dovolili nam gimnazijo, je vendar treba to zveded ob pravem času , kam bodo dali svoje sinove, ki želijo naprej študirati? Nam se to odlašanje javnega oklica nekako čudno zdi in marsikaj se ugibuje, kar ne spričuje ravno, da bi si. vodstvo imelo posebno srce za to, da so milostljivi cesar Gorenjcem zopet dali gimnazijo."                                              ' Več mestjanov.