St. 58. V Gorici, v torek dne 21. julija 1908. * Letnik X. Ixh»ja Tsak torek in goboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prainik ixide dan prejob 6. zveöer. Staue po pofiti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in {etrtletno 250 K. ProdajaserGorici v to- bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah, Jelleriiti t Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliifiu po 8 Tin. GORICA Uredniötvo in upravništvo se nahajftta t «Narodni t i ¦ k a r u i», ulica Vetturini b. it. 9. Dopiie je riatloriti na uredniätvo, ogiaie in naročnino pa na upravništvo >Qorice«. Oglasi ie ratunijo po petit- vritah in licer ako ie tukajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 rin. Ako ie TeČkrat titkajo, raču- nijo •« po pogodbi. Izdajatelj in odgotorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor. L. Lukežič). V ' Zeleznica Ljubliana- Idrija-Sv. iuciia. 0 tej žcleznici ima sobotni „Slo- ?enec" sledeči dopis iz Idrije: Veliko se gorori in tadi dela, da bi se naše mesto malo bolj približalo svetoTnema prometa. Zq nekaj let Bern so nam obljubovali, da se kmala zveže Idrija z Vrhniko. To bi ne bi!o napačno, a terjeti Ie nismo mogli iz Teč vzrokov. GoTorilo so je, da je mala proga iz Ljabljane do Vrhnike pasiyna, zguba znaša letnih 20 tisoö kroD. In yendar je speljana po tira jažne železnice in od Brezovice naprej je skoraj Ie ravnina. Bilo je treba malega kapitala in še ta bo ne obrestuje, kaj šele od tarn do Idrije! Stalo bi najmanj 12 milijonoy, ta bi bila zgnba še veliko večja. Sedaj pa ko 8e je speljala alpinska zeleznica in je zagotovljena tadi belokranjaka, je stvar prišla y dragi stadij. Nova proga ima že toliko prometa, da ga komaj zmagnje. Vlakov oe more pomnožiti, ker je preveč tnneloT, iz katerih te pre- mogov dim tako bitro iz rovov ne od- pravi. Sedaj pride še b!ago iz Dslmacije, Slavonije, Hrvatake do Ljabljane. Po jažni železnici ne bodo prepeljavali, ker ima vae ;dragačne in viije tarife, čez Jesenice v Gorico ali Trst je pa dalsÖ in radi dolgega predora y Crniprsti s»kcrsj nemogoce. To bi zelo opomcgla prog« Ljubljana-Idrija-Sv. Locija. Na ita- iijanakem precej rožljajo z orožjem, ob naših mejah delajo atrdbe, zidajo že- leznice. Naj se most v Borovnici tli S/. Laciji kako pokvari, je promet vstavljen; kaj to pomeni ob času vojske, ni treba so razlsgati. Tedaj je tadi y tern ozira nova proga pomenljiva. Če se czremo na zemljevid, vidimo veiik kompleks od jnžne železnice do alpske brez železnične zveze. Ravno ta del Kranjsie je najbolj zanemarjen, Zato 86 je sestavil konsorcij mož y PolhoTem gradca, Horjulu, Zrth in v Idriji, ki je po spretaem tra*er;u pre- skrbel natančen projekt in na podlagi tega prosil za tranranje vse proge v teku enega leta. Po tern projekta bi bile pc- staje v Polhovem gradca, Horjoljo, y Smrečji, Žireh, Vrsnik, Spodnja Idrija. Od te štacije, ki bi precej visoko atala, pa atranska proga, dolga 4 in pol kilo- metra do Idrije. 04 Spodnje Idrije na- prej bi šla proga ob desnem brega Idrijce do Sv. Lacije, kjer bi tikoraa pred Telikim moitom preatopila na leri breg in se končala naJtafeftKrafr^Lri St. Laciji. Tako bi imela Idrija zvezo^ na Tse Btrani, kolikega pomena za naš radnik in za Ijadi ter tadi za promet. Proga Ljnbljana-Jeeenice-S?. Lucira znaša 129 kilometrov, nova zeleznica Ljabljana- Idrija-Sr. Lacija bi bila Ie 88 kilometroT dolga, tedaj /.a 41 kilometrer krajša od prve. Roliko je ob tej progi še leBa, ki ima Ie malo ali tadi nič cene radi dra- gega doTOza na poataje, in obitoija, 1 kako bi se pOTspela radi no?e in hitre ; svetovne zTeze! ''¦ Ko so na Goriškem sliäali o na- ' meravani železnici, so ile deputacije vaeh občin ob nameravani progi k deželnemn glaiarju t Gorico s prošnjo, naj bi po- upeševal to podjetje, ki bi Goriäki in Kranjski donašalo obilo sada. Deželni glavar gospod Pajer je obljubsl Tse sto- riti, kar premore on in dežela. Rekel je: „Ker vidim, da se tso občino tako za- nimate, jo moja dolžaost, kaj storti, saj deželni odbor, ali tadi deželni zbor je radi tega, da poapeäuje ljadaki bit;gor in ker yas je toliko priälo od dslec k men>: je to najyecji dokaz, kako potrebujete take zrez*. Dažela je že nekaj nakazala v ta nanaen, pa če boda potreba, bode še rada dodala." Radi tega imamo dosti npanja, da se naši kraji približajo Bvetovnemu pro- meta. Ako bodo goriäki in kranjski državni posianci vzajemao se potegovali za novo prcgo, bodo gotoyo tolikaoj lažje dosegli, ker ae ni bati zgabe. Ko bi se zeleznica speljala samo do Idrije, naj bo že od katere kcli strani, bi bilo ysako leto yeč tisoč primanjkljaja, a če vežo Ljabljano s Sr. Lncijo, bo lahko preyzela blago od daijnih krajey, in tega bo že toliko, da bode donašala dobiček. Pred itirimi leti je bil y Idriji načelnik generalnega štaba, podmaršal pl. Back. Napr&vii se ma je slovesen sprejem, da bi se tako odličnepa faktorja pridobilo za železnico do Idrije. Kot yojak je takoj odkritosröno odgoyoril: „Kateri general ali vojni minister bi ne želi kolikor naj- Yflc mcgoče železniških zyez !•¦ A fiaancoi minister prayi ; ni denarja, in Eo'bi tadi bil, Zt. tako stransko progo, ki bi ysako leto donašala primanjklja>, ga tadi ne dam. Takrat srao spoznali, da a progo, ki bi se T Idriji končala, ne bo nič. Sedaj pa, ko se labko zveže z dvema svetovnima zelezoicäma, je ngodai tre- notek priiel, katerfga koosorcij ni mogel zamaditi. Vzeli so že pifcej delnic po 50 kron, da so se dosedani stroški lahko takoj pokrili in ne vatrašijo se tadi ie yecj h etroikov, da Ie doaežejo, Bvoj namen. In naj ga tadi ne dosežejo, bodo lahko mirno «est imtl', da so vse storili, kar je bilo racgoče, da se proga i vresniči. Vsaj zanhinci ne bodo mogli : očitati: je bil važen moment, ngodna priiika in naši predniki je niso spoznali. Dopisi. | Iz Bovca. — Po yiharnem voliv- j nfm boja so zopet nastopilo ncrmalne ra^mere. Vendar praf ega sogiasja ne mere 't biti, kjer vlada'o bistveno nasprctae ideje: na eni Btrani edino pravo kračan- sko syetovno naziranje, na dragi strani pr. hrfzTpraki hbersUz^m s svoiioni egc- ističnimi pri&cipi. Bjj med lažjo in resnico se kaže tadi y našem prijazaim trga. Ravao li- beralni kor feji, ki Ee bojijo, da se poto- pijo v vedno bolj šamečem „klerikalnera" yaloyju, pray radi zatajijo syojo resniöno, prutikrščansko nrav, da bi mcgli tern lažje y motnem ribariti. Pred tremi me«eci se je U3tanovila no?a „Hraniln'cs in posojilnicaw, a se- dežem y Bo^cu. Naši 1 beralci so ji napovedaii kratko, hirajoče življenje. Na vae mogcčana- čine so odyracali naše «Ijudstvo od nove „Hranilnice in posojilnice", Vodstva so očitali nesposobnoat y posloranjn, poso- jilnico so sploino primerjali jatranji rosi, ki izgine ob pryem aolnčnem žarka. — Toda prišio je dragače. Naii kljadje so spoznali, da so rajajznoye poaojii- nice praya sreča za nbogo kmečko Ijad- stro. Slonijo laamreč na zdrayem kričan- Bkem temeljn, ne poznajo oderaških obresti, gojijo medsebojao z&apanje, yarcno in ikrbno gospodaratro. Zato se tadi naša nora „Hnnilnica in posojiloica izvrstno razyija. V 3 me- aecih syojega obatanka je dosegla 50.000 K prometa. Vsekako dober začetek ! Liberalci so spoznaii, da jira preti Telika neyarnost od te preklicaaa „kle- rikalne" trdojave, in z/k^, ßuj^odNme- nom „Nepriatrantk." »rfh/^D löpake po tržnih olicah in yalij^Ckar ieze iao greie", y srojo staro «baojilnico. Da bi mogli svo^o ačenost rse- stransko adejst?ov&ti, zdaj, v najhajši yro6in% se zopet sprehajajo po daljni Baväici ter ljadem na yae pretege po- najajo, oziroma Tsiljajejo, potovalno šolo in sicer navidezno z oamenom, da bi razpečali dragoceno znanoat, vresnicipa, da bi zaaesli, — tako ysaj gororijo ha- Jomnšni jeziki, — syoj brezverski libe- ralizem tadi v oddfljeno Bavšico, kakor tadi, da bi v Bovca ohraaili peto ači- telJ8ko meato, in vse to pod geslom: „yae za svobodo, omiko in napredeku. Zoaoo je, da vsled prevelike da- Ijave, še bolj pa valedneznoanega mraza, ni pričakov&ti rednega podaka, tadi ne izdatnega aspeha. Šolaka oblaat y Tolmina ima gc- tovo najboljše oamene. Če hoče torej da bu tadi y Batsrci šolski napredek zago- tovljen, naj a§tanovi samostojno ljndsko šolo, in potem ne bo v tern ozira nobenega naaprotoyanja. Vsled pri- zadevanja „SIqv. kat. pol. društva v Bovca" so dosegli i delavei i yozniki na erarični ceati med Bovcem in Rabeljnom precejinjo zvišanje svoje place. In vendar porečejo liberalci, da so Ie oni „goreci" prijatelji kmeta in de- lavca trpina. Mi pa rečemo : vi ate „pri- jatelji 8amo ob voütvah. I Naia vrla poslanca se vatrajno pri- zadevata za blagostanje bovškega okraja LISTEK. Dve oceni čefrfega zuezka Gregorčičevih poezij. „Ljabljanski Zvoa" piše v svoji zadnji Stevilki : In tako smo dobili Se IV. zvezek Gregoröiäeyih poezij. To je zopet tista pristna Gregorčičeva poezija, ki je imela toliko moö do naših arc, ki nam je iavabljala aolze y o6f, ki je obvladoyala 8 tako neodljivo silo naša čnatva ! Ni vse enake yrednosti, kar nam Dudi ta zvezek, a ysakdo mora priznati, da obsega krasne stvari. Zares zaslaga JP, da 86 je izdala ta knjiga ! Priklicala Qam je iznova y spomin, kak oblago- ^arjenec neba, kak prekraBen peyec je leqel z Gregorciöem y zemljo. — Uvod ^Qjigi je napisal Ks. Medko, katerega je ˇfzalo 8 prerano omršim pesnikom naj- iskrenejše prijateljstyo, kakor pričajo vrstice, ki sts jih posyetila drug dra- gemu. — Izkapiček od knjige je name- nJen ,Šcl8kemu dornn" y Gorici — en moment yeö, ki spodbujaj h knpoTanju prelepe knjige. Tako je aprejel novo zbirko Gre- gorčičevih peami „L;ubljanaki Zvonu. Zdaj pa poglejmo, kaj piše v „Dom in S?etu" o istih poezijah neki Franc Bregar. Svojo ocoeo začne s to-le pri- mero: „Zadnji zvezek Gregoröiöeyih po- ezij je kakor cvetje, razevelo v mrzli jeaeni kakor otroci, rojeni pod pozno staroat. Še enkrut so zaplole življenBke moči, Še enkrat je vzbrstela klica, toda ker so sadovi veli in brezsočni, je bolj spomin na mladost, ki jih sladi, kot yeselje, da ;e pognala onemogla staro at". ) Potem trdi g. Bregar nekako tadi to, da so skoro vai verzi IV. zvezka alabi, raznn onih, ki so še iz raladih ča- sov Gregorčičevih; da je Gregorčiča maajkala razn?atrajoča sila daha in da v tern obBtoji tragična krivda GregoröiÖe- vega življenja... Vrsti ae fraza za frazo, trditev za trditvijo brez atvarnih doka- zov. Na koncn te ocene omenja kritik tadi pesnika Kb. Meika z besedami : Fr. Ks. Meško je napisal Poezijam kot uvod nekaj proze, deloma v prosti, deloma tadi v vezani besedi. Tako sodi o GregorciÖeyem IV. zrezkn „Uom in Svetov" ocenjevatelj. Kdcr čita ti dve tako različni oconi, ee nehote apominja geala tega ; zvezka, ki slotc : j Ke Bo.u1. ne vrag hi v strunah teli no poje: I ncdolžiui so in Ie človeška stvar; a vsak pokažo, jih sodoč pu svoje, ; j li božja v njoni, li vvažja biva tvar. Bregarjeva krilika ni pisana Bine ira et studio, ampak je pristrangka in krivičn»«. Prepričani smp, da tadi ared- • nik „D. in S.M se ne ujema a to kri- I tiko, kajti se leta 1903 se je trudil, ' da bi bil pridobil S. Gregorčiča, za sotradnika pri tern liatu. 2. aprla | 1903 je piaal namreö arednik leposlov- I nfga dela pri „Dom in „sveta", dr. M. ! P., pokojnemn pesnika to-le pismo : : PrečsBtiti gospod : V posebno radost je došel ared- j niitva „Dom in Syeta" glas od Vas, in ' ni dvoma, da bode mogočno razveaelil tadi V86 naše öitatelje. Veliko plačilo z». obilni trod pri listn nam je zayest, da smo ga pripravili tako daleč, da ste tadi Vi, prečastiti gospod, nai slatljeni pea- nik-ljnbijenec, voljni pridražiti «e njego- yim BOtradnikom. Tako smo namreö ra- zameli Vaše cenjene vrstioe, in priarčna hvala Vam za to odlikova-jjel Z „Jobom", ki mora biti y syoji cc- loti kr&sno delo, pričnemo zelo radi ta- koj y tej prihodnji (majevi) ütevilki. Zato prosimo, da nam blagovolite prečastiti gospod kar hitro mogoče poalati njega začetek, oziroma ves rokopi?... In še nekaj! Zelo radi bi z Vaäim častitim imenom, a katerim se bode zdaj prviö ponesel ,Dom in S?etu, pokazali, avojim čitateljem tadi Vase lice iz Vaših zadnjih let sem... Priporočam Vaii blagohotnosti aebe in še bolj litt... Z najodličnejšim spoštovanjem in z dnhoTskim pozdravom Vaä častilec (sledi podpis.) Vkljab tema Ijubeznivema pisma se Gregorčio ni pridražil sotradnikom pri „Dom in Sveta". — In glejte! Istega Gregoroiča amotvor», so se spreme- nili y Bregarjevi oceni IV. zvezka y „yele in brezsoöne plodove onemogl© starosti"... Toliko za danes. Obiirnejši odgovorsi prihranjajemo za tisti öas, ko izide zadnji zvezek Gregor- öiöeTih poezij in ko bodo imeli čitatelji pred sabo celotno pesnikoTO podobo. — Ž — Posebuo zah?alo zasluži gosp. po- I r alanec I, Fod za svojo akcijo radi po- maDjkanje krme, oziroma živeža, vnaših zapaščenih gorah. Z% občino Trento je izpoaloval 1000 K, — za oböino S)čo 2000 K državne podpore. Za aeno je bila podpora prepozno oakazana, zato ae je nakapil sirk, saj naši ljudje tudi živež skrajno potreba* | jejo. Tadi c. kr. okr. glavarstva gre iskreno prizoanje, da je podpiralo ute- meljene prošoje. Z%dnji čas so začeli gozdai organi na BoTSkem n»še živinorejce, posebno zaradi kozje pale, z vaempost&vnimapa- ratom energičao kaznovati. Mi pa kličemo vsem prizadetim kro- gom : Dajte nam javna dela, dajte nam draga žirljenska aredstva in potem bomo svoje koze io OTce t veseljem prodali. Dotlej pa proBimo naša vrla poslanca : dr. Gregorčiča in J. Fona, da nadaljnjeta avoje tozadevne korake t obrambo naie živinoreje, ki je naš edioi, <5e tadi te- žavni dohodek. Polilični pregled. Državni zbor. Driavni zbor je dorolil zvišanje itevila domobranskih novincev. Izvolili so 8e člani delegacije. Izmed Slovencev: J. Fon, namestnik dr Gr eg o r ö i d, dr. Šusteriič, namestnik dr. Erek, dr. Korošec. Sprejel se je zakon o urav- navi notranJBkih voda, avtomobilni jam- stvoni zakoo in predlog, da se število zbdrničnih podpredsednikov pomnoži od dveh na pet. Končno S3 je sprejel zakon ; o zboljšanjo plač državnim ualažbencem, ! zakon o kontigenUranja alkohola, več i predlog jnstičnega ^odseka, zakon o po- državljenja češke severne ^železnice in zakon o trgovskih pomočnikih. Ko so se sprejeli še vsi najni predlogi*za;podpore Tsled nim, se jp razprava prekinila. Pri- hodoja 8eja bo šele jeseni. Poslancibodo dobivali dijete ves čas počitnic. Žetev v Avstriji. Poljedelsko ministerstvo je izdalo o žetvi obširoo poročilo, ki navaja med drogim: Ziradi trajoe suše je ozimina dozorela po maogih krajih deset dni prej, kakor navadno. Jeaenska setev se je slabo obaeala na Kraojskem, osobito pa na PrimorBkem in t Dalmaciji. — V Istri in Dalmaciji žetev ne bo zadosto- Tala za seme. Požeta je na Primorskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in deloma na ! Spodnjem Štajerakem že tadi rž. Na Pri- morskem, t Dalmaciji, deloma pa tadi na Kranjakem in Spodnjem Stajerskem je že tndi požeta pienica. Ječmen jenaKranj- ekera, Spod. Stajerskem in Koroškem srednje dober. Ovea je po saii ie veö j trpel kakor ječmao. Na Kranjskem že ¦ deloma žanjejo ores, na Primorskem in v Dalmacji so ga za deloma poapravili. Najbolj ae je držala korasa. Proso slabo kaže. Na Kranjskem, Štajerakem in Ko- roškem so pričeli že sejati ajdo. L«n kaže na Š;a erskem precej dobro. Krom- ! pir si je po zadnjem dežja prrc?j opo- | mogel. Uja se na aredea aspeh celo na KraojsketD, Primorskem ia v Dalmaciji. ; Pesi je snia tadi ikodovala, rppainzelje i se le počaai razrijata. Datdja in senoje ' dobro, samo malo jib je. Ssna je na Spodnjem Stajerskem 40 do 60 odstot- • kor, na Kranskem detelje 65 odstotkov, sena do 50 odstotkov, v Dalmaciji pa do 40 odstotkov manj kot draga leta.Gjrko, i solnčnato vreme je agajalo trti razven t j Istri in deloma v Dalmaciji. Upanje na j dobro sadno lettno se je zmanjialo. O- | livna letina bo srednja. Vladno nasilstvo na Hrvatskem i Viada namerara razpastiti osješki mestni svet ki je na predlog svetnika Pin- terovic» s 4 glaso*i večine protestiral proti iraenoranjo Rajačiea velikim žopa- i nom osjeike žapanije. (Kar je po oohtopn I mestnega naüelnika dr. Banjavčič* t Karlovca za to meato žeimenovan vladni komi8ar, bivii khaenevec Gjaka H )rrat, bodete dve za Zagrebom najveöji mesti na Hfvatskem pod oblastjo vladnih ko- misarjev. B*n Räch pač zna „pokoriti" nezadoToljneže. Ban Rauch pretil z revolverjem. Bin Ranch je po svojem potovanja po Liki dospel v Krna ter ai hotel ogle- dati mazej. Velika množica Ijadatra ga ; je sprejela z žrižganjem in abcag-klici. : Padlo je baje tudi nekaj kamsnor, Tsled i česar je Ranch začel groziti množici z ! reyolrerjem. Riach ni imel časa iti k naročanema obeda, teraveč se je takoj | zopet odpeljal v srojem avtomobila nazaj | T Liko, ne pa t Obrovac, karaor je bil l izpočetka namenjen. • Nemška armada se pomnoži. i ^Märkische Volkszeitang" poročat ; da bo nemäka vlada äe letos od parla- ; menta zahtevala iuredao yisoko pomno- ) žitev rekratnega kontingenta in bo vte- \ ! meljila to z zananjim mednarodaim po- ' ložajem. Oarovi. Z a „Š o 1 s k i D o mu so plačali predaedništra: G. A. v Vrtojbi | 40 r, Anton S'erer, t Rihenberga 2 K, Laka Dagar, v Garici 10 K, vesela dražba v gostilni Kemperle, ˇ Hadajaf;ni nabrala 8 K, dr. Andrej Parlica, stolni yikar t G rrici, na račoa n-itanoTnine 4. obrok ''O K, Ana Bslko 4 K, Fistrarec Marija 4 K, Dekleva Gabrijela 1 K, Da- kle?a Larra 1 K H-ovatin Klem<)ntina2 K, Korätö L^iroalava 2 K, Kornmüller Alice 2 K, L^goviö Oliva 2 K, Lukan Ražica 2 K M«kac E-izi 2 K, Makao Psfla 2 K. Milost L admila 2 K, Milost Marija 2 K, Posega J)äipioa 2 K, Saunig Blondina 2 K dražiaa G sip Novak, žapnik y Povirju K 1*80, Raj- mad Žiidaršič, velepoaestnik v Renčah K 180, Presečnik, žapaik v Frankoiovu 80 r, Vekoslav Ravnikar, veieposestnik v Ljubljani K 180, E*aestioa Biažica ačiteljica v Gorici (Rojice) K 180, JoBip Fabijan, žapnik pri Sr. Laciji na Mostn 80 v, I tan Brezavšček, kaplan v Rihem- berga K J 80, ban Raščič, aöitelj v Go- rici K 1, lzaj Božič, vikar na Kamnem K 6.80. Za Gregorčičev dom: so placali predaedniätva: Jjsip Mišera vikar t Št. Mavra 50 K, čisti dohodek veselice „S!ot. kat. delavskega drnštvn" z dne 21. junija 126 K 42 v, dr. Josip Dermastia, odvetnik v Gorici 4 K, Josip Vimpoliek, postrežnik v G mtralni poso- jilnici 7 K, vesela drnžba v gostilni Jj- žefi Maniha Podbrdom aabrala K 15. Srčna hvala! Za „Slov. dij. zv." daroval preča- atiti g. Golob, karat v Pjdgori 1.0 kr on Bog povrm ! lz življenja graščakov. Zgodovinska eptzoda. — Stefan Levkos. (Dalje.) „Prosim vas, Katra !u Katra je odšla s trdno vero. da pripravi grcfica čarobno pijačo za ba- rona — ojima obema v pomoč in odre- iitev. In polovila je zanaj po hodnika vse polno debelih, ostadnih pajkoT, jih zavezala v vogel robca in jih otisnila, da se je pocedila iz robca t čaio vode rjavo umazana tekočina. — Ko je bilo vse dovrieno, je neäla čfcšo grcfici in jo vpraiala: „Sedaj bo treba gotovo še kaj drogega?" „Drngo Ž8 sama odpravim, — med tern pokličite barona, recite ma, da ga jaz prosim naj pride 1" „Kmala?" „Takoj naj pride !M Katra je oddla v trdni teri, da pri- pravi in zagovori med tem grofica ca- robno pijaöo. — Na vratih ae je č^^br- nila in rekla : „Če bi ma le škodovulo, — morda so pajki Btrapeni; to bi nam potem na- pravilo ie veöje sitnosti!'4 „Če vam rečem, da se niö ne bojte ; jaz že vem, kaj delam lu ko je grcfica prijela za čašo in jo iz- praznila do zadnje kapljice. „Sedaj je končano !" je spregovo- rila tiho. — Njen obap je doBegel vrau- nec, — spremenil se je v hladno, mrtvo resignacijo. Kmala je prihitel Erazem ; čadno se ma je zdelo, da ga je eama poklicala, ker ga je dopoldne tako sarovo pognala iz sobe ia zaklenila za njim vrata. Naglo je planil Bkozi vrata in hitel proti njej, ona pa je skočila od mize, iztegnila roko in viknila uci njim : „Ne približaj se mi, — ne dotakni se me ! — Poglej me samo ! — Obsodil si me na smrt in sedaj me imaš pred aeboj že pol mrliča \u Pokazala je na čašo. — Oa pa je besno zakričal nad njo : „Lažeš !" „Nic ne lažem I Ravnokar sem pila strap !" „Lazes ! Kdo bi ti ga bil dal !u „Sama sem ga pripravila, pajkov je dovolj tn okoli. — OHadna smrt, — am- pak boljža kakor iivljenje v tvojih pe- steh ! — Sedaj iuiAŠ dovolj! Več menda ne zahtevai !" Erazem se je obrnil in sei iz sobe. — Neskončno ga je vznemirila ta no- vica, — na kaj takega ni nikoli poini- govi poakusi tako alabo izponesejo; — žntil se je vžaljenega, — vžaljen svoj ponos in svojo vitežko Cast! la zbadil se je tadi glas vesti, — čiato nalahko je začelo kljavati v srca in kljavalo vifdno hajše, vedno silnejše. — Tako epo ga je proaila zjatraj ; na kolenih ga je proaila 8 povzdignjenimirokami, kakor se Bog prosi, — a oa ae je pasel in ra- doval nad njeno žalostjo, nad njenim obapom; — tadi on je prosil, tadi on je klečal pred njo; z zasmehom se je obrnila od njega; danes zjatraj se je msičeval! — Vedno bolj se je zavedal, da ga ne vleče Ijabezän k njej, — sarno strtist je bila to, ki jo je njen odpor vedno bolj netil in podžigal! — A ko je rekla, da je pila strap, se je zbadil črv keaanja ; a samo za malo, silno in hndo je zakijnvalo v srcu, — potem je kmala zadašil vse skapaj! — Ik zamor- jene *eiti pa se je rodil strah ; — kaj bo, če se je res zaatrapila, — kaj poreče njen oče? Vsi, tadi njen oče, obdolžijo edino ie njega — Erazma 1 V tisti strah pa je zasijala iskra apanja; morda pa se ni zastrnpila ; vse akapaj je samo zvijaöa, samo poskas, da bi jo izpoBtil, — pretveza. — In kolikor je bolj razmisljal stvar, toliko bolj gotov I Novice. ! Suša v slovenskih deželah. — v iraenn „Slovenskega klaba" interveniral je dr. SasterSič najodloöneje pri mini- eterakem predsednika barona Beuka, poljedelskem in finančnem ministra za naj no in izdatno podporo po saii priza- detim kmetovalcem. Poljedelski minister je v ta namen zahtaval od finančnega ministra za sedaj, v svrho takojšnje po- moöi tri milijone krön, pr drzajoö si na- daljne z^hteve, kakor hitro dobi natanč- nejša poročila o obsegn škode. Potem sledi nadaljna, obsežnejši in krepkejša podpora. * : Deželne vlade dob, e odkazano od OBrednje vlade gotove svote in stvar de- želnih vlad bode, akreniti primerno po- drobno akcijo v sporazama s kmetijskimi korporacijami. Utegne se postopati tako, da se na- bavi za vsako deželo seno, ki se potem po znižajii ceni odJa prizadetiu kmeto- valcem. Pri tem bo treba blago dati na apanje, ker velika večina kmetovalcev sedaj nima plačilnih sredstev. Najboljo I bo, da se akcija spelje s pomoöjo poso jilnic. — V tej smeri gredo prizadevanja I „Slovenskega klnba". Utemeljeno apanje \ je, da to prizadevanje ne bo brez vspeha. i Goriški dcželai zbor bo glasom ! vesti z Danaja sklican v drogi polovici meseca aeptembra. Promoviran je bil dne 13. t. m. i v Gradca g. Valentin Rožič doktorjem filozofije I Cestitamo ! Promoviran je bil v lnomoatn Leopold L?nard za doktorja bogoslovja. Častitamo! , Promoviran je bil v Rimo, na Gre- gorjanskem vseačiliš^a doktorjem mo- droslovja goap. Sreöko Zimjen. — Če- ; stitamo ! 1 L čiteljski stranka postaae agrarna stranka. To je jasno iz sledeče okrož- nice, ki se glasi : „0 irožnica s 1 o v e a- skema aöiteljstva pokneženegra- : sije Goriško-G-adiičanake. Sadanji n&& : položaj zahteva/;da rzameači- | teljstvo pri „Naiem Glasa" ko- ilikor mogoče mnogo delesnic. ! Ziradi tega se obrača podpisani odbor i do slovenskega ačiteljstva z uljaino ) prošnjo, da pristopi vsaka učiteljica in j vsak učitelj vaaj z enim doneakom 5 K (pet) h konsorcijn omenjenega liata ter vroči denar g. Krtžmana, nadačitelja v Dornberg a. Za vsakih plačanih 10 K bo imelo aöit el j st vo po 1. konsor- tista, ki bodo zastopali ačitelj 8tvo pri apravi lista in vodstvu stranke. Poziva se vse sloveasko uči- teljstvo csle dežele, da se častno odzove Tiati čas pa, ko je Erazem odiel, se je vrnila Katra, k Aai in jo vprašab z radovednim glasom : „Kako je?' Ana je moičaU in atrmela pred se na mizo. „Se bojite, di ne bo uapeha?1* j« zopet poprašaia Btarka. Ana je S3 vedno molcala, kakor bi jo ne slišala in ne videla. Dolgo je že ležalo Katri kakor ka- men na srca, ki bi ga bila rada odra- lila, — a bala se je, da razžali groüc > s 8vojimi besedami. Ko jo je pa tako gledala pred seboj, se ji je Bmilila v dno srca ; — nič ni slatila, kaj se je zgodilo s pajkovim strapom, mislila je samo, da se je podrlo grofici zadnje apanje, da se ji ni posrečil poskas s čarobno pij&čo. Nobenega upanja, nobene pomoöi več nobene reSitve; zato je poskasila potr- kati na njeno srce, — spregovorila je besede, ki so jo pekle na srca, zadnja proinja, zadnji opomin : „Ana, pri spomina vase pokojne matere vas rotim in prosim, — drage pomoöi ni, — prenesite, pretrpite tadi vi, kar je ona pretrpelR ; — samo spo- četka je hudo, potem se privadite, kakor se je ona privadila !u tenon vabiln, **r od teg« je zavisno, kako se urcdi naša najbliSuja pri- hodnjost Strank«, ki jej pripadamo, naB bode vpoitevalu le toliko, kolikor jej z dašev- nim delom in dennrnim doneskom pri spevstno. Doneske naj a* gotovo dopošlje vsaj do 3 aeptembra 1908. Za uöiteljsko orgaaizacijo goriške dežele. V Gorici, one 25. junija 1908. Križman«. Jusno rečeno in brez ovinkov je 8tvar ti-le: L:beralni aöiteijaki vodjeho- , čejo okrepiti jalovi „Na8 GlaB", da bi ž j iijegOTO pomočjo posedli proatore v dež. zbora ; to bo lahko saj bo za vsakih deset kron en konsortist več, ki bosmel sedeti v vodatvn stranke. Gre pa so tadi aöiteijstva za povišanje plaö, la liberalni uöitelji bi radi vpregli v U voz agrarce in jih tadi bodo, ker bcdo uöitelji odlo- čevali, „kako Be uredi njihova bližnja , bodočnost", t. j. kako se urede place, na atroike ubcgega kmeta. To bo „knceöka BtrankaJ, da s» B g a mill. Lestva za Križmana. — Naduöi- telj Knžman je razposlal aöiteljstva go- riške dežele okrozaico, s katero gi vabi, naj bi priatopilo z deleži h koasorcija „Naifga glasa\ Ako g. Križmaaa dašavna paša, ki jo nadi ta revni „glaau toliko ngaja, do- ber tek 1 Ali mi mislimo, da je le malo uöiteljev, kateri bi hoteli podpirati ta je- tični listič, ki dela la zdražbo ia razkol med ljudstvom. Rrici, Dev. Mar. v Poljo, Madfodami ia GDri- öanih. Tadi v Gratkorna dela veliko slo- venskih delavcev in delavk. Skladiiče j leži kakih 300 kor*kov cd tvornice proti Grslw^inn. V njem je bito veüko lau celaloze in papirja. Z^orel je zibndnji del skladiäda vd^lžiai 60 m inširia 15 m. Nevarnost je b'la velika, da ae požar razšir;, ker je vlekel močan veter. Nako manjše skladiiče so poirli, da se ni vnelo. Požar so omejili ob pol 3. ari popoldne. Red so vzdržavali orožniki. Šfcodo cenijo na 200.000 E. Dražba je zavarovana in ne bo trpela nobene škode. — AvtomobUaa zveza Trat-Rska. D la za avtomobilno zvezo Trsta z Reko so v popolnem toka. To podjetje je pre- vzela neka donajska fioancijalna skapin», } kateri je na če!a sekoijski nace'nik mi- j nisterstva Kristof dis. Med TrstominReko [ bodo vozili trije ali ätirje artomobili, v J katerih bo prostora za 17 oseb. ! — Nesreča n» rnorju. — Pri otoka , Izola je t malim čoiniČkomntonila gospa i Erna C eva s svojim äestietnim sinökom Eroestom. Zahvala. | Eolesarsko draitvo „Gorica" ' vrši Bvojo prijetno dolžnost ter 8e vljndno zahvaljaje vsem onim, ki so pripomogli, da je kolesarska slavnost dne 12. t. m. tako sijajno vspela. P38ebno se zahra- Jjuje gg. zdravnikoma Dr. E. Dsreani in , Dr. B. Pikl, ki sta bila pri dirki na raz- \ polago z zdravniiko pomočjo; dalje ! gospodu G. Garnp kot lastnikn Velodrama ' za prepastitev prostor«, sl, öasopisju za J pbjavf-, velec. gospodom ii gO9picam, ki sö sodelovale z razprodajo jedil in pijad i T narodnih paviljonih, dalje članom jü- i ! rije, gospodom, ki so z veiiko vnemo i ' oskrbovali razprodajo vstopnic in srečk, g. A. Drsš5eka za jako okusno okraienje veseličnega prostora, gg. sotradnikom pri šaljivi pošti, prjreditri raazeja in menežarije ter vsem oatalim gospodom, | ki so äli neposredno odboru in veselič- ' nema odseka na roko. iHotako se pai- | srčno zabvaljnjo dirkaöem in pešcem ter vsem vdeležencam alavnosti ter svo- jim kolesarskim gostom iz Trsta, iz 1 Eranjgkpga, Goriäke okolije, Vipavske doline, Erasa, iz Brd in Tolminskega. Istotako se zahraljajemo razaim drn- 1 štvom, ki so s brojo navzočnestjo pov- ', | zdignili veličastnost cele prireditve. Vaern, j ki ao priporaogli, da je slavnost tako častno in veličastao vspela, bodi izre- 1 ! čena tem potom oajiskrenejäa zahvala. ' 1 Za EoleaarBko drnštvo „GORICA«: Drnfjvka Radof t. č. predsednik, Josip Eaätrin t. č. tajnik. Štv. 1424. Razpis zmanjševalne dražbe. Ra/pisuje sc dražba za zgradbo novega šolskega poslopja v llrušev- ;. Ijali pri Xebleni. Sklicna cena je 184G8 K 02 h. Načrt, preudarek in gradbeni f pogoji se morejo vpogledatt v uradu i c. kr. okr. šol. nadzornika v Gorici (glavarstvo, II. nadbtropje. soba št. 5.) v navadnih uradnih tirah. Rok za vlaganjo pisminih po- nudeb (kolek 1 K), s katerimi je treba vložiti 5-odstotno varščino, poteče dne 30. t. in. ob 12. uri opolüdne. C. kr. ohrajni solshi svef. V Gradišču, 20. julija 1908. Oton Schneider 1. r., Loterijske žtevilke. 18. jttlija Trit.......34 22 7 82 36 Line . . . • ... 11 82 15 78 24 EnonadstnpaE: hisa ¦ Pcdgori ppi Gopict hšt ZES, bliin to?arne in Jnpne cerkve, * lepira vrtom, jako pripravna za npokojenega nradnika se proda iz proste roke po zmerni ceni. Zehtera se samo neksj nad polovico kapaine, drago se Fehto plačaje na lets. Cenjeni dopisi se proei;o pod na- aloTcm: hsn Grad, pesestnik ˇ Gor. Kjjl.a, h. št. 25., pcšta D. M. Po!je pri L;ublj«ni. Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in šivalnih strojev pri ssj -4—»"* cö si Ori ra * * * Via Prodaja tudi na mesečne ob- n„nmn roke. Ceniki franko. ÜUOmO Stara dvokolesa se emaj- 3—1. lirajo po ceni z cgnjem JJJJ Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: flntan In. Pečenho GOIUCA, uliea Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskim pivom iz pivovarne ^ kneza Schwarzenbf-rga v Protivinu na ČeŠkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastneg-a pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po žeieznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. Rihard in = = Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- zauico in krompir vsake vrste pod najngodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. MOil čevljai1 I v Semeniški uiici 1 v tSorici priporoöa se za raznovrstna naročila po meri za gospo in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Ivan Bednarik i priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce stey. 6. Prva goriška tovarna umetixih www SNMN ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete bengalične Iuči, rimske sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap'rnate to- piče. Zlasti priporoea jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica. ('. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ----------palace.)----------- i Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosfoskaiiiicast. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nernu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos-, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Oije: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V» kila in od enega iunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg^i v Ajdovščini. Vse blago orve vrste. i Tovarna kisa ofllitpvanana ofertni ! st razstavi v Gorici 1.190Q k FRANC KRAU • Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoea cenj. gg. trgovcem razno- 1 vrstnega kisa. Cene zmerne, po- ' 1 strežba točna in požtena. IzTrstno pecivo priporoea spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 3QH0B BRUTUS v &oi*ici Solnkn ulica nt. O. V zalogi ima in prodaja moko prvo vrste MajdiČevega mliua. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica h!š. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hlši) se toplo priporoea za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stoipe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Čufer priporoea se tudi vsem gg. Diljemalcem, posebno pa kniotovalceiii. Y zalogiima: nielic zažvtplanje, zadnji sisteni Skropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane veutilatorje za dimnike itd. Popravc se izvršujejo točno in po nnjnižji ceni. ^O mizar in ^ losni trgovec j FoAcori. na voiln ooveia železništeia loita (na cesti, ki peljeproti GradiSki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalo«o vsakovrstne^a trd»*- f?a in nicklu'^a lena doniacc^a in tuje^a, veliko zalouo pohišt- va, vin«kih posod, Ntiskaluir itd. & Bonskfl züEZfl gosp. zodrug in društcvu Gorici, Ö-. registrovana zadruga z omejeno zavezo. h — » posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov = — V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gu- mijeve vezi, belo in živirtsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazaii s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h katcri pri- I padajo. s. jr\ Zal°9a Je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE' v Gorici, a, ^"V bivši „Hotel Central". HT- CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, ornislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Original- flictoria stroji dciajo ^, Po 10 letni uporabi brczšunino. Original-Victoria stroji so neprekosijm na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPiiPravnejši za umetno vezenje (rekamiranie). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Oictopia stroji so najboijš. izdeiek I vseh dosedaj obstoječih tovaren. M Za vsak stroj jamčiva 10 let. If Nikdo naj ne zamudi priliko \ ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, , Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piazza Ouomo) \\. 9.