Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 35. Dolnja Lendava, 27. augusta 1933. Cena številki 1 Din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Pogodbe brez Boga. Gda nevarnost proti z nebe i se vleje obilna ploja, gobe obsiplejo zemlo. Nekaj spodobnoga je zdaj med europskimi državami. Vidijo povsod nevarnost i zato se ploha posvetüvanj, konferenc vrši den za dnevom, štere potem obsiplejo države z gobami pogodb. Teliko pogodb je sto let ne sklenila Europa, ka zdaj v par tjednaj. Samo ka so te pogodbe iste vrste, kak so gobe i več čemernih je med njimi kak pravili pa vse, ešče te „prave“ ščrvivijo, gda pošlje na nje sunce Pravičnosti, Bog, kak se godi gobam po deži, ki so izpostavlene vročini sunca. Anglija se boji Slovanov, šterih zemla meri največ v Europi. Italija ne more preživeti svojega naroda, zato cila na sosedno močno Jugoslavijo. Francija se boji močne Nemčije, Nemčija pa močne Francije z Italijov. Naj si to večvrstno bojazen odženejo, so se te države zavezale v tak zvanoj četvernoj pogodbi (pakti), da bodo delale mir v Europi, se zna drügim na škodo, sebi na hasek. Ne se njim šlo za pravico, nego samo za svoj hasek. Zato je pogodba včasi pri prvoj priliki odpovedala. Nemčija bi rada malo Austrijo pod svojo oblast dobila. Po radiji jo sramotijo, nemški oblastveniki, kolejo njene lüdi, orožje delijo med puntare i štiri velesile nemajo moči, da bi toj maloj državici na pomoč skočile. Niti Anglež, niti Francoz, niti Italijan bi se ne radi zamero Nemčiji. Rusija, ar trka veliki glad na njena vrata, i se boji sosedov i nesosedov, sklepa pogodbe z Polskov, Romunijov, Jugoslavijov, Češkov, Italijov i baltiškimi državami, ka se ne bodo napadale. To je takzvana vzhodna pogodba ar se tiče največ shodne Europe. Tista Rusija, ki je zavrgla Boga, čüti njegovo roko v gladi i da bi se rešila te žive roke, se meče v roke lüdem. Kak prazna miseo ! K Bogi nazaj, pa mine glad! Türki pa delajo za pogodbo med balkanskimi državami. Zato je prišeo bivši francoski predsednik Heriot v Sofijo, glavno mesto Bolgarije, da to pridobi za pogodbo. Ta pa pravi : prle me püstite k morji, potem se pogodim. Grki pa Türki pa pravijo : Bolgarije ne smemo püstiti do egejskoga morja. Odkritosrčnosti i lübezni, nesebične lübezni nigde, Boga nigdi. Morejo zato držati pogodbe, ki jih sklepajo brez tistoga, ki je sama i jedina Vernost? Nikdar ne. Pri prvoj priliki se zlomi takša pogodbe kak nam kaže svetovna zgodovina. Jedino v Bogi zasidrana pogodba nüdi sigurnost, da se bo držala, drüga niedna. Zato je potrebno prinesti dosta Kristušovoga düha v srca državnikov. Če do se na te način sklepale pogodbe, do držale ; nikdar pa ne, če de državnike vodila pri sklepanji pogodb skrita ali odkrita namera kem več hasniti sebi na škodo bližnjega. __________ Zgodovina svetoga leta Letos obhajamo sveto leto na spomin 1900 letnice našega odküplenja. Naši dragi čtevci večkrat čtejo od svetoga leta, nevejo pa kda se je začelo obhajati i kak. Zato, se naj seznanijo z toga zgodovinov, jo popišemo na kraci tü. Prvo sveto leto je obhajala katoličanska cerkev leta 1300 pod Bonifacijom III. papom. Te papa je odredo, da se sveto leto slavi vsako stoto leto. V tom svetom leti je priromao v Rim sloviti katoličanski talijanski pesnik Dante Alighieri. A papa Klement VL je spremeno svojega prednika odredbo zavolo kratkoga človečega živlenja i določo za sveto leto vsako petdeseto leto. Tak se je drügo sveto leto obhajalo 1350. V tom svetom leti je priromala v Rim sveta Brigita i talijanski pesnik, ki ga celi svet pozna po pesmaj, zvanih soneti, Petrarca. Vrban šesti papa je določo Križarje i Klarice julija 30. v Ljubljani pri bisernoj meši ob spomin 1900 letnice našega odrešenja. 2 NOVINE 27. augusta 1933. za sveto leto vsako 33-je leto na spomin Jezušovoga 33 letnoga živlenja na zemli. Sveto leto se je obslüžavalo 1. 1390 i l. 1423, gda je papa Martin V. odpro vrata na baziliki lateranskoj. Leta 1450 je obhajao sveto leto svet pod papom Miklošom V., pri šteroj priliki je bio med svetnike spisan sv. Bernardin Sienski, ki je razširo častenje presladkoga Imena Jezušovoga. Nešteto naroda je priromalo pri toj priliki v Rim, med njim tüdi sveti Diego i sveta Rita. Papa Paveo H. je nazadnje določo, da se sveto leto sme obhajati samo vsako 25 leto. Ta odredba ešče zdaj vala. Sikst IV. je leta 1475. obslüžavao sveto leto. 25 let poznej je papa Aleksander lastnoročno odpro vrata na cerkvi sv. Petra i s tem odpro sveto leto. Med romari toga svetoga leta je bio tüdi svetoznani zvezdoslovec Kopernik. Leta 1525. je proglaso sveto leto papa Klement VIII, leta 1550. pa Julij III, gda priroma v Rim sv. Ignac Loyolanski, ustanoviteo Jezušove družbe i imenitni podobar. Michel Angelo. Leta 1575. je prišo pod papom Gregorom XIII. sv. Karol boromejski. Leta 1600. pod Klementom VIII. pa tri milijone romarov. Leta 1625. pod Vrbanom VIII. i leta 1650. pod Innocentom X.je istotak prišlo nešteto romarov v Rim. Leta 1675. je bio veliki potres i je sveto leto ne vidilo pod papom Klementom teliko romarov kak inda, obslüžavalo se je bole prosto. Do leta 1775. se je potem redno obhajalo sv. leto vsako 25, nese pa moglo zavolo francuske i drügih revolucij do leta 1825, gda je bio papa Leon XII. Zavolo nemirnih časov tüdi papa Pij IX. neso mogli obhajati dvakrat Svetoga leta, a dali so pa mesto njega vernikom doma svetoletne popolne odpüstke. Papa Leon XIII. so v 90 leti svoje starosti odprli sveto leto 1. 1900. gda je svet obhajao konec devetnajstoga stoletja i začetek dvajsetoga. Zdajšnji sveti Oča so pa odprli redno sveto leto 1925, Zvünredno pa leta 1929. na spomin petdesetletnice svojega mešništva i letos znova Zvünredno na spomin 1900 letnice Kristušove smrti, v časi, gda je svet v takšoj stiski, kakše te nešče doživo. Daj dober Jezuš, da se nameni svetoga Oče dosegnejo i nam to sveto leto prinese zaistino povrnenje i odrešenje düš, pa zednim tüdi, kak nas tolažijo sv. Oča, rešenje iz te strašne gospodarske stiske. Nagovor našega novoga apoštolskoga administratora pri vstoličenji v Maribori ! V 58. leti starosti kak 58. lavantinski knezoškof so na Velko mešo pri vstoličenji s temi rečmi pozdravili svoje vernike : V gospodi büleni škoflani. Gda nastopam svojo vzvišeno, od Boga mi poverjeno slüžbo, Vas prisrčno pozdravljam v Kristuši Jezuši (Filip. 4. 21.) z njegovimi rečmi: „Mir vam bodi.“ (Jan. 20. 19). Tak pozdravlam vse i vsakoga posameznika brez razlike starosti ali stanü ali narodnosti. Lavantinska püšpekija šte 600,000 düš, je po obsegi i po števili prebivalcov na drügom mesti v Jugoslaviji. V njoj se guči mnogo jezikov, pa v svetom pismi stoji: Omnis lingua confitebitur Deo vsaki jezik bo slavio Gospoda Boga. Vsi smo pred Bogom vednaki, vsi brezi izjeme smo pozvani, da Boga spoznavamo, ga lübimo i Njemi slüžimo i se tak zveličamo. Postavleni v to, da vodim k zveličanji vse, ki so mi izročeni v dühovno skrb, bi rad vsem postano vse, ka bi rešo vse. (I. Kor. 9. 22.) Vse bi rad negda predstavo Bogi z Jezušovomi rečmi : Sveti Oča, štere si mi dao, sem jih obvarüvao, i nieden izmed teh se ne je pogübo. (Jan. 17, 12.) O, da bi nekdaj vsi tam pred Bogom gučali eden jezik, jezik večne lübavi ! V lübavi božoj pozdravlam Vas, prečastiti in dragi moji dühovni sobratje ! Prosim Vas, bodimo si eden drügomi Zvesti tovariši, odkritosrčni prijateli, požrtvovalni sodelavci, da bomo mogli zvršiti veliko delo, štero nam je naloženo : po- svetiti i zveličati kak sebe, tak nemrtelne, z dragocenov krvjov Kristušovov odrešene düše. V dobi, kda se temne sile telko trüdijo, da bi človeči rod odvrnole od Boga, bomo to delo, to Katoliško akcijo zmogli le, če bomo edini med sebov; Kak dobro i kak prijetno je, če bratje v edinosti prebivlejo ar tá gošpod pošila svoj blagoslov. (Ps. 132, 1. 3.) Gda pozdravlam svojo dühovščino, prosim zednim vse redovnike i redovnice, kak tüdi cerkvene bratovščine, drüžbe i organizacije, za spomin pri svetoj daritvi i za pomoč molitve. Z vsem spoštüvanjom pozdravlam predstavnike zakonitih oblastev. Vsem nam valajo apoštolska naročila : Boga se bojte, krala častite ! (I. Petr. 2. 17.) Vsaki človek bodi višišim oblastim pokoren : nega najmre oblasti zvün od Boga, i te, štere so, so od Boga po- V stavlene. Sto se teda protivi božoj naredbi. Zato dajte ka ste dužni: davek, komi davek ; carino, komi carino, straj, komi straj, čast, komi čast. (Rimlj. 13, 1. 2. 7.) Naj se teda opravlajo prošnje i molitve za krale i vse oblastnike, ka bomo živeli mirno i brezhrupno živlenje v vsoj pobožnosti i poštenosti. To je najmre dobro i je cerkev državi tem močnejša podpora, kem vekšo svobodo vživle v izvršüvanji svojega, od božega vstanovitela Jezuša Kristuša njej povojenoga poslanstva. Dober kristjan, zanesliv državljan. — Boga prosim, naj vodi cerkvene i državne oblasti tak, ka bodo, v medsebojnom poštüvanji obojestranski pravic, sküpno delovale za pravi blagor prebivalstva. V Gospodi posebi pozdravlam Vas, vrli krščanski očevje i gospodari. Prosim Vas, bojte stebri vernosti, poštenosti, pravičnosti v svojih domovih i drüžinaj ! Z menov vred bote ednok davali odgovor božemi Sodniki za deco i hlapce i dekle, štere Vam je Bog dao v skrb i vzgojo. O, da bi bio te odgovor lehek ! O, da bi nikoga ne zadela ostra obsodba apoštolova: če pa što za svoje, i zlasti za domače, nema skrbi, je vero zatajo i je slabši od nevernika. (I. Tim. 5, 8.) I ve, drage matere i gospodinje, pozdravlene ! Bojte čuvarice pobožnosti zvestobe i čiste lübezni. Sam Bog pozna Vaše trplenje, Vašo tiho vdanost, molitve, štere opravlale, žrtve, štere prenašate, da bi bio mož zadovolen, da bi deca bili srečni, da bi v hiši kralüvala spozaumlenje i mir. Naj Vam Bog izpuni Vaše žele na zemli, Vaša dobra dela pa poplača pri materi Mariji v nebesaj ! Iskren pozdrav Vam, dragi mladenci, Vi cvet ino vüp srečne bodočnosti. Bodite trdni v verskom prepričanji, značajni v krščanskom živlenji, mirolübni v medsebojnom občevanji. Sami iztrebite iz svoje sredine razvade, ki Vam jemlejo dobro ime i rešite pred svetom čast slovenskoga dečka ! Čistost düše, mir srca, srečo i blaženost neoskrunjene mladosti želem i prosim od Boga Vam dobre krščanske dekle. Morebiti bole kak nekda Vas obdajajo od vseh strani vnogovrstne nevarnosti za düšo i telo. Z milostjov božov, s pomočjov presvetoga Olt. Svestva, pod varstvom Marijinim si čuvajte svoj dekliški ponos i varite svojo dekliško čast. Z rečmi skrivnoga razodetja Vam zazavam : Držite, ka mate, da Vam nišče ne vzeme Vaših vencov. (Raz. 3. 12.) I Vi draga deca, ki mi siplete cvetje na pot živlenja, tak ka med Vami ne čütim trplenja, prek šteroga mi trbe stopati : Vi, lüblenci Gospodovi, kak naj Vam razodenem svojo lübezen, kak pokažem svojo skrb za Vašo pravo srečo? Jezuši i Mariji i angelom varivačom Vas izročam i molim za vas vsaki den, da bi ostali pobožni, pridni, nedužni, vboglivi, Bogi i lüdem prijetni. Naj se vistiniti nad Vami vsemi reč Vašega božega Prijatela : Püstite dečico k meni priti, ar teh je nebesko kralestvo. (Mat. 19. 14.) Na konci, Pozdrav globokoga sočütja vsem trpinom Lavantinske püšpekije : siromakom, ki so brezi strehe i hrane ; brezposelnim, ki si iščejo delo i zaslüžek, pa ga ne najdejo ; 27. augusta 1933. NOVINE 3 betežnikom, ki zdihavlejo v bolečinaj ; vsem, ki so žalostnoga i potrtoga srca. Bog sam zna, kak rad bi vsakšemi vzeo, ali bar olejšao njegovo nevolo i bolečino ! K božemi Zveličari, šteri ne je meo, kama bi svojo glavo položo (Mat. 8. 20.), šteri je bio Mož bolečin (Iz. 53. 3.) v pravom pomeni reči, šteri je spio kelih trplenja do zadnje kaplice : k Njemi molim, naj potegne vse, štere tere ta ali ona težava, na Svoje božansko srce, da bodo tam iskali i našli pomoč i tolažbo. 1900-letnica našega odrešenja. S strašnov nagloščov se vrstijo dogodki, ki idejo za tem, da omilijo gospodarsko nevolo, razorožijo države in zagvišajo mirno živlenje narodov. Na vse strani se pogajajo, majo konference, se obiskavlejo pa eden z ovim vežejo. Tak se vidi, da ščejo tüdi vse medsebojno živlenje narodov pomašiniti, kak je tüdi gospodarsko že skoro goli mašin. Lüdstva pa na vse to gledajo z nezavüpanjom. Čütimo najmre, da so voditelje mednarodnoga živlenja zgübili edno veliko miseo, štera bi morala dati pečat njihovomi prizadevanji i bi rodila trajne sadove. Ta velika miseo je, da smo vsi narodje deca boža, bratje, odküpleni vsi s trplenjom i smrtjov Jezusa Kristusa. V to grozno smešlavlico pa je letos prisijao eden sveteo trak, ki je dao vüpanje, da se narodje vendar malo približajo v bratskoj lübezni eden ovomi. Te veseli dogodek je 1900-letnica našega odküplenja i nastavitev najsv. Oltarskoga svestva pa sv. Materecerkvi. Vsi smo odküpleni z istov presv. Krvjov našega Jezusa, vsi narodje se hranimo v düševnom pogledi z istim Krühom Kristusovoga Tejla i Krvi i vsi pozvani, da postanemo v naročaj sv. Materecerkvi bratje i sestre. Da se ta velika miseo kembole vtrdi med katoličanskim svejtom, so sveto Oča, rimski papa letošnje leto, to je od začetka letošnjega aprila pa do konca marca k leti, proglasili za sveto leto. Pozvali so vse krščanske narode, da, či njim dopüščajo gospodarske prilike, obiščejo sv. mesto Rim, opravijo za pridobitev svetoletni odpüstkov predpisane pobožnosti in ji obiščejo. Vsi narodje celoga sveta so se odzvali tomi pozvanji sv. Oče in priredili romanja v Rim. Tüdi Slovenci pa Hrvatje so že romali pa ešče bodo romali. Vnogo pa ji zavolo gospodarske nevole ne zmore takši stroškov. Zato so višešnje cerkvene oblasti odredile, da se svetoletne pobožnosti za te zvršijo v domačem kraji i se jim da prilika, da se spomnijo i primerno posvetijo veliko milost svojega odrešenja. Tomi pozvanje višešnje cerkvene oblasti se je odzvala dühovščina lendavskoga dekanata i sklenola, da proslavi 1900-letnico odrešenja sveta dne 8. septembra v Turnišči. Kak je videti iz priprav, se bo te den zbralo dosta lüdi ne samo iz lendavske dekanije, nego tüdi iz sobočke i ljutomerske. Poseben povdarek slovesnosti bodo pa dali naši dijaki, ki nastopijo v posebnoj skupini. Kak je bilo uredništvi naznanjeno, bo pripravljalni odbor v prišestnoj številki Novin objavo ves podroben spored proslave i dao vsa navodila. Mi iz svoje strani to miseo z vsov toplotov pozdravljamo i bomo radi sodelovali da se kem lepše zvrši i obrodi kak največ duhovnoga sadü. Zato pa prosimo naročnike, naj od človeka agitirajo, da bo vdeležba temvekša. Politični pregled. Izprememba volilnoga zakona v Madjarskoj. Ministerski predsednik Gömböš je v svojem zadnjem govori ponovno obečao, da šče izvesti spremembo volilnoga zakona. V ministerstvi notrašnjih poslov se že pripravla i dela na tom i iz obveščeno krogov se čüje, ka pride te predlog že letos pred jesenskim zasedanjom parlamenta pred parlament. V kelko je znano, je novo pri tom tajna-pravica glasüvanja v celoj Madjarskoj. Dozdaj so najmre tajno glasüvali samo v Budimpešti i v 17 provincijskih mestih a v deželi so pa bile javne volitve. Volitve so etak izgledale: Volilci so se mogli zbrati na trgi ob asistenci žandarov, policije, vojske i se javno odločiti za vladnoga ali opozicijalnoga kandidata. Volilna komisija je te glase štela, vendar so večkrat samo pripüščali vladne volilce i je šteli, opozicijonalne pa večkrat zadržavali. Ob priliki zadnjih volitev so opozicijonalni volilci čakali do večera, da pride na nje red, vladni volilci so pa hitro vse opravili. To se je godilo ravno ob žetvi, kda je največ dela. Gömböšova volilna reforma zahtevle, da vsaki tajni volilec podpiše za ednoga kandidata. Vsakša stranka pa gleda na to, kem več podpisov si spravi. Akti s podpisi se predložijo vladi i vlada na te način pali zazna što je v opoziciji. Volilna reforma šče skrčiti tüdi dozdajšnje število poslancov. Mesto 245 jih šče meti samo 200 ali 220. To šče dosegnoti na te način, da zmenjša število volišč. Čüje se, da je Gömböš zapüsto svojo namero, da bi dao akte s podpisi parlamenti. To šče vse on sam izvesti. Nemčija je poklonila Türskoj 15000 znanstvenij nemškij knig za Vseučilišče v Angori. Proti židovom je tak velka gonja, ka niti toga ne dovolijo, ka bi se štera Nemka z židovom na vulici sprehajala. Vogri za revizijo. V Segedini je držao veliko spravišče poslanec Griger, ki je napadao Hortya i z obmejna grofom Palaviccin i grofom Sigray zahtevao naj se Madjarska z Austrijo zdrüži v edno državo. — Zastopstvo vogrskih revizijonistov t. j tistih, ki zahtevajo Popravek mej, je Gömböši ministerskomi predsedniki izročilo prošnjo v šteroj zahtevajo naj Vogrska dobi od Jugoslavije s Franc Jožefovim prekopom prek Hrvatske pot do Reke. Slovenska krajina. Strela je vdarila v tork v poslopje osnovne šole v Dol. Lendavi. Najprle je priletela v strehino čelo. Od tam pa je iskra preskočila na radijovo anteno, kde se je razdelila. Deo iskre je šo vdilje po radijovom droti i po drevi na štero je bila antena privezana, v zemlo. Drügi deo iskre pa je šo po droti, ki vodi v radijo kantorja, g. Szepa, v sobo i od tam v zemlo. Ta iskra je bila močna i jako nevarna. Preci strehe je spotrla, med potjov rüšila steno, spotrla steklo na oknaj, vrgla dve deklici v sobi na tla, nekaj pohištva poškodovala in vužgala postelino, štero pa so hitro pogasili. Itaki je na lice mesta prišla velka vnožina lüdi i lendavski gasilci. Občni zbor „Zavednosti“ je 28. augusta v Soboti v Martinišču ob 9. — Odbor. Sv. Jürij. Gdč. Gizela Gumilar Poštarica je s prvim augustom premeščena v Dol. Lendavo, na njeno mesto pa pride gdč. Ela Novak iz D. Lendave. — Kak tüdi g. Vinko Bibica carinik je premeščen v Cmurek i tamošnji g. carinik pride sem. Obema na novi mestaj želemo božega blagoslova. Sotina. Sotinska ognjegasilno drüštvo je dalo postaviti lepi novi gasili dom, šteri bo 3. sept. t.1. slovesno blagoslovlen. Ob 10 bo sv. predga i sv. maša na prostem pri domi. Ropoča. V nedelo popoldne je pobila naše krajo. Najbole je bila še na Austrijskom i od tam po Gerlinskom, Fükšinskom, Kraškom i Pertoškom hatari napravila velika škodu. Pertoča. Pred dvema tjednoma so kmeti Črpnjaki v Ropočah vkrali po noči 2 kravi. Krava so še tisto noč prek meje spravili. Najšli so je pri Sv. Ani na austrijskom, švercare i tovaje pa v Fükšincih. Zahvala. Najtoplej se zahvalüjem g. ar. Sesardiči, zdravniki, ki je po izredno finoj operaciji rešo živlenje moje soproge i mojega sinčka pri porodi. — Dr. Tibor Peklo, lekarnar v Beltincih. Lipovci. Vtopo se je Franc Jona 16 letni sin v Bakovcih. Velika žalost je napunila starše i rodbino. Molimo za düšo pokojnoga. 4 NOVINE 27. augusta 1933 Navuk za tretjired je dnes 27. v Črensovcih ob 2 popoldnevi. Martjanci. V 88 leti starosti je Vmrla 18 t. meseca najstarejša žena v občini Luthar Marija. Bila je v celom živlenji Zdrava i rada hodila v cerkev. Bog njej daj večni mir. Novine dnestjeden bodo vekše i posvečene Presv. Olt. Svestvi za euharistični kongres v Turnišči. Prosimo vse, ki želejo kaj napisati za to številko, naj pošlejo do 28. v Črensovce. Ta številka de koštala za nenaročnike 2 Din. 51 narodnih pesmi štiriglasno je izdao Marko Bajuk. Dobijo se v Ljubljani, Nova Založba. Pesmi so frlice. Toplo se zahvalim vsem, ki so moje siromaške stariše podpirali z dari i trüdi ob priliki moje prve svete meše. Bog povrni vsem. Za vse vaše dare i trüde bom proso pri svetih mešah božo pomoč na vas. Törnar Anton salezijanec, novomešnik. Po katoličanskom sveti Koreja. Povsod, gde se začne širiti katoličanska vera, se širi z ednim tüdi civilizacija i kultura tistoga naroda. Misijonarje izdavajo slovnice kak se naj piše po jeziki poganskoga naroda i drüge knige. Pismenost so povsod razširili katoličanski dühovniki. V Koreji, štera zdaj spada pod Japonsko, je stojezero katoličanov. Očevje benediktinci, ki misijonarijo v toj deželi, pripravlajo izdajo mešne knige, po korejskom jeziki. Drüžba sv. Petra Klavera je že vnoge slovnice izdala, iz šterih se lehko navčimo razne afrikanske jezike. Tiskarne misijonarov i njihove novine. V denešnjem časi je ne mogoče vero širiti samo z predgami v cerkvi i navuki vu šoli. Na sto i stojezere slabih spisov se den za dnevom prikaže i odvrača lüdi od Boga. Zato se mora cerkev proti tem sovražnikom tüdi s tiskom braniti. Vrag se je zdaj v črke, litere skrio. V nje moramo zato mi, ki Kristuša lübimo, njegovo istino skriti. Misijonarje to delo kak najlepše opravlajo. V Ažiji majo 67 katoličanskih tiskarn, v Afriki 38, v Ameriki 10, v Oceaniji 14. Novin, časopisov pa izdavajo misijonarje v Ameriki 11, v Afriki 15, v Ažiji 77, v Oceaniji pa 7, I mi katoličanci Slovenske Krajine mamo kakšo katoličansko tiskarno ? Niedne ne. Pa mamo katoličanske liste? Te mamo, samo ka si je slabo naračamo, še slabše pa plačüjemo. Za vse je prle penez, kak za Boga i njegovo pravico. Pesmarje pazite ! Od veči strani so naznanili, da pesem, štero bi naj spevali na proslavi v Turnišči po pozdigovanji i štera se glasi : Eto je veliko svestvo ..., Vnogi lüdje ne vejo več. Tüdi so jo že prle skoro v vsakoj fari malo inači spevali. Zato se spored pesmi v telko spremeni, da bomo po pozdigovanji na mesto gornje pesmi spevali sledečo: 1. Tebe ljubi duša moja, o Zveličar moj! Tvojo naj sladkost okuša, daj ji pokoj svoj. Pridi, pridi, skleni se z menoj, naj bo skoraj srce moje dom prijazen tvoji 2. Sladki Jezus, hočem dati čisto ti srce ; tvojo voljo spolnjevati, moje so želje. Pridi, pridi, skleni se z menoj, naj bo skoraj srce moje dom prijeten tvoj ! To pesem si lehko tü izrežete pa vzemete s sebov. Po državi. V Lučnah pri Trati v škofjeloškom okraji na Kranjskom so razpüstili prosvetno društvo. Gda so to orožniki naznanili tajniki Dolinar Ivani, kmetskomi človeki, je te prav trdi kmetski izraz rabo na pripombe Orožnika Simonišek Auguština, da „zdaj lejko pri Sokoli čte knige kama naj se spiše.“ Dolinar je na to v svojoj kmetskoj prostosti odgovoro etak : „Ja hudiča ! Vse z enim oljem namazati, kakor prašiče, pa bomo vsi enako smrdeli.“ Zavolo te izjave je bio zatožen, ka se je zagrešo proti 4. §-ki čuva javni red i varnost v državi. Sodnik je Dolinara oprostio, ar je z svojim prostim govorom ne šteo Sokola žaliti, nego samo telko je šteo povedati, ka se dve stvari tak včasi ne moreta zednačiti. Trgovinsko pogodbo je sklenila naša država z Austrijov i Madjarskov. Z Austrijov posebno na to gledoč, keliko živine i svinj lehko izvažamo, z Vogrskov pa gledoč pšenico. Po znižanih tarifaj lehko zvozimo v Austrijo 5000 vagonov. Tjedensko lehko zvozimo v Austrijo 2000 debelih svinj, 400 na poldebelih, 170 glav goveje živine, 210 metrov špeha i teliko teletine. Perotnine letno lehko zvozimo 18 jezero falatov i to več gosek kak ove perotnino. Mešana komisija naših i austrijskih urednikov se bo sestala vsako polletje, da si pogučijo od žel edne i drüge strane. Oda se več posestev od 2 do 30 oralov v okolici Apač i Cmureka. Što bi rad küpo, naj se obrne osebno na Harčan Jožefa, Žepovci, p. Apače. Nedela po Risalaj XII. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Evang, Sv. Mátaja XVIII. Vu onom vrejmeni: Pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto : Prispodobno je včinjeno Kralestvo nebesko k-človeki Krali, ki je šteo račun činiti s-vojimi slugami. A gda bi začao račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentumov. Gda bi pa ne meo, odket. bi plačao, zapovedo ga je gospod njegov odati, i ženo njegovo, i sini, i vsa ka je meo, ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoreči: mej potrplenje zmenom, i vsa ti plačam. Smilüvao se je pa gospod, nad onim slugom, odpüsto ga je, i dug njemi je engedüvao, Vö idoči pa on sluga najšao je ednoga z-svoji slüžbeni tivarišov, ki je bio dužen njemi sto sodov; i zgrabivši davio ga je govoreči: plačaj, ka si dužen. I doli: spadnovši te slüžbeni tivariš njegov, proso ga je govoreči, potrplenje mej zmerom, i vsa ti plačam. On je pa nej šteo ; nego je šo, i vrgo je njega v temnico; dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi slüžbeni tivarišje, štera so so se godila, jako so se razsrdi; i idoči so pripovedali so Gospodi svojemi vsa, štera včinjena. Teda je prizvao njega Gospod njegov, i veli njemi: nečamuren sluga, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nej li se je trbelo zato i tebi smilüvati nad tvojim slüžbenim tivarišom, kak sam se i jaz nad tebom smilüvao? i razsrdivši se Gospod njegov, dáo ga je hohárom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i oča moj nebeski včini vam, či ne odpüstite vsaki brati svojemi z-srca vašega. * Če ščeš odpüščenje zadobiti od Boga, moraš prle ti odpüstiti. Ve te Jezuš navčo moliti: odpüsti nam, kak i mi odpüstimo. Zato če ti ne odpüstiš, Bog tüdi tebi ne odpüsti. Prerani grob šestošolca Fartelj Viktorija. Dan za dnem se za vedno od nas poslavljajo mladi dijaki, še polni živlenja. Eden najde svoj grob na žgočih gorskih velikanih, drugi zopet v deroči vodi, tretji, ki si ne more več privoščiti ne planin, ne hladne in osvežujoče vode, na mučni bolniški postelji. K tretjim lahko uvrstimo tudi našega dragoga pokojnoga Viktorja, saj je celi dve leti bil priklenjen na bolniško posteljo. Bolehal in umrl je za jetiko. Pokojni se je zdravil v raznih bolnicah, toda ozdraveti ni mogel. Dva tedna pred smrtjo so ga pripeljali (domov) v rojstno vas na Petanjce, kamor si je sam želel. Vsi smo vedeli, da je prišel domov umirat. In res, 14. avg. ob 9 uri zvečer je zatisnil svoje trudne oči za vedno. Pokopali smo ga 16. avg. popoldan. Pogreb, ki ga je vodil domači župnik vlč. g. Krautz Jožef ob asistenci bogoslovcev, je bil nad vse slovesen. Posebno tovariši dijaki in akademiki so se ga udeležili polnoštevilno. Bilo jih je okrog 50. Za slovo so mu zapeli: na domu „Vigred se povrne“ in na pokopališču „Blagor mu“. Od pokojnega se je poslovil v kratkih besedah g. bogoslovec Gabor Alojzij. V lepih besedah nam je očrtal pokojnikovo življenje. Iz govora smo zvedli, da je pokojni, poleg študija, pisal tudi pesmi in večje pripovedno delo, ki ga pa ni mogel končati. Gimnazijo je študiral v Soboti in tu, kot gojenec „Martinišča“, dovršil pet razredov. V šesti razred je pisal v Ljubljani, a žal ga ni mogel več končati, Z bridkim srcem je moral gimnazijo zapustiti in si iskat leka po bolnicah, dokler končno ni skiral. Strašem, posebno očetu in sestri, ki se nista mogla udeležiti pogreba, ker sta na sezonskem delu v Vukovarju, naše iskreno sožalje. M. p. v. m. ! Za tiskarno Balkányi Emest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.,. Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.