126
živel mlada leta. Kot vajenec je vstopil v neko pariško tiskarno. Postal je stavec, kmalu voditelj in slednjič lastnik tiskarne. Iznašel je stroj za lupljenje bombaža in za zlaganje časopisov. L. 1847. je pa sestavil prvi stroj za brzotisk. To je bil ploščnat stroj s štirimi valarji, kakršni se še sedaj rabijo po naših tiskarnah. Stopil je v zvezo z lastnikom lista „Le Petit Journal". Vedno je premišljeval, kako bi pospešil tiskanje časopisov. L. 1872. se mu je posrečilo, da je iznašel rotacijski stroj, ki je sestavljen sicer podobno, kakor Hoeov »mamutski stroj", a ima manjše valarje in hitreje dela. Ta stroj je povzdignil „Le Petit Journal", da je postal najrazširjenejš francoski časopis, ki izhaja vsak dan v več kakor enem milijonu izvodov; ob posebnih priložnostih ga natisnejo tudi do dveh milijonov. To je mogoče le, ker natisne ta stroj 100.000 izvodov v eni uri. Marinoni je prodal okoli tisoč rotacijskih strojev. Zdaj se tiskajo ž njimi vsi veliki dnevniki. Marinoni je iznašel tudi stroj za hiter barvotisk, s kakršnim se tiskajo velike, bolj sirovo barvane slike.
V Benetkah so 11. novembra 1903. zaprli tretjo mednarodno umetniško razstavo. Razstavo je obiskalo skupno 405.000 oseb. Prodalo se je umetniških del v vrednosti nad 370.000 kron.
Sansovinova loggetta v Benetkah, ta s krasnimi kipi okrašena lopa, na katero je padel stolp sv. Marka in jo razrušil, bo vstala iz razvalin. Obnovili jo bodo ravno tako, kakršna je bila, in večinoma tudi iz starih kosov.
Najden spis Sofoklov. V Berolinu so našli med muzejskimi starinami doslej še neznano delo Sofoklovo »Achajon Svllogos", žal le v odlomkih. Klasična filologija se zelo zanima za to najdbo.
George Gissing, angleški novelist, je umrl 28. dec. 1903. Gissing je svojim spisom zajemal snov iz srednjih slojev; njegova smer je bila naturalistična.
jonas Lie, slavni norveški pisatelj, je slavil v oktobru leta 1903. sedemdesetletnico v krogu svoje dece in prijateljev. Liejevih del ni nobeno prevedeno v naš jezik, ali pisatelj je svetovno znan in njegove romane prevajajo vsi narodi. Od glavnih njegovih del imenujemo „Zapovednikove hčere", »Giljevo obitelj", »Pilata in njegovo ženo".
Lebaudvjev zrakoplav. Nedavno sejejacques Lebaudv proglasil kot ,kralja Sahare" in si je pri-dejal naslov: Njegovo Veličanstvo Jakob I. Drugi član te ameriške milionarske rodbine, ki je obogatela s sladkorno industrijo, Pavel Lebaudv, pa hoče, da zavlada v ozračju. Sestavil si je zrakoplav, s katerim je nedavno v Parizu letal okoli Eiffelnovega stolpa. Pavel Lebaudv je prišel sicer zdrav domov, a zrakoplav se mu je raztrgal ob vejevju nekega drevesa.
BibliothekausgewahlterserbischerMeister-werke, Bd L: Auf uferloser See, Drama von Gj. Nušič. Novejša srbska književnost si začenja pridobivati ugleda tudi pri drugih narodih z mnogo bogatejšimi slovstvi. Lani je pričel v Pragi Čeh Ho-vorka izdajati „Srbsko biblioteko", letos pa je objavil dr. Miroslav Krauss, temeljit poznavavec srbske književnosti, prevod znane Nušičeve drame kot prvi zvezek zbirke najboljših srbskih del v dobrih nemških prevodih. Dasiravno Krau-sov prevod ni vseskozi dosloven, se mora vendar imenovati odličen in zasluži popolno priznanje, istotako tudi predgovor, v katerem nas dr. Krauss seznanja z življenjem pisatelja, govori o Srbskih slovstvenih odnošajih in zavrača krivdo za vse neugodnosti osobito na preostre kritike, n. pr. M. Nedeljkoviča in P. Popoviča. Knjiga je posvečena f Dragi Mašin - Obrenovic.
Slovenskemu opernemu pevcu Pogačniku-Navalu je švedski kralj Oskar II. podelil Vasov red prve vrste. Od švedskega kraljeviča, ki ga je vsprejel v avdienci, je dobil več slik v znamenje priznanja. Pogačnik bo v kratkem gostoval v New-Yorku.
Opera „Petar Svačic". K osemstoletnici po smrti hrvaškega bana Petra Svačiča je zložil Josip Mandič opero v dveh dejanjih na besede dr. Trno-plesarja. Libretto je sicer nekoliko prazen in nima posebnih dramatskih vrlin, vendar se mora priznati mlademu skladatelju Mandicu, da je pokazal veliko glasbeno silo v tem delu. Snov operi je domoljubna in zgodovinska. Dejanje se vrši 1.1102. Petar Svačic hoče osvoboditi Hrvate ogrskega jarma. Da se kronati za kralja, a pade v boju s sovražniki.
y/
i