11. štev. Novo mesto 1. junijn XXTL letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1, ia 15. vaaeega meseca. CeD» jim je s poštnino vied za celo leto napifj 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemiijo, Bosno in druge evropske di-žave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroćnmo in ustnanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. E GOSPODARSTVO- PodobB 1. Podoba 2. Kdor ima pa prav dosti vinograda, tisti kupi naj s\ pa nameato žvepljalnega nićlia, žvepljalni 8tn>j, kakor-šnega se na lirbtu dobí. —1— Kake méhe naj rabimo za žvepljanje? Za vsako delo treba primernega orodja, in Čim boljše, cini pripravnejše je orodje, tem uspesnejsi, in 8 tem manjšim trudom gre delo izpod rok. Tako treba tudi za žvepljanje trt proti grozdni plesnobi primernega orodja. Za prvo žvepljanje ao najboljše tako zvane Žvepljalne pusice, kakorine smo šele pred kratkem priporočali. Za poznejše, za drugo in vsako sledeče žvepljanje BO pa žvepljalni mť^lii boljši in priporoČljivejai, poHcbno pa žvepljalni stroji. Méhov imamo pa zopet Veè vrst, kateri fc po tem razločujejo, kako da so narejeni in sestavljeni. Po njili lioljši ali slabši sestavi, razločuje se potem tudi ročnost dela ŽVepljanja in pa kakovost istega. V obèe imamo dve glavni obliki žvepljalnili mć-liov. Prva je podobna navadnemu mOLu, kakoršnega se uporablja za ogenj pihati, glej podoba štev. 1, druga ima pa okrogli meh, v katerem se na-liaja špiralicna zmet, glej podoba štev. 2. Žvepljata pač obadva mćlia enako dobro, aH velik razloček je pa v tem, 8 katerim da se žvepljanje ložje in z manjšem trudom vrši. V tem ozini gre pa pač mehu podobe štev. 2 odločno pred-ïi»8t in to zato, ker se z njim z Veliko manjšem trudom žveplja, ^ur žvepljanje z njim Človeka skoro nič ne utrudi, žvepljanje z méhora stev. 1 utrudi pa človeka jako, ^•(0 dolgo z njim dela. 'l'a razloček pride pa od tod: štev, 1 se mora z obema rokama goniti, in ob ®iem z obema rokama tudi v gotovem ravnotežju obdržati. To poslednje delo je pa tem težavnejše tem utrudljivejie, čim več ko je žvepla v pusici, to dela méli težak. In ako človek celi dan s takim méliom žveplja, bolé ga roki zadaj za pestmi (la je joj. i\íéli štev. ii se pa z levico drži, fiamreč na levici méli med delom leži, in z desnico se pa prav na lahko goni, ravnotežja ni treba pa ni-kakega vzdrževati. Zato priporočamo našim vinogradnikom méh oblike podobe stev. 2, ne pa onega stev. 1 . S Čim vežimo trte. 'J>te po naših vinogradih moramo povezovati. To povezvanje deli se v dva dela; 1.) v povezovanje debel in napnencev, sploh lesa, in 2.) v povezovanje po-gnankov. Prvo povezovanje imenovati bi mogli tudi zimsko, drugo poletno. Za zimsko povezvanje se je posluževati bek vrbja, ne pa brezovih šibie, kakor se to v kaj dostih krajih po Dolenjskem godi. Že v lU. številki „Dol. Novic" lanskega leta svetovali smo našim vinograd ni k ono, da bi si zaplodili posebno ru-javo vipavsko beko v zadostni meri, ker je ona neprimerno boljša memo domače rumene. Kmetijska šola na Grmu je oddajala spomladi sajenice te izborne beke po že smešno nizki ceni. J^a glej čudo ! več odjemalcev zglasilo se je za nje iz Štajerskega, kakor pa iz r^Ie Dolenjske. In ako se Iiodi zdaj po naših vinogradih, ter opazuje, s Čim da so trte vezane, kaj se zapazi? Da so v zvečine ali s klanimi bekami, toraj vitrami, osobito pa z vrbjem ob potokih nabranim, ali pa clo z brezovimi sibicami zimsko povezane. To kaže pač, da se bek za vežnjo trt pri nas se veliko premalo prideluje, da, pri gotovih gospodarstvih, kar niČ ne prideluje. To je ravno, ako ne jako žalostno, vsaj jako nerodno videti. Zelo ravno tako nerodno je to videti, kakor bi bilo nerodno videti krovca, kateri bi se kritja kake slamnate strehe brez takozvanili krovnic lotil. Zato svetujemo, priporočamo, da prosimo naše vinogradnike, naj se že vendar pridelvanja bek v zadostni meri lotijo. Kadar bodo obveščeni, da kmetijska šola na Grmu, sajenice naj priporoči ji vej še vipavske nijave beke oddaja, sežejo naj po njili. Saj za začetek treba le par sa-jenie, za poznejšo pomnožitev rabi se že latiko doma pridelane. Pa tudi glede obrezvanja bek nam je nekaj omeniti. Pri nas na Dolenjskem se beke navadno šele takrat obřeže, kadar se jih ravno potrebuje, kadar se jih ima že za vežnjo v roke vzeti. To zopet ni prav, in sicer iz dvojnega vzroka. Prvi je tale: Za vsako delo naj se ima vse potrel)no že pripravljeno, že pri rokali kakor pravimo, tako da ni treba eno ali drugo šele iskati, šele pripravljati, ko se ima že rabiti. In to naj vel ja tudi glede bek. Po vipavskem zgledu naj ae beke že na jesen poreže, ter po zimi, ko jc zato zlat čas doma pripravi, to je obreže, sortira, v šopke poveže, t.ako da so za spomladanjo vežnjo kar pripravljene, ter v hladni ter dovolj vlažni kleti shranjene. Dntgl vzrok zaradi katerej^a naj bi se že jeseni po Dolenjakem beke po-rezalti ter pripravile je pa tale. V jeseni ni beka soČna, ni muževa, kakor po dolenjsko pravimo, in obrezovanje jej toraj nič ne škodi. Nasprotno je pa beka na spomlad že aočn;», no že sočno obrezovati, pa nikakor pravilno delo ni, ker ono akodi rastlini. Zdaj ne pa zmenimo nekoliko o povezovanji po-gnankov na trtah, ali o poletni vežnji. Ta vrsi se ravno zdaj po našili vinogradih in s čim se pognanke veže? /i slamo namočeno v vodi, rafijo, in tudi z takozvanim jute-motozom. Vpraša se, katero vezilo raed temi je najprlporočljivejše ? Odločno slama, in sicer zato, ker je ona prvič najcenejša, saj se jo vendar doma pridela, ker gre drugič z njo vežnja najhitrejše izpod rok, in ker tretjič ni mogoče, da bi slamnate vezi pognanke prejedale, ter da bi se valed tega po-gnanki tik vezi odlomavali, in naj še tako silen veter piha. Hatija lik, jute-raotoz, vse to se mora kupiti, in je eno kakor drugo odločno veliko dražje, kakor pa slama, in naj bode, da se mora i to kupiti, ker ae je znablti doma ne prideluje. In kako počasno ne gre vežnja a tem vezilom v primeri z ono, zvrseno ae slamo, iz pod rok. Frej kakor se poveže le enkrat z rafijo ali jute - motozom, poveže ae že lahko trikrat se alamo. In koliko pognankov ne preje pri silnem vetru ratija aH jute-vez? Pa glej zopet čudo! In pri vseli naštetih prednostih slame, kupujejo naši vinogradniki po prodajaliiicali rafijo in jute-motoz. Da, to delajo še celo taki, kateri imajo doma slamo na podu. Ali ni to več kakor smešno? — Gotovo! In zato svetujemo naším vinogradnikom, da se za vežno pognankov le slame poslužujejo, lepo prikrajšane ter namočene slame, ne pa drtizega vezila. S slamo zveže naj pa vsak pognanke tako, kakor se na njivi a povesil anopje veže, ne pa tako, kakor se veže z be ko, kajti poslednja vežnja je zanič, ker se zopet razveže ob količkaj hudem vetrn. —1— mlado goved. Če tiočemo veljati za dobre živinorejce, se morajo te razmere popolnoma premeniti. To ni zadosti, da le tu in tam zredimo vsled ugodnih lastnosti) posameznih ži"ali kaj posebnega, ampak treba je, da prirejamo in redimo sploh lepo živino, tako da se laliko vsak čas ponašamo z njo. Dober in zaveden živinorejec ima v svojem lilevu zmeraj lepo živino, ki je dobra za užitek in za pleme. Dokler ne pridemo tako daleč, je boljše, da molčimo o kakili posebnih vspehih. Ako amo v živinoreji zaostali za drugimi deželami, temu 80 krive nase gospodarske razmere, zlasti pa pomanjkanje krme. Pri nas manjka zadoatne krme, in zato so tudi vspelii tako pomanjkljivi. Ko bi imeli po naših krajih več krme, bi ae tudi pri nas dosegli ugodnejši vspehi, ali pomanjkljiva reja zadržuje ves razvoj in vse zboljšavanje naše govedi. Kakor ne more slabo obdelano in slabo gnojeno polje dajati bogatili pridelkov, ravno tako tndi slabo rejena živina ne more dajati posebnih koristi. Zato pa proČ s tisto polovičarsko rejo, ki je pri nas v navadi! lioljše je rediti manj živine, pa tisto dobro, kakor nasprotno. Sicer so pa razmere za pridelovanje krme pri nas ugodne, in le želeti bi bilo, da zboljšujemo našo živinorejo a pomnoženim pridelovanjem. Stoprav potem se lahko približamo drugim deželam, ki so v Živinoreji pred nami, in lahko postanemo boljši živinorejci kakor smo sedaj. —r— Dolenjci kot živinorejci. Dolenjci smo v živinoreji nekoliko napredovali, ali da bi dosedaj kaj posebnega dosegli in da bi se mogli ponašati pred svetom s svojo živinorejo, tega menda ne bo nihče trdil. K.0 bi hoteli našo živinorejo prav označiti, imenovati bi jo morali k večjem „srednje dobro". V premnogili slučajih je pa slaba. Prav dobri in zavedni živinorejci se na Dolenjskem lahko seštejejo na prste, tako malo jih je. Zgodi se pač, da se časih tu in tam zredi kako posebno lepo živinče ali da se opita par prav lepih volov, ali to so izjeme, to so slučajni vspehi, iz katerih se ne da sklepati na kako posebno zmožnost naših živinorejcev. To so bele vrane, ki se pokažejo, ki pa zopet izginejo, tako da ni pri takih gospodarjih ne sluha ne duha o kaki boljši reji, kakor je n, pr, pri sosedu. Ako se pri naa kaj posebnega zredi, je to večidel slučaj, ki ga je pripisati navadno bolj ugodnemu razvoju in dobrim lastnostim dotičnih živali kakor pa zavednosti in sposobnosti dotičnega gospodarja, kajti kakor hitro pridejo take živali iz hleva, pa smo z našo rejo tam, kjer smo bili prej. V takem blevu najdeâ navadno bolj slabo rejeoe krave in večidel zanemarjeno Naše „gmajne". Po nekaterih dolenjskih občinah imamo še zmeraj obsežne gmajne, ki se rabijo za skupno paŠo. Te gmajne BO ostanki iz časov prejšnjega gospodarstva in ao danes le se zrcalo naše starokopitnoati. Ker ne sodijo v današnje čase, ko je treba zemljo veliko bolj izkoriŘčati in bolj skrbno obdelovati kakor nekdaj, so se marsikje razdelile. Drugod se bodo pa se razdelile, kajti greh žo in škoda bi bila, ako bi se prostori, iz katerih se dajo napraviti najlepši travniki in rodovitne njive, puščali v tako zanemarjenem stanju kakor sedaj. Ko bi nase gmajne nekoliko snažili in pametno rabili, bi imele še nekaj pomena za našo živinorejo, ali pri sedanji rabi in sedanjem brezgospodarstvu ga nimajo, in zaraditega je bolje, da se danes razdelijo kakor jutri. Glavna napaka pri naših gmajnah je to, da ni na njih nobenega gospodarstva in da se za nje čisto nič ne stori. Vsak dela na gmajni kar hoče in pase, kolikor hoče in kar hoče. Zato so pa tc gmajne tudi v tako sramotno-žalostnem stanju. Preobila živina, ki ae goni dan za dnevom na te gmajne, ahodi vse in napravi veČ Škode, kakor je koristi. Pri tem trpi živina in pašnik. Živina se prcpeka na solncn in tava lačna okolu. Kar ne shodi goveja živina in konji, to razrijejo prašiči, ki bi se sploh ne smeli pasti skupaj z drugo živino, ki se pa spuščajo vseeno na paso, ker deia vsak po svoje, in ker se za vse to nihče ne zmeni. Ali ni škoda zemlje, ki bi dala v ravnih legali lahko najlepše travnike in njive, da leži zanemarjena in tako zavržena? Koliko več bi se lahko pridelalo krme, ko bi se take gmajne razdelile, in ko bi se dobljeni prostori obrnili za setev detelje, napravo travnikov itd, ? Po teh shojenih in zanemarjenih gmajnah se pogubi pa tudi veliko gnoja, ki nič ne zaleže, ampak nasprotno, ki več škoduje kakor koristi, ker ga puščamo v nemar. Za vee ta {çnoj srao prikrajšani. Škoda, ki se {^odi po takili gmajnali, se pozna toraj povsod, pri živini, pri gnoju in na gmajni. Zato je pa skrajni řas, da se tudi nam oči odpro in da se na giuajnali kaj ukrene. Ako 8e nočejo gospodarji sporazumeti, da bi se gmajna čistila in po pameti rabila, naj se gmajna razdeli in naj dobi vsak, kar mu gre! —r— Politični pregled. Hohenlohe je odstopil. To je najnovejša vesf avstrijskega političnega življenja, ki je presenetila vse brez izjeme. Odstop komaj imenovanega ministerekega predsednika, na katerega so stavile vse stranke velike nade, utegne imeti jako neljube posledice za avstrijsko vlado. iVinc Holienlolie je obljubil pri svojem prvem nastopu v zbornici, da bo varoval avstrijske koristi nasproti Mažarom, osobito v vprašanju samostojnega ogrskega carinskega tarifa. Tak tarif bi nmogo škodil avstrijski obrti in trgovini ter je nadaljen korak k popolni ločitvi Avstrije in Ogrske. V državnem zboru bi noben poslanec ne bil pritrdil takem« predlogu, in tudi ministri so bili zoper to. A cesar je že 7. in 8. aprila obljubil Wekerlu (ogrskemu ministerskému predsedniku) in Košutu, da bosta smela svoj Čas predložiti ogrski zbornici samostojni cgrski carinski tarif. In sedaj je dal to dovoljenje; 29, majnika je bil tozadevni zakonski načrt predložen v ogrski zbornici. Spet enkrat so zmagali Mažari ! Ctm so to izvedeli avstrijski ministri, brž 80 prosili (lesarja, naj jim dovoli odstopiti. In odstopili 80 vsi: princ UoIienlolie in drugi ministri. In kar je jako redko: Holienlolie ima v tem vprašanju za seboj tudi vso zbornico ! Državnozborski poslanci so bili jako Ogorčeni, ko je bila že prej napovedana eeja za 29. maj kar na enkrat odpovedana ; z vso silo so zalitevali za 30. maj sejo in tudi dosegli svojo zalitevo. Kaj se je v tej seji godilo, nam ta Čas še ni znano, a gotovo je bila viliarna, ker čutijo vsi do malega, da je s tem prizadejana avstrijskim narodom velika sramota ter hud udare(\ — Volivna preosnova je tako spet za nekaj iasa odmaknjena, in to nekatere izdajavske duše močno veseli. — Novih ministrov kajpada še ni, in bo imel tesar veliko težavo dobiti moža, ki bi si upal zagovarjati postopanje ogrske vlade; če pa kdo poskusi, ÏJo se prej moral iti nego princ Holienlolie, ki se je pokazal s svojim ravnanjem moškega, značajnega, od-Itritega, neomadeževanega moža, čeprav tudi on bržčas le bi mogel izvesti volivne preosnove radi trdovratnosti Nemcev, ki zahtevajo toliko poslancev, da jim je za yedno zagotovljena premoč v Avstriji. Kaj bo vse prišlo 'i! tega, se niti ne da brž dopovedati, toda ako se ne ^odo te stvari z lepa in kmalu uredile, utegnemo doživeti viharjev podobnih onim 1. 1848. ('as je pa že tudi, da se pride vendar enkrat na sled skritim doma- sovražnikom države in ljudstva. Silno viharna je bila seja državnega zbora dne maja, ko so voHli odposlance za skupne delegacije. Pred zbornico se je přivalila množica demonstrantov s črno-rumeno zastavo. Demonstrirali so branjevci, mali trgovci, trgovski pomočniki in vajenci proti yradniskim konsumnim društvom. Tu pred zbornico so Jim policaji iztrgali črno-rumeno zastavo, na kar je nastal velikansk pretep, in ljudstvo ni odnehalo, dokler ni neki poslanec policajem zastavo iztrgal in jo dal demonstrantom nazaj. Kadi tega nečuvenega postopanja policije je nastal velik vihar v zbornici sami ; poslanci so zahtevali, da se stvar strogo preišče, krivce pa kaznuje po zasluženju. 22. maja je cesar slovesno otvoril ogrski državni zbor. Nameraval je dalj casa ostati v Budimpešti, a je kar nagloma odpotoval. Zakaj, se ne ve, ampak samo ugiba. — Kolika in kakšna svobnda da vlada na Ogrskem za neogrske narodnosti, samo dvoje: slovaškim duhovnikom je bilo prepovedant» kandidirati v državni zbor, a mažarskim ne. Nek župnik je odpuščen iz «Itižbe samo zato, ker je agitiral za slovaškega kandidata. Če postopajo cerkvene olilasti tako krivično, kakšna mora šele biti pravičnost posvetnih oblastij ! Ruska državna duma dela velike preglavice carju in vladi. Duma je namreč poslala na carja adreso in odposlanstvo z zahtevo, da se da splošno pomiloščenje vsem političnim kaznjencem ter odstavi sedanja vlada. Odposlanstva car ni liotel vsprejeti, na adreso pa je odgovoril pravosodni minister tako klavrno in nerodno, da je šele prav razdražil poslance, liazmere so se na Ruskem vsled tega tako poostrile, da ne bo nič čudnega, ako izbruhne splošna revolucija. Da car noče odneliati, krivi so zvečine njegovi svetovalci, ki menijo, da se bo dal narod oplašiti in ustrahovati z orjaško silo. A krivično prelita kri kliče le še po krvi. Tiskovna pomota. (Kotiec.j Vdova pravi: „Res mi je zapustil moj moi malu zbirko knjig, katerili nisem hotela prodati in jih hranim za svojega sina Milana. Toda med njimi ni ne ene knjige pisane v angleškem jeziku." „To pač ni res, gospa," odvrne tujec nekoliko nevoljen, „Prav dobro vem, da so tn dobiti angleške knjige! NalaàS za to sem prišel semkaj, da napravimo kupčijo. Prosim, berite!" To reće in izvleče Časopis iz žepa ter ga pokaže zaćiiđeni gospe, „Glejte, tu je vaša hišna številka 63. Tu stoji tiskano, da je v tej Iiíbí naprodaj nekaj angleških knjig in celo prav rfdkili." „Zares, to številko ima naša liiša in nase stanovanje," pravi gospa, „pa kako je ta številka pri&la v časopis, tega sj pa ne morem raztolmačiti," Sedaj pristopi Milan, pogleda časopis in pravi: „To je tiskovna pomota. Vem za tisto knjižnico; sam sem bil tam ter bi si bil rad kupil kako knjigo, a nisem imel denarja. Mesto 6S pa bi moralo biti tiskano 93," Tuji gospod je umolknil za nekaj časa. Ni vedel, kaj hi rekel. V zadregi se je oziral na okrog po sobi. B la je jako snažna. Oprava je bila sicer stara, a v dobrem stanu. Videlo se je, da so ti ljudje imeli kedaj boljše dneve. Na veliki mizi je še stala svetilka, ter jo ležalo razno žensko rodno delo; mati in hčere so delale ali pozno v no6, ali so pa začele ie zjutraj zgodaj. Na manjši mizici je stal zajutrek, kava, a v svoji ialosti so popolnoma pozabili nanjo. Zapazil je tudi dragocenosti, katere ste gospodični razložili po mizi. In kamorkoli se je ozrl, videl je stari gospod revščino, a poHtenost ter snago in red. Smilila se mu je ta družina in solza se mu je prikradla v oko. Potem spregovori: „Ljuba gospa svétnikova! Zdi se mi, da meje previdnost Božja pripeljala semkaj v vase stanovanje; povod temu pa jo bila tiskovna pomota. Hotel sem izdati za knjige znatno svoto denarja. Prav zgodaj sem vstal, da ne bi prišel pred menoj kdo drugi in kupil knjige. Pa če stvar prav premislim, tistih knjig jaz niti ne potrebujem ne; imam jih vse, samo krasno Tfzaue niso. Bom pa denar bolje obrnil. Vaš sin lltlan bo pul leta prav lahko izhajal na vseućiliiču s tem denarjem, med tem pa se bo že kaj kje odprlo. Jaz sem lord Chliiïord in osebni prijatelj naučuega ministra; bom govoril ž njim » vaši zadevi." Potem da denarje, biLi je deset velikih cekinov, začudenemu Milanu in reče: „Imejte Boga vedno pred «Êmi, Ućite se pridno in nikar se ne spuščajte v razuzdane norosti vse-učilisčne mladine; tako ste kedaj lahko opora materi in sestram." „Na svidenje," je še rekel, in odšel. Milan, gospa in gospodični, vsi so kar strmeli. Ko so se nekoliko zavedli, hvalili so dohrotljivo previdnost Božjo. Milan je čez eno uro potem že odpotoval, ves srečen in vesel 1er poln dobrih sklepov. Lurd je ostal mož beseda. Potegnil se je za Milana pri ministru in tudi pri drugih veljakih. Oblasti so dale stvar preiskati, in kaj so našli? Oai tekmec Milanov je bil pravi pnhloglavec, kateremu ao do stipendije pomagale le dobre besede razlieuih zavetnikov, ki so se dali preslepiti njegovemu gladkemu obnašanju in sladkim besedam. Stipendijo je dobil Milan. Pridno se je ući], vziirno obnašal in tako kmalu prekosil vse svoje sošolce. Njegova nadarjenost in vestnost mu je pomagala, da je kmalu dobil službo, v kateri se je pomikal naglo višje in višje ter se prav mlad postal sodni svétnik. Bil je svoji materi ponos, veselje in opora. Sam je večkrat pripovedoval to zgodbo, da je pokazal, kako skrbna je Previdnost, Dostavil jei „Dobri Bog je tako ukrenil, da mi je podlaga moje sedanje sreie tiskovna pomota," DomaČe vesti. (Stolni prost prelat dr, Kulavic) je umrl nenadoma na otrpnjenju možganov dne 18, maja ob 4 uri pop. — Kojen je bil 23. marca v Podgradu pri Mehivem kot sin tamošnjega néitelja. Na gimnaziji je bil vedno najodličnejsi iiče-nec. Po izborno doři-šenih bogoslovnih naukih je bil posvečen v mašuikft dne 3. avgusta 1862. L 1863, je bil poslan na Dunaj, koder je 1, 1877, dosegel ćast doktorja sv. pisma. — L 18114 je postal c. kr. dvorni kapelan in študijski ravnatelj ter ekonom v Avguštineju. Oatal je tu 16 iK. Pustal je potem stolni kanonik in vodja semenišča (1. 1885 ), 1. 1902. pa stolni ppiHt ljubljanski. — To je prav kratek ooris njegovega silno bogatega in plodonosnega življenja. Rajni gospod prost je bil vseskoz neomadeževan, vnet duhovnik, Sřojemu poklicu zvest in udsn z vsem srcem, bil .je dalje na bogoslovnem poljn zares učeu ak, ii doma tudi v mnogih posvetnih vednostih, vi h tega pa ć ovek silno plemenitega srca, katerega 80 povsod cenili predstojniki, ljubili enaki mu, spoštovali podložni; bil je pa tudi zvest in ljubeznjiv prijatelj ter očetovsko skrben in dober, četudi natančen predstojnik. Dobrote, ki so očitno in skrivši potekale iz njegove, roke, ao neštevilne; poplačal nin jiit je že Gospod Bog. Úeprav v visokih službali, ni nikdar pozabil svoje rodne Dolenjske; mehkega srca je sploh silno ljubil naravo, a sredi naših vinorodnih gorie se e kar pomladil, in čil, svež, ves prenovljen je odhajal iz Do-enjske, za katero je na marsikakern visokem mestu srčno rad zastavil svojo vplivno besedo. Da si mn omenil domačega kraja, razjasnilo se mu je lice in postal je živahen, vesel vkljtih mnogoterim skrbem svojth obi nih častnih služb. In to mu je posebno v čast, da je ostal vseskoz in vedno vrl Dolenjec, zares domoljub v najboljšem pomenu besede. — Svetila mu večna luč in naj uživa večno plačilo za vsa dobra dela! Bodi mu s temi vrsticami postavljen zares priprost, a prisrčen spomenik udanega in hvaležnega učenca. (Umrl je) dne 22. m. ni. v Ljuli^ani g, Josii» .TûfiHi;, brat prcvz. jr. knezo.škofa dr. Ant, Bonav. -1 cgliča, jio kratki a silno mučni boJoziii. Hajni jc bil nepozalicn in nenadomestljiv načelnik ozir. sotnidnik preititiofiili naših ř,'0Bp0ilarskih drustov in naprav, pred vsem „Zudnižnc zvezo" in „Gospodarsko zveze", kt bosta najbolj pOříre.ša]i skrlincfía iu natančnega posjioda. Tih, miren Je bil priden kakor čebolica, marljivo delaven od zore do mraka. 1'rcohiluo delo j^a je končalo. Počivaj v mini bla}:ri značajni mož! (Prihod novega g. deželnega predsednika Teodorja Schwarza vNovomesto.) Dne 29. m. m. je pričel g. deželni predsednik svoje uradno popotovanje in počastil s svojim prvim obiskom dolenjsko metropolo. Na kolodvoru je bil sprejet od mil. gosp. prijšta dr. Elberta, od preblng. g. C kr. okrajne?! gUvarja barona Viljema lîechbacha m od g. novomeškega župana pl, Sladoviča. Nastanil se je g. deželni predsednik v prostiji in kmalo po dohodu obiskal v spremstvu g. prez dijalnega tajnika, cs. kr. okrajnega glavarja Haasa, mil, gosp, prošta. Od 11. do 1. ure so bili sprejemi na C. kr, okrajnem glavarstvu. Sprejeti so bili i si načelniki C. kr. uradov in drugih avtonomnih oblastij, kakor tudi zastopniki svetne in redovne duhovščine. .Tako veliko županov in fibčinskih odbornikov je bilo došlo. Vse je g. deželni predsednik silno prijazno sprejel, ter poslušal njih želje in težii)a Novi g, deželni predsednik je zares ljubeznjivega obnašanja ) tako, da dobi vsak takoj zaupanje do blagega gospoda. Zavoljo tega je bilo prav, da je bilo Novomesto v zastavah m je tako častilo moža, katerega je milost presvitlega cesarja poklicala na tako važno mesto, Popoludne je g, deželni predsednik obiskal gg, načelnike c. kr. uradov in g. mestnega župana, ter si ogledal di'žavno trtnico in klet, bolnišnico čć. usmiljenih bratov in deželno kmetijsko šolo na Grmu Zvečor 80 mu napravili bakljado in med večerjo je svirala godb» meščanske garde, Dné .50, maja dopoludne je g. deželni predsednik obiskal tukajšno gimnazijo in ljudsko denko Solo, ter se prepričal, da je neobhodno potrebno novo poslopje. Lep sprejem so gosp, dežel, predsedniku napravili v zavodu čč, šolskih sester v Šmihelu. Tukaj je prisostoval v nekaterih razredih poduku in se izrekel o vsem jako pohvalno. Zelo laskavo in priznalno a« je g, deželni predsednik tudi izrekel o prenovljenih obeh novomeških cerkvah. Popoludne ob 3, nri je zapustil Novo mesto. Pri C, kr. okrajnem glavarstvu so se od njega poslovili uradniki tega urada in g, mestni župan. Do meje črnomaljskega glavarstva so gospoda deželnega predsednika spremili mil. g. prost, | g. C, kr. okrajni glavar, župan g, Zurc in podžupan g. Znane Šmihel-Stopiče. Malo pred mejo novomeškega oktajnega glavarstva na Težki vodi so dokaj primeren odhod napravili g. deželnemu predsedniku Stopičani. Postavili so lepe mlaje in ' vse je bilo v zastavah. Pozdravila ga je šolska mladina s svojo zastavo pod vodstvom g, župnika .Jakoba Porenta, ki je tudi krajni Šolski nadzornik, g. nadučitelja, g kateheta m gdč. učiteljice, Na Luži je bil sprejet od gveni dne U. niaja 1906, — Dť. P. Defrancesťlii. (Toča) je tine .'1(1.111.711. niipi-ňvilíi silno zniitiio škodo kro.LT Treljoliio^'a iia «kro^-. Mno^'okjo jo vse iiiiiôciio. Nii-tančncjili poročil i)ni':akujct!io. (Tovarua strojev in železol i var na) K. & R. Ježek v Blansk-iin na Moravském, ena največjih tovarn te stroke, priporoča v današnjem liStu svoje izdelke, na kar naše knietsko Ijmlatvo 8 tem opozarjaino s pripombo, da tvrdka dopisuje tmli v slovenskem jeziku, kar je za kranjskega kmetovalci velikega pumena. (Današnji list) obsega deset stranij. Gospodarske stvuri. — (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe) bo v ietrtek 7. lunija t. 1. dopoldne ob 9 uri v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. ;ieleti e, da se občnega zbora udeleže tudi Dolenjci v vecjecn stevi u in da pokažejo napram Gorenjcem in Niiiranjcem, da imajo dnsti stanovske zavednosti. — (PraàiÈja zaprtija odpravljena.) Z ozirom na ugodno zdravstveno stanje pramćjereje v novomeškem, krškem in ôrnomeljskem okraju je deželna vlada razveljavila vse zaporne odredbe in dovolila, da se prašičji sejmoví po Dolenjskem v polnem obsegu zopet odpro, Odprla se je tudi meja proti Hrovaški, tako da so odstranjene vse ovire dosedanje prašičje trgovine lu prašičjereje. To vest bodo naši prašičerejci pozdravili gotovo z velikim veseljem. — (Zadnja prašičja zaprtija) je znova pokazala, da se novomeški okraj veliko premalo peča z rejo plemenih svinj, in da smo xnraditpga Se zmeraj navezani na kupčijo a sosedno Hrnvaško, ako liučemo zadostiti potrebam naše pra-aičjereje. Di)kler liodo pa vlailale take razmere, toliko časa smo izpi>stavlieni nevarnosti, da se prašičja kuga zanese v nasrt kraje, in nam povzroči take sitnosti in toliko škodo kakor to pot, Kaj bi ne bilo veliko bolje, da stopiuui na lastne ndge, da se osaoaosvojimo in poprimeino v prizadetih krajih v večji meri domače prašičjereje? Posebno v ni>vo-nieškem «kraju bi se moral z ozirom na težke izkušnje zad-njeříi časa položaj premeniti. Seveda bi bilo skrbeti po-klit;anim kiogom pred vsem tudi za rejo potrebnih mrjascev v posameznih krajih, zlasti v trebanjskem in žužemberškem, pa tndi v novomeškem okraju, kajti primarijknje jih v teh krajih povsod, kamor pogledamo. Vsaka občina naj bi tudi na to sM-an n'ibiliko skrbela! To bi bilo toliko lažje, ker bi se v vsaki občini gotovo dobili gospodarji, ki bi se odločili za ffjo potrebnih mrjascev. Ali treba je začeti! Sedaj bi bil najugodnejši čas, da se v tej zadevi kaj ukrene, aicer bo vse zopet zaspalo! Pri prvi občinski seji naj se vziime stvar v pretres in razgovor, saj so kmetske občine poklicane, da akrbe tuiii za take zadeve! — (Kako vplivamo pri telicali, da postanejo dobre molznice.) Mlečnost krav se ravna po rodu in krvi. Po dobrih kravah dobiš navadno tudi dobre telíce in dobre molznice. Veliko dosežemo pa tudi lahko sami, ako skrbimo za to, da se vime dobro razvija in da se živali zmeraj do tistega pomolzejo. Ako telice store ob zeleni krmi, je to za razvoj vimena zmeraj veliko več vredno, kakor če store po zimi in o času, ko manjka krme, Ob dobri zeleni krmi se vime najbolj razvija. Pa tudi z miičnimi krmili, ki se pokla-dajn prveanicam, se lahko močno vpliva na boljšo nilečDost. Skrbimo toraj pri takih živalih, da dobe saj nekaj mesecev po porodu prav dobro in zadostno krme, da se bo vime bolj r»z-'ilo in pospesujmo mlečnost tiidi z dobro, krepko in čisto molžo. — (Staje po naših hlevih) ao skoro povsod pomanjkljive. Ne le da ne drže gnojnice in da se na ta način po-Subt veliko dragocenega gnoja, ampak staje se tudi slabo nastiljaj» iii slabo z gnojem zadelavajo, če puščamo gnoj dlje casa pod Živino. Navadno se gnoj zadej nabiia, tako visoko, živali komaj stoje, ker je zadnji konec dosti višji kakor je prednji. Kaj je to prav? Po naših hlevih je treba gnoj redno izkidavati, staje same pe. tako nastiljati, da bo živina lahko ležala in lahko stala. Ce mora mlada živin« z zadnjim koncem višje stati kakor s sprednjim, dobi rada vleknjen hrbet in sploh neugodne telesne oblike. — (Úisti hlevi — najboljše s r ed s t v o proti muham.) Muhe so naši živini veliko bolj škodliive, kakir ai navadno mislimo. Ko bi pri nas nekoliko bolj preudarjali škodo, ki jo povzroče muhe v poletnem času po naših hlevih, hi jih gotovo b(dj uničevali in zatirali, kakor delamo sedaj. Sedaj se pa proti muham navadno nič ne stori. „Muhe so bile in bodo," tako se najraje tolažimo in puščamo to nadležno golazen, da se dalje pomnožuje. Muha je zaraditega posebno škodljiva, ker se tako hitro mnoii in ker tako lahko zaplodi na tisoče in tisoče novih muh. Ker se muhe najraje tam diže, kjer je več nesnage in ker jih imamo prav zaraditega tudi pri nas dosti, zato je treba pred vsem snage, če jih hočemo odganjati. Sltrbimo tedaj za Čiste hleve, ki naj se redno kidajo in dobro prezračujejo. Ker se muhe najraje na stropu drže, je dobn», če imamo tikoma pod stropom stalen zračen prepih, ki odganja mahe. Kjer imajo prezračevalne luknje (line) pod stropom, odganjajo prav vspešno to golazen. Ce ne moremo napraviti takih lin, naj se pa muhe love s sakom; na ta način se jih lahko pokonča na tisoče in tisoče, pusebno v večernih urah, ko sedajo na strop. — (Kratko navodilo glede škropljenja trt proti peronospori.) 1. Proti peronospori se škropi najmanj trikrat na leto. 2. Na 100 litrov vode se vzame 1 kg modre galice in '2 kg ugašenega ali pa I kg neugašenega apna; vsako se zase razstopi in se potem zmeša. Pri tem se ne sme rabiti železna posoda ali železno orodje, 3. Prvo škropljenje se vrši takrat, kadar so mladike zrasle pol metra dolge; to je najpozneje začetkom meseca junija, 4. Drugo škropljenje se vrši 3 tedne pnzneje, torej koj po cvetju, 5. Tretje škropljenje se vrši 4 tedne po drugem, torej proti koncu meseca julija. 6. Pri vsakem škropljenju je treba tudi grozdje dobro poškropiti in nekaj časa poprej mladike privezati. 7. V mokrih, deževnih poletjih uaj se škropi v krajših presledkih, torej vsaj štirikrat na leto. 8. vsako škropljenje je treba pripraviti svežo galico, ker stara ne učinkuje, a. Na suho ali na zeleno cepljene trte je treba škropiti kmalu potem, ko so odgnale, in večkrat v kratkih presledkih. 10. Ce je po škropljenju dežeralo, preden se je galica dobro posušila, je treba škropljenje kar najhitreje ponoviti. — B. Skalický, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem. — (Skrobotec po travnikih in košenicah.) Po naših travnikih in košenicah se nahaja mestoma prav veliko plevela, ki je znan z imenom „škrobotec". Imenujejo ga zaraditega tako, ker škrobota seme, ako zrolo rastlino stresamo. Ta plevel spada med „napol-zajedalke" in je zaradi tega škodljiv, ker se s svojim obilnim semenom močno razmnožuje in ker dozori tako zgodaj, da je do košnje že vse seme zrelo. Kjer raste ta plevel, tam ni nobene prave rasti. Zato pa je ta plevel zatirati. Najbolj storimo, da ga pokosimo, ko stopi v cvetje, ali pa, da ga popasemo v pi'vi mladosti. Ker je enoleten in se zsmore pomnoževati le s semenom, ga na ta način najprej pokončamo. — (Kje je najlepša trava?) Tam. kjer pride gnojnica blizo ali pa kjer se deževnica s cest odceja. To nam bodi migljaj, da je trava silno hvaležna za gnojnico in deževnico, ki je bogata na cestnih odpadkih. Ko bi pri nas gnojnico skrbno nabirali, koliko več krme bi se dalo pridelati! Koliko lepše vspehe bi lahko dosegli potem pri živinoreji! Zato pa ne držimo rok križem, ampak nabirajmo vse, kar je porab-nega za gnoj. Zd gnojnico pa delajmo gnojnične jame! — (Plašenje vran, srak in kavk na koruznih njivah.) Na koruznih njivab, delajo te živali dvakrat v letu prav veliko škodo. Prvič ravno sedaj, to je ob času, ko koruza kali, drugič pa takrat, ko prične koruza zoreti, ko je še mlečna. Sedaj škodujejo te živali koruzi s tem, da jo, ko iz zemlje izkali, izkljuvajo, to je izrujej«, ter požrejo. Ko prične pa kornzu zoreti, razcefrajo jej ličje na klasju in požrejo več ali man še mlečnega zrnja. Ker je škoda na ta način povzročena dostikrat prav velika, je gotovo le koristno, d» navedemo sredstva, s katerimi se jej lahko izognemo. Za kaleco koruzo pred temi živalimi obvarovati, napenjajo v dostih krajih prejo éez koruzne njive. To store na ta način, da prejo na kole, kateri so k fižolu nakolniku zataknjeni privežejo, ter v gotovi visokosti sem ter tje čez njivo napnejo. Ako pa fižola nakolnika na njivi ni, tudi nalašč v namen pîaScnja navedenih škodljivcev kole po njivi zataknejo. To sredstvo ni slabo, da prav dobro je, le nekoliko drago je pa tiidi. Drugo sredstvo, katerega se v ta namen posebno kmetovalci ob zgornjem teku Krke, in v suhi krajini z iiajboljiiim vspehom poslužujejo, je pa tole! Tam nesejo kak velik, že alab, to je ubit ali počen glinast Ione — kakoršne se za kuhanje v pečeh rabi — na sred njive, kjer ga na tla poveznejo, potem pa z večimi okolo njega v tla zapičenimi vejami deloma zakrijejo. Tako povezneni Innc, pride pod nekak vejnati šotor, v katerem ga je še dobro videti. Vrane, srake, kavke menijo bas, da jih čaka v takem šotoiu kdove kak sovražnik, in res se njive ogibljejo, ter puste kalečo koruzo v miru. Kadar pa koiuza že zoreti prične, in je Se mlečna, preženejo ae pa navedeni škodljivci zopet na več načinov. Ali sa napne prejo po vrheh koruznih stebel na ta način, da se je ovije okolo takozvanih banderc. Ali se listje komze ob robu njive z apnom pobeli. Ali se kako vrano, srako, kavko z veliko zvijačo seveda ustreli, ter na visok kol v koruzni njivi tako obesi, da jo veter z napetimi krilami v zraku sem ter tja maje. Najizdatnejae sredstvo je pa gotovo takozvano ogerskn, katero v sledečem obstoji. Prav zgodaj zjutraj, ko spé vrane Še v hosti, splaziti se je treba s puško v koruzo, se tam prav mirno na tla vleči, ter čakati, da se pričnejo vrane njivi bližati. Na to se dvakrat v zrak ustreli in vrane, srake, kavke odlete, ter se take njive več dni ogibljejo, na kar je sredstvo ponoviti. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. G. rtr. Jak. Scbeiiil« za drugo polletje 25 K. Po dr. K. Slancu „bon-vencijunelna kazv-n" 200 K. G. Jan. Jakáe, gostilničar 2 K. Neimenovana 2 E. Veleč. i;, kaplan J. Bemani 10 E. Navomeiilii ojmoSolci 10 K. Loterijske številke. Hlapca konjarja Dražbeni okiie. GRADEC, 19. maja TRST, ii6, maja 6 29 32 44 43 3 9 13 42 47 Dni/beni oklic. sprejme pod prav ugodnimi pogoji neko večje gospodarstvo v bližini Novega mesta takoj. Katero gospodarstvo, pove uredništvo Dolenjskih Novic. (lia-O-I) E MM^ Po zahtevanju goapoiia Josipa Reinorja. prot. tvrillie na Dunaju, IX. Mana-TeresienBtfaaae 1Í) Kastopane pii K, glede nepremičnin pod vlož. Stev. 3;5 d, o. Jnrka vas G5f)8 K «8 h, pDiI tem zneskom fle na prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki «e tiíejo tiapreiniûnin ficetnljiîko-knj žni izpisek, bipntekarni izpisek iz kut.ast.ra. retíitvřne íapisDike i, t., d ) sinejo tleti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeiii soiiirji, v izbi it & med opravilnimi nrami. VatfiSiiia (vaciij), ki je položiti pri dražbi, zna.ia desetino označene cen line vrednosti. Pravice, katere bi ne pripnáSale dražbe, je oglasiti pri sodifiču nai-pozneje v Jražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sloer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine name. O nadaljnili dogodkih dTiižbei>e({a postopanja se obvestijo osebe, katere imajo aedaj tia nepremičninah pravice ali bremena ali jib zndobe v tekn dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkotn prisodlMn, kadar niti ne stanojejo v okolišu spodaj označene sodnije niti ne imenniejn tej v sodnem okrajn stannjoĚega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovem, odd. II. dne i!3. maja lOOti. (Ilit-MI K 355/6 Po MbtevaBjti g. Reiner Josipa, protok, firme na Dnnajn IX. Marije-Terezije eeata 9 zastopanega po dr. Alojzijn Rnžiiki, odvetnikn na Dnnaju I. Marije-Terezije ceata 10 bo vsled naredbe C. kr, viSjega deželnega sodišča v Gradun z dne 17. aprila 19«;, o. št. Ne II 14!);0 dne 4. julija 190G dopoldne ob '.j, 10. url pri spodaj oznatnenjenem sodiSču v wbi St. 6 dražba nepremičulB. l.vl. št. 1082 kranjske deželne knjige, graščine Zalofike (Brel-tenait}, ležečih t davčni občini (ior. Straža in Jnrka vas, na katerih se nahaja grad s stanovanjskimi in «uspodarikimi poslopji, opekarna s krožno pečjo; 2, vi. Št. 1048 i«te deželne knjige, graščina LnknjlSka (Lnsgg), ležeč v davčni občini Prečina, na kateri jo grajska razvalina. K obema gri-siinama spadajo zeniljišia razne ob delavne vrste. 1'rvo zemljišče ima tndi razno pritlklino v živini, gospodarskem in tovarn S m o aS-ïï o w ^ ca " g esa « s ïï o o f ffl S i« tpgí; O m s il to nňnlr * starosti 13—14 let, ki bi ime) veselje do žev-' Ur Ijarske obrti, sprejme se po dogovoru tudi v lastno PPPk J J m oskrbo z vsemi potrebnimi stvarmi Vinko Kaušek, i^s-s-s) čevljar v Sniolinivasi št 11 pri Novem mestu, Prodaja prve košnje nemáke detelje in trave na Skrabčevein posestvu, na Dvoru pri Žužemberku se bode vršila dne 3. junija ob 2. uri popoldne. "VIS Obe vrste so izvanredno lepo vspele. Kozolci in shrambe tudi ZEi dalao uporabo se dobé za nizko planilo. (i08) v PP Jj (62-65 PP J J ItCf . t b r Pozor! Pozor! Podpisana uljudno naznanjata, da se v Novem mestu brivnice zapirajo počenši od 1. junija t. 1. ob iicílcljíili in praz-—«« nikili tociio opoldne, z ozirom na nedeljske goste z dežele Je želeti, obisk p. n. novomeških gostov že ob sobotah. (10*) Odličnim spoštovfinjein J. Svetec, â J. Karas, brivca v Novem mestu. za trgovico z mešanim blagom, čez 14 let star, nekoliko nemškega jezika zmožen ter iz poštene hiše, se sprejme pri J. Razboršek-u v Šmartnem pri Litiji. Na prodaj ima dobro ohranjeni éi'vuX'Txi ©txoj po jako nizki ceni Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem. Hlis Itllj^iK FvftlE@ v Dol. Kotu št. H., p. Dvor, Dolenjsko, s zraven spadajočim zemljiščem : je xia ps'odaj- Ker leži na prav lepem prostom ob državni cesti, je jako pripravna za gostilno. Natančneje se izvé pri lastniku ravno tam. (lU-3-l) Trgovskega vajenca sprejme tvrdka Ji. Stanccr v Krškem. Vino I izvrritiKj, lastnefi;a pridelka, ])ro-cl a j il s ti p t ) j ali ( ) nizki ceni v ^rajsčini Bajnof pri lindolfoveni. A i JO m.OMJk'U' Q i BiKdolfft^d tň 1 ■ i C. kr. priv. glavni trg Ir 5 okrajni zastop (Îjr-R 3) i Assicurazioni Generali glavni trg priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejšega ft raainifaktiiriie^a in modnega blaga. È ——------------— H Postrežba točna in solidna. Priporočam se velespoštovanjem JoS. MoraUCi (1-21-11) Pi'odajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se ' dobivajo edino pravi SINGER-jevl šivalni stroji Singer Co. del. družba šivalnih strojev v Novem mestu. Glavni trg št. 88. ŽENSKE LA8E (234-aM5) Zmešane io rezane, kupujem na malu in veliko. Vsaki nabiralec Ifta naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlaguljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalogi 'œaiti najfinejša mila svetovnoznane tvrdk« H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko «dva rudarja". Dišave za obleko in mnogo priznano tekoSino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in ofiiàéuje prliut. SpoStuTaiiJem se pnporuËi^em Ivan Svetec, Mvec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše), i (93-8-3) samostojen, ocenjen, dobro izvežban tudi za sejmarsko delo, sprejme «e pri p^ gj^^g^j^^ ^^^ vcu v Metliki. lÍEHílH u Domžalah — tvornica slamnikov — st; priporoča gospodom trgovcem in alavneiiiii občinstvu v obilo naročanje vsakovrstnili «lainnikov. Cene nizke, postrežba točna. 85-3-3) Gostilna FERLIČ, Glavni trg. iz Ljubljane, Špitálské ulice št 7 izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. 5, ure. (37-9 8) Najboljši Šivalni m najcenejši s dobe se edino le v manufakturni in modni trgovini pri (,2.3.3j Job. Morauc-u v Rudolfovem. fistef za cepljenje trt, rafija in najfinejše nože za cepiti v veliki zalogi pri Adolf-U Crustin-u, trgovina s železnim in špecerijskim blagom In c. kr. prodaja smodnika v Novem mestu. (103-3-2) Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. (2G6-20-18J To glasovite in noitosegljlvo „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo In notranjo vporabo. Usobito odstranjujejo trganje in koljenje po kosleh, nogah In rokah, ter iile&ijo vfiftki jflavobol. One (telnjejo iiedosefiljiTO in BpaaoïKPïno iiri boleinih tin âeiuilm, nbleiujejo katnr, urejujejo lïtieike, odplavijo naduho, boleSine in krte, pospeíojejo in zboljinjpjo prtbavo, Sistijo kri in iireva. Pr^žcu-jo velike in male gliste, ter vse bolemi, lavirajoře od glist. Delujejo iïboruo proti bripavoati in Kehlajejiju, LeĚyo vse bolezni iin jetrih in slezih ter kůliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico io vse bolezni, izvirajoie od mrzlice. " kapljice BO najboljše sredstvo proti holezuiin nft mnteniici in maJroiiu, radi tega iie bi smele mwijkftti v nobeni mesianski in kmetski biSi. Dobifa se samo: Mestna lokama, Zagreb. — liaditega caj se uaroiSa naravnost pod aajslovom; „Mestna lekarna, Zagreb, Markov Irg "ov, so, poleg cerkve sv. Marka, JJeiiar se poáilja naprej ali poviame. Manj kakor 13 steklenic se ne poSlje, Cena je naslednja in sioer franko postavljeno na vsako pošto ; 1 ducat (12 stekl.) 4 K — v 11 3 ducati (36 stekl.) 11 K - v 2 ducata (24 stekl.) 8 K — v || 4 ducali (48 stekl,} 14 K 60 v 6 ducatov {60 stoki.) 17 K — v Na razpolago imam tia tisoCe pri^nslnili pisem, katerili mi ni mogoče radi pomanjkanja proetora navísti. Zato navajam Ba»o imena nekateril) gnspodnv, ki BO uporabljali ,kapljice sv. Marka" z nfljt)oljSim »spehom, ter popolnoma ozdravili; Ivan Baretiniii, učitelj; Stjepan BariĆ, ^"IHiik; Ilija Uaiiiii-, upaíikar; Janko Kiítiij, kr. naillogar; Stjepan Seljanií, eeljakj Sj^a Vnkiílid, Šivilja itd, itd. mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360. m>M ega Tovarna strojev in žolc/iolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran. sejainih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biraitiikov (trijerjev), siamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih nrtlinov, pariinih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdeiava sesaik, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, les»- Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljanil: J, XSOXXlSitiČ^ Dunajska cesta štev. 3t. Nova hiša na prodaj ali v najem. Hiša Št 41 v Žabji vasi se iz proste roke proda. Hiša je priprRTna za kacega penzijonista sli uradnika. Zraven je tuđi do dva joha posetve, hlev, svinjak in kozolec. Proda se pa tudi sama hiša s sadnim vrtom, — Prodam tudi nad studencem v Žabji vasi zemljišie za stavbo liiš, na katerem se nahaja pesek in kamenje, po 1 krono kvadratni meter. Vei se izve pri lastniku A. Nečimer v Žabji vasi ali v Rudoifovem ŠL 60. (954-3) Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (83-1G-3) vinogradnik in trgovec i^VoUnjan Di gnano-Utra) » S trcuii tečaji in s tremi stopami je iz proste roke na prodaj. 0 /raven spadajo hlev, klet, trije svinjaki, ko/olc in nekaj zemljišča. Natančneje se izve pri Kari Fink-u v Smoleni vasi Št. 57., posta Novo mesto. (iio-3-l) Proda se iz proste roke za prav nizko ceno na Jami poleg Dvora: pog) Prostorna hiša v tlva konca, /raven hiše lilcv, nekaj njiv, lioste in vinograd. Vee se izve pri Franc Wokač-u v v Kandiji pri Novem mestu in na Dvoru v trgovini Kari Wokač-a. Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki „Severonemškega Lloyda" BREMENA iz p n-TORK 8 cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelii^ li,> ^ Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhetm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. <13 .tž )H V pq e M O Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega diufltva kakor tudi listke za. vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri fHç v Kolodvorskih ulicah si ÍÍ5. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju", (83-21-8) Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno, postrežba poštena, reeina in solidna. — PoLnikttm, namenjenim v zapadne dríave, kakor: Colorado, Mfxiko, California) Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschin^ton, nudi nale društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno, — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele Kveta, kakcr: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Odgoronii urednik Fr. Sal. Watil. Iidajatelj in uloinik Urban Horvat. Tisk J. Kra]ac. na$1.